45 Na?i dopisi. V Gorici 4. febr. ? Ni nesre?e brez sre?e. Pisal sem ni davno, da se je vsled mo?e posul stari zid pri Kapucinskem vrtu (v ju?nem delu mesta). To prilo?nost je porabila mestna gosposka v raz?irjenje ulice, ki dr?i proti Tr?a?ki cesti in sedanjemu pokopali??u* Odstopili so Kapucini nekaj metrov vrta za 200 gold. in s pogojem, da jim municipi) novi zid naredi. V?eraj se je to delo po dra?bi oddalo. Ali glavno vpra?anje je: Ostanejo li krasne 3001etne ciprese? Korenike starih teh dreves namre? so zdaj razkrite ? kake 2?3 ?evlje nad cesto; med cipresami in cesto bi imel biti tlak za pe?ce. Komisija izvedencev ima razsoditi, ali bo mogo?e, stan kin? mesta ohraniti in zdru?iti ga s potrebnim raz?irjenjem vozne ceste. ? O tej priliki sem sli?al tudi, da ne bi imeli Kapucini ni? zoper to, ?e bi jim magistrat sezidal nov samostan na starem pokopali??i (kjer se ima sedanja kapela ohraniti in raz?iriti za du?ne potrebe onda?njega novega mesta, to je, za zdaj ulice proti ?eleznici), proti temu, da bi mu samostansko oskrbni?tvo prepustilo sedanji samostan s prostornim vrtom, koder bi se lahko mesto ?irilo. Jez menim pa, da bi ?e bolj kazalo, ??. nune Ur?ulinarice tje doli prelo?iti, ker njihov preob?irni labirint v srcu mesta odpiranje novih ulic zavira. Najspodobni?e bi bilo gotovo, da bi pri?la na sedanji pokopali??ni svet kaka cerkvena naprava. ? Ker sem ?e pri pokopali??u , naj ?e povem , da je od-danje del za novo pokopali??e ?e razpisano. ? Prve 3 dni preteklega tedna so bile v poslopji grofinje Matilde Coronini-evke v Rabati??i prav primerne muzi-kaine in kemi?ke produkcije na korist Contavalli-evemu siroti??u na Grada. Hrupni pozivi po oglih niso naznanjali teh produkcij; imelo je vse le bolj zna?aj zasebne dru?be. Igrale in pele so se samo dostojne, resne, klasi?ne re?i. Udele?ili so se godbe in petja med drugimi odli?ni gospodje in gospe izmed aristokratije. Med poslu?avci je bil sosebno v torek ve?er cvet tukaj?nje gospode in njej na ?elu grof Chambord. Glumec, ki se je vse 3 ve?ere se svojimi kemijskimi ?tudijami izkazoval, bil je g. grof E. C. Uraetnije so bile originalne in jako mikavne. ? Fabri?kim delavcem v Stra-?icah se je delo in pla?ilo za eno tretjino skr?ilo, ker dela zmanjkuje. ? Pretekle dni so kazali tukaj nenavadno velikega delfina, ulovljenega v doma?em morji ? v Tr?i?u. Tehtal je 250 kil. To je dalo nekemu ?Isonzovemua ?aljivcu(l?) prilo?nost, sestaviti prav surovo in raz?aijivo ?alo ? zadevajo?o neko visoko osebo. Nejevolja po mestu zavoljo te pohuj?ljive breztaktnosti je bila ob?na. Vsled tega je ?Isonzo" svoj ?dovtip" popravil in preklical. V Gorici 3. februarija ? (^Noviski" dopisnik pro domo. -? Dalje.) V zadnjih 2 listih (4. in 5.) ?Novic" sem povedal, kako?nih pravil sem se jez sploh dr?al v svojih dopisih od leta 1870. do jeseni preteklega leta. Veliko re?i sem namre? zamol?al, da nisem miru kalil. Govoril sem raj?i o mestnih zadevah, o la?kih doma?ih ?asnikih, o sklepih na?ega mestnega stare?instva; poro?al o lokalnih dogodkih in vsako?nih malenkostih; govoril o vremenu (!) ? samo da se nisem spu??al v notranje homatije na?ih politi?kih ali nepoiiti?kih dru?tev. Vse ? zavoljo miru, katerega sem se nadejal tem bolj, odkar je ?So?a" postala skrinja miru in sprave. Ali ? za me miru v tej skrinji ? bilo ni, kakor bode razvidno iz naslednjih vrst. ? Opisal sem v ?t. 4. in 5. ?,Novic" samega sebe, spodobi se zdaj, da pojasnim, kako ?So?a" z ?Novi?kim" dopisnikom dela. Popred pa naj ?e povem , da bi se jez gotovo ne spu??al v ta pojas-novanja, ko bi stale re?i, kakor prej. Ali v naj no- 46 vejsi dobi se je ca?a doma?a ?Pre 33 leitu ng" a spremenila. Vsled spravne pogodbe ima ,,So?a" ali bi morala imeti tudi izmed nekdanjih voditeljev ,,Gorice" svoje nadzornike, ki imajo pravico in dol?nost primerno tipiivati na list. Za kakega uredni?kega commis voya-geur-ja, ali predale izpolnujo?ega pisca ali popravljavca bi se jez gotovo ne zmenil, pa? pa imam in moram imeti za odgovorne vse tiste, ki so slogo in nje program naredili in katerih naloga je zdaj, program izvr?evati. Saj tega vendar ne bodo gospodje trdili, da je bila sloga narejena le a d hoc, to je, za volitve, in da je postala po volitvah gegenstandslos. ? Zdaj naj smem tedaj opisati samo najnovej?e ple-meoite napade ,,So?ine" na ,,Nov." dopisnika; kar je bilo prej, bodi pozabljeno. Ko sem bil jez (novembra meseca) oznanil in razlo?il izid vseh na?ih de?elnih volitev ? planila je ,,S." na-me, kakor da bi bil jez kriv njene blama?e. Troje psovk h kratu mi je v obraz zabrusila. Jez sem vse pohlevno v ?ep vtaknil in se ? njimi ?alil. V nekem dopisu ,,iz Gorice" je vtaknila moje (v Gorici ob?e zoano) ime med svoje doma?e vesti, h katerim je pristojalo, kakor ma?ki sedlo. Sirila je to brez vsacega vzroka, brez vsake prilike, samo, ker me je hotela pri tukaj?njih merodajnih Lahih kompromitirati. Nek karakteristi?en naslov namre?, ki ga je bila pred meseci ona (,,So?a") sama dala dozdevnemu voditelju na?ega municipija, polo?ila je decembra meseca na jezik meni, kakor da bi bil jez kedaj tako imenoval doti?nega veljaka. V?asih spet zna ?So?a" celo velikodu?na biti in me ne imenuje razlo?no v kaki zlobno izmi?ljeni obrekljivi vesti, ali g. vrednik sam je potem tako postre?en in vljuden, da ljudem doti?no notico ustmeno tolma?i. Najbolj mikavna pa je naslednja denuncijacija, katera bi bila jako prekanjena, ko ne bi stalo v sv. Pismu zapisano, da ? mentita est iniquitas ?ibi (zloba je sama sebi zanjko spletla). Stvar je ta-le: Br? po ob?nem ?italni?nem zboru je novi odbor polo?il na bralno mizo polo z vabilom , da naj bi gg. dru?tveniki naznanjali svoje ?elje zastran ?asnikov, ki bi se imeli za novo leto naro?iti. Dne 22. decembra preteklega leta zve?er sem na?el jez ?e 5 ? po nekem razli?nih, po nekem vjemajo?ih se ? menjenj na poli zapisanih in 7 imen podpisanih. Najve?a na-vskri?nost je bila zastran velikih Dunajskih dnevnikov. Z ozirom na prej?nje predloge in tudi z ozirom na vse, kar se je bilo ?e junija ali julija meseca pr. 1. (gledo na naro?ene ali nenaro?ene ?asnike) nasvetovalo, zapisal sem jez v naglici svoj nasvet s temi-le besedami: ?Volksfreund" *) naj se opusti. Ker nimamo nobenega katoli?ko-politi?nega lista razen ?Va-terlanda", naj se ;>Grazer Volksblatt" naro?i; ,,Narren-schiff'4 tudi, saj ?e tako malo stane. Kar se Dunajskih velikih ?asnikov ti?e, naj ,,TagbIatt" ostane; stara ,,Presse" pa je preve? borna in preo?itno ministerialna. Znabiti bi bil kak ?Fremdenblatt" (stari ali novi) primeren , ali pa ?Deutsche Zeitung" sploh kak Welt-blatt. Na?elo nam bodi v vseh re?eh: Audiatur et altera pars. Saj nimamo tako oslabljenih nervov, da ne bi mogli prena?ati svojim na?elom nasprotnih glasov. Meni bi tudi ?Neue freie Presse" ? ne glede na nje Turkoljubnost ? dobro slu?ila v razvedovanje o raznoterih politi?kih etc. vpra?anjih; saj ji verjamem, kar ho?em. ? ?Narodni list" naj se opusti. ? Za ,,Alte und Neue Welt" sem jez tudi. Tudi kak katoli?ko-ali cerkvenoznanstven ?asnik bi v slov. ?italnici pristojal. ? Ker nam ,,Adria" prina?a najnovej?e tele- *-) Pod novim uredni?tvom in odkar ni ve? Rauscherjev organ, je zgubil ,,Volksfreund" skor vso veljavo. Dopisi iz na?ih krajev na pr. so vsi v uredni?tvu skovani. Pis. grame in vesti iz Trsta, je ,,Cittadino" nepotreben. Pa5 pa bi nam koristil Hermetovcev organ ,,Ii nuovo Ter-gesteo" ? kot vladi nasprotni list. Sploh ^ae barve naj ka?e ?italni?na miza". ? Pozneje ? tisti ve?er ? ko smo se bili branja oaveli?ali , pogovarjali smo se prijazno o ?asnikih. Bilo nas je 5 ? 6 udov krog bralne mize, med njimi gosp. predsednik ?italnice, g. tajnik, dr. J. Tonkli, jez in drugi. Govorilo se je tudi o ?N. fr. Presse"-i; ?e?, da prina?a najve? tvarine, da smo jo med vsemi glavnimi liberalnimi listi najbolj vajeni (ker je v na?i ?italnici ves ?as, odkar izhaja; opu??ena je bila ?e le meseca julija pr. 1. zavoljo nje Turkoijub-nosti). Nobeden omenjenih gospodov ni zoper ?N. ftv Pr." ugovarjal, pa? pa jo vsak imel za nekako potrebno zlo". ?Fas est ab hoste doceri" ? to je bila menda, kakor moja, tako tudi vseh nazo?ih misel. Naslednje dni je odbor med drugimi ?asniki naro?il tudi ,,N. fr. Pr." in v knjigi za prito?be je en sam glas proti njej. (Podpisa ne morem brati). ? To je tedaj faktum, iz katerega je ,,So?a" skovala strupeno oro?je proti meni ? v ve?o slavo mirii in sprave. Prinesel je namre? ?Vaterland" 5. januarija t. 1. (ako se ne motim) ?poslano", katero se ostro ? in gotovo po pravici ? huduje nad nekim protikr?anskim Bo?i?nim spisom v feuilietonu ?Neue fr. Pr."-e. Tega spisa ni nobeden izmed nas poznal ? 22. decembra, ko smo se o ,,N. fr. Pr." menili. ?Vateriandovu sestavek je bil voda na ,,So?in" mlin ? voda da, pa tako mo?na in dero?a, da ji je ves mlin podrla. Kako to namre?, da je ?S." se ie letos spoznala, da je ?N. fr. Pr." protiverska? Ali ni bila taka, odkar izhaja ? od 1. do dana?nje 4467. ?tevilke? Zakaj ni ?So?a" ?e prej protestovala proti njej? In je bil mar si. odbor ?N. fr. Pr." opustil iz verskih ozirov? Je bila li ?So?a" skoz 4?5 let kaj bolj?a, kot Dunajska Turkinja? Ni li pre?vekovala njene ? prav njene verske principe, posnemala njene verske tendenc i je, njen liberalizem? Veseli me, da se je ?So?a" spreobrnila vsaj v tem , da ;,N. fr. Pr."-o izklju?uje ? ne zavoljo Turkoljubnosti, ampak ? zavoljo njene protiverske tendenci je; ?al pa mi je po drugi strani, da je samo v ?Neue fr. Presse"-i to tendencijo zapazila. Vsi liberalni Dunajski listi so v tem enaki; drugi druzega premaguje. Jez bi bil prav zadovoljen, ko bi se ,,So?a" vprla zoper vse ?idovske liste in samo katoli?kih zahtevala. Potlej spi?em br? prvi ?spravedljivi" sestavek za ? ?So?o". ? Sicer pa (?e smem tako malo poni?en biti) menim, da sem zraven g. tajnika ?italn. tudi jez kolikor toliko pripomogel, da so se v prvo letos tri novi v katoli?kem duhu pisani listi naro?ili, namre?: ?Grazer Volksblatt", ?Alte und Neue Welt" in ?NarrenschifT". ? Zdaj pa dovolite mi, ??. ?itatelji, vpra?anje: Kaj se Vam zdi o takih napadih in njih nagibih v dobi ,?svetlobe" in ,,omike", v dobi ?svobode" in ?napredka"? Jez nimam za danes re?i druzega, ko to, da vsi na?teti napadi prihajajo izpod plaj??a ? ,,Slogine" in ?So?ine" ?3loge"* (Kon. prih.) V Dolini 5. sve?. ? Te dni potikalxse je po na?i fari ?lovek, ?egar pravo ime je Janez Cade?, doma iz Tr?i?a na Gorenjskem, ki se je iz jako nesramnih namenov izdal za mojega o?eta. Primoran sem zato7 o?itno razglasiti, da oni klate? ni v nikakor?ni zvezi z manoj, tedaj je najmanj moj o?e. Vse opravljanje njegovo je grda la?. Vsem pa , ki so se apodtikali ,,nad tem mojim o?etom", re?em z lahkim srcem, da pravemu mi o?etu ? hvala Bogu ? ni treba slepariti ljudi. Toliko, da varujem svoje in svojega o?eta po?tenje. Val. Aljan?i?, Dolinski kaplan. Dobrepolje 28. pros. {Javna zahvala.) SI. c. k. kmetijska dru?ba je obdarovala Dobrepoljsko ?olo za gar- 47 tituro prelepega, izvrstno izdelanega vrtnarskega orodja, ;a kar jej podpisani najsr?nej?o hvalo izreka. Matija Hudovernik, u?itelj. Izpod Nanosa 4. sve?. (Beseda za male ob?ine,) Ko e je v de?elnem zboru lani debatiralo zarad zakona o ;edinjenji malih ob?in v velike, navedel je neki go-pod izrek Amerikanca, ki pravi, da za pravo spo-manje slabosti kake postave ni ni? bolj?ega, kakor to, la se vpelje. Ce oni gospod ta prav pametni Ame-ikanski izrek po veliki njegovi vrednosti ceni, moral >i bil nemudoma staviti predlog: naj se ?e obstoje?e relike ob?ine povpra?ajo: kako so zadovoljne s tem, da o velike in kake koristi da v?ivajo? Ve?ina njih, ako le vse, izrekle bi se bile proti onemu zakonu ter dokazale ni?evost in slabost njegovo. Ako se to ka?e :e tam , kjer se je v prvem za?etku zdru?enje malih ib?in v velike prostovoljno u?inilo, &aj bi ?e le bilo, :o bi se oni zakon s silo postave vpeljal? Zato milim, da se to ne bode nikdar zgodilo. Mi v na?i Hre-iovski ob?ini nismo s tem, da smo se zedinili, nikakor ladovoljni bili. Stro?ki so vedno ve?i, katerih poprej ?e )oznali nismo, a koristi nikakor?ne nimamo. Ni toraj iuda, da je ?edalje ve?a in ob?na nevolja zaradi nepo-rebnih stro?kov v veliki ob?ini. ?e pred leti napra-ila se je pro?nja z obilimi podpisi, da bi se zopet azdru?ili, al oble?ala je zarad neke malomarnosti n pa odsvetovanja nekih vi?in gospodov, ki so trdili, la bode to brezvspe?no, ter zaspala v ob?inski pisarni. i zarad te^a se niso ob?inarji opia?ili. Fri oo?inski eji , katera bila je 23. dne u. m., sklenilo se je enoglasno, krepko delati na to, da se zopet razdeli ve-ika ob?ina v prej?nje male. Letos poslanec Vesteneck, je ho?e resnico govoriti, ne bode mogel trditi, kakor iani, da vse velike ob?ine so zadovoljne s svojim ze-linjenjem. V svesti pa sem si, da nas bodo ?e druge relike ob?ine v tej zadevi posnemale. Iz Ljubljane. (Iz odborove seje dru?be kmetijske), ki je bila pod predsedstvom barona Wurzbacha 4. dne ;. m., poro?amo slede?e: Nekaterim ob?inam, ki so vodnjake dodelale, se izpla?a druga polovica podpore; nekaterim se podalj?a obrok za izdelovanje, ?e drugi se bodo ogledali, predno se izpla?a podpora. Pro?nje uekaterih ?ol za podelitev sadnega drevja itd. se oiso mogle vsli?ati, ker dru?ba nima ve? denarja za to; cepi?e v pa dobi ?ola v Nem?ki Loki; pro?nja Postojnske ?ole se napoti na c. kr. gozdni in?pektorat. ? Odpis c. k. de?elnega predsedstva, da v sub-vencijskem odboru dru?be kmetijske bode vprihodnje c. kr. de?elno vlado za8topai vladni svetnik pi. Fla-dung, je bil na znanje vzet. ? Pro?nji ob?ine Borovni?ke, da bi se jej enkrat poslal popotni u?itelj prof. Fr. Pov?e, se bode zadostilo, ako si. ministerstvo ugodno re?i vlogo dru?be kmetijske. ? De?elni vladi 6e nasvetuje , naj se ob?ini Ko?evski Reki (Rteg) podeli pravica 2 sejmov. ? Dopis g. K. Lukmana, da rad pride na razgovor zarad gozdnih in pa?nih ho-matij na Uorenskem , se je na znanje vzel. ? Pro?nji ob?ine Skrad na Hrva?kem za pripomo? o nakupu dobrih plemenskih bikov se bode vstreglo. ? Posvetovanje o na?rtu postave za zlo?bo zemlji?? se bode za?elo tako, da posebni odsek, obstoje? iz gosp. barona Wurzbacba, gosp. ?olmajerja, dr. Poklukarja, dr. Aba-?i?a in dr. Bieiweisa , najprej osnuje na?rt, kako se bode postopalo o tem va?nem delu. ? Go3p. Fl. S k a-berne v Novem mestu in gosp. prof. Vil. Zupan?i? 7 Ljubljani, gosp. France Bab ni k, posestnik v B zo-viku, in gosp. Janez Baje, posestnik v Vi?njah pri Vipavi, so bili za ude sprejeti. ? (?ebelarsko dru?tvo) je 23. dne u. m. imelo svoj cb?ni zbor, katerega se je vdele?ilo 14 udov. Predsed- nik gosp. ?upnik Jeri? je po pozdravu dru?benikov objavil ra?un od leta 1876., iz katerega je bilo razvidno, da je dru?tvo konec leta 1875. imelo 715 gold, 23 kr. primanjkave pod predsedstvom bar. Rotschutza. Ker pa je tudi dru?tvo njemu nekaj na dolgu, je zbor ukrenil, naj se ta stvar pobota. ? Dr. Ahaci ? poro?a, da biv?i ?ebelar Portman v Metliki onih 100 gold., ki jih je po pro?nji naravnost presvitlemu cesarju predlo?eni dobil od ministerstva kmetijstva, ni tako porabil, kakor je obetal. ? Dalje se je ukrenilo, da dru?beniki ne dobivajo v prihodnje panjev za polovico cene, ampak da jih pla?ajo po polni vrednosti. ? Zbor je za ?astne ude imenoval: nad?kofa Mihajlovi?a v Zagrebu, barona Arthura Hohenbrucka, minister-skega svetnika na Dunaji, barona Kar. Wurzbacha, predsednika dru?be kmetijske v Ljubljani, viteza Gut-mansthaia v Dvoru, in gosp. Karola Galeta v Bistri; ? dru?bi kmetijski Kranjski pa po?lje ?ebelarsko dru?tvo zahvalno pismo za 200 gold., ki mu jih je ona lani iz svoje subvencije odstopiti blagovolila. ? Dru?benikov ?teje dru?tvo zdaj 256. ? Pri tem zboru je bilo nekoliko novega ?ebelarskega orodja razpostavljenega. ? (Iz seje de?elnega odbora 3. sve?ana,) Na znanje se je vzel dopis de?elne vlade, da je ministerstvo za nauk in bogo?astje z odpisom od 4. januarija t. 1., ?t. 17.084 glede na sklep Kranjskega de?elnega zbora leta 1876. dovolilo, da se u?itelji ljudskih ?ol, kateri ?e zdaj 15 let u?iteljsko slu?bo zadovolilno opravljajo, smejo brez spri?ala sposobnosti za u?itelJ3tvo def i niti v no v u?iteljske slu?be postaviti, ako so si po prej?njih dolo?bah za u?iteljskega pomo?nika ali podu?itelja potrebno spri?alo pridobili. ? Sklenilo se je, da se razpi?e oddaja nem?kega gledali??a za leto 1877/8. ? Zastran tega, da se de?elna postava od 3. januarija l. 186^. o osnovi velikih (glavnih) ob?in ne izvr?i ?iloma, dokler se sedanja politi?na uprava ne prenaredi, je de?elni odbor sklenil, prihodnjemu de?elnemu zboru poro?ati in primerne predloge staviti. ? (Valoazorjeve knjige 3, zvezek) se je ravnokar razposlal. Ou ?teje 8 krasnih slik, namre?: glavno Hrva?ko mesto Zagreb, Vihi?, Serinvar, Kani?a, Siget, Virovitica, Petrinia in Sisek. Vseh podob v prvih treh zvezkih je toraj zdaj 35. Priznaval bode gotovo vsakdo, da so slike krasne in da si v tem obziru soizdajateij gosp. Vinko Novak, ki slike risa, pridobiva posebne zasluge. ? Tretji zvezek prina?a za?etek XII. Valvazorjeve knjige, katera ob?irno in ?ivahno poro?a o velikih, stoletja trajajo?ih bojih Jugoslovanov zoper krvolo?ne Turke na Hrva?ki zemlji, katero so s svojo najbolj?o krvjo napojevaii tudi Kranjci, in sicer v prvi vrsti med vojskovodji. Zgodovina Hrvatske in Kranjske je, v tako ozki zvezi, Valvazor za zgodovino sosednjih de?ela, zlasti Hrvatske, pa tako preva?nega pomena, da smo si v svesti, da bodo tudi vsi na?i bratje na jugu in ?e posebno Hrvatje prav radi segli po tej krouiki , ki si jo zdaj vsakdo prav lahko omisli za Jako majhno ceno. Izhaja namFe? Valvazor-jeva kronika, kakor smo ?e poro?ali, v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani po dvakrat na mesec, in sicer zvezek po 50 kraje. ? Mnogoletni renome, ki ga ima ?italni?na slovesnost Vodniku v spomin, potrdil se je sijajno tudi letos. Zbralo se je toliko ?astiteljev in ?astiteljic njegovih, da je bila dvorana premajhna. Prvi del zabave, to je, deklamatori?no-glasbeni, odlikoval se je po dekla-maciji gosp. prof. Wiesthalerja, po pesmah gospice Marije Orelove, po ?veterospevu gospic M. Orelove in P. Namretove in gospodov V. Valente in A. Stocklna , in pa po dveh zborih na?ih gospodov pevcev, ? drugi del pa, ples, je bii tako krasen, da se sme imenovati prvak vseh leto?njih tukaj?njih balov. Gostilni?ar Tanko tudi je zaslu?il pravi?no pohvalo. ? Konec pustu bo pustni torek naredila ?e od davno siavnoznana ma?kerada ,,Sokolova". ? Gosp. Ferdinand Schmidt, tukaj?nji slavno-znani entomolog, je Ljubljanski realki daroval zbirko blizo 16.000 razli?nih ?u?ek o v, naravoslovskih knjig v 374 zvezkih in 282 snopi?ih in pa en mikroskop (drobnogled) posebno izvrsten. ? Gosp. Leopold Klinar, poslednji? vrednik ?kofijskega lista Ljubljanskega, je v?eraj umrl pri duhovnem bratu svojem v Novi?tifti poleg Sodra?ice, ?e le v 38. letu svojem. Bistrega uma, izvrsten pevec, prijazne obna?e bi po pravem in modrem vodu storil bii lahko mnogo cerkvi in domovini na korist. Zapleten v glasovito dogodbo ?kofijsko je lani imenovan bil tudi v ?Novicah", katere pa sedaj po sporo?ilu, da je ranjki pred smrtjo prosil, naj med prej med seboj dobrimi gospodi stori se po pravilu: ?odpustite, in vam bo odpu??eno!" s prizadetimi gospodi rek6: Priporo?en bodi v blag spomin! ? {Koliko beraskih zakonov) bo zopet leto?nji pust rodil, ka?e to, da de?elni odbor mora, po nesre?ni postavi vezan, dajati mnogo ?enitvanskih oglasnic, ki se jih po pravici branijo dati ?upani, kateri poznajo bera?ke ?enine in neveste. ? (V jetnisnici na gradu), katera mestnim rokodelcem in obrtnikom veliko zaslu?ka jemlje , so za?eli, kakor sli?imo, tudi konje podkovati! Radovedni smo izvedeti, kateri ?kova?ki mojster" na gradu ima postavno pravico zato? ? (Slovensko gledi??e.) Sino?i se je igrala resna igra ?Deborah" jako dobro, a v zel6 prazni hi?i, v nedeljo pa ima priti na oder ?e znana po gosp. Ale?ovcu dobro poslovenjena burka ?Cevljar ? baron" z godbo in petjem, v kateri se posebno gosp. Kajzelj odlikuje. ? Zadnji na? iiat zasegla je zopet roka dr?avne policije zarad dopisa iz Istre, ki popisuje, kako se ondi Slavenom godi. Glede na nenadno to konfiskacijo, ki je izmed 5 listov leto?njega leta zadela kar 2 , pi?e se nam iz Hrenovic, da je vzro?ilo ob?no za?udenje, kako da se more kaj tacega pripetiti ?Novicam", ki tako prevdarno in mirno razkladajo te?ave slovenskega ljudstva. ? (Poziv na nabiranje dobrovoljnih prineskov za Bo?njake, ki so pribezali v voja?ko granico), nam je poslal iz Zagreba gosp. Ilija Gute?a v imenu odbo-rovem, ki milo to?i, da ubogi siromaki nimajo ni hrane, ni obleke, ni stanovanja, na kratko re?eno, nimajo ni?. Avstrijska vlada dovoljuje jim sicer pripomo?i, a ta ne zadostuje, za?uvati mu?enike pogina. Zato obra?a se )dbor do znanega ?lovekoljubja Slovencev, naj kolikor no? prihitijo na pomo? nesre?nikom; vsak tudi majhen larek z zahvalo sprejemajo vredni?tva ?Obzora", ?Nar. tfovin" in ?Agram. Zeit." v Zagrebu. Naj bi ta glas znova na?el pot v srca vsega slovenskega naroda! 48