Beležke o negativnih pojavih je treba pravilno obveščati NaSe časopisje poro&a o dolo-Cendh negativnih pojavih, poseb-no v kriminaVKeti. Glede na po-membno vlogo časopisja pri obli-kovanju javnega mnenja, pa se zastavija vprašanje, ali se s tem zadosti ukvarja in kakšne slabe 43 kvalitetalh in načelnih član- diTakrtorja, najsi je vedel za njo zlasti treba paziti, kako objavlja kov, medtem ko so v nadaljnjih ali pa rve. Seveda, to je trajalo te stvari in dejstva. Ce na nega- samo določen kratek čas, kajti tivne p&jave gledamo s širšega šestih mese-cih priiobCili sarao 16 člankov. To ka#.e nedvomno, da tako stališče je bilo brez podlage družbeno-polititnega gledššča, ne posledite lahko nastamejo, če i: moraj° novtaarji odstramli vse tisto, kar je škod- ^ občutljivf rubr.ife) poevetiU ljivega v naši socialistnčni druž- Posebno pozornost in temeljito bi. Ni pa redek primer da name- Preveriti resorfnost tega, kar ^NASANJE PROMETA V ZBIR-NO GLAVNO KNJIGO Vprašanje: Ali je obvezno vna-Cati promet v zbirno glavno knjigo vsak racsec, ali pa ta pro-met lahko vnašamo tudi v rokih, ki so določeni za podajanje za-časnih periodičnib obračunov? Odgovor: Po odredbab odstav- noi najmanj mesec dni prizna pravica do plače pc poveoani ta-rifnl poslavkl 12,5*/« s tem, da sc to povctanje izptačoje iz dela dobička sa plače? Cdgovor: N^ more, ker odred-be 62. i\. uredbe o plačah delav-eev in uslužbencev gospodar&kih organizacij izrecno določajo, da Prvič, oseba, ki ni v delovnem razmerju (ali n^ kako drugaie naslovi: »Kpik v rimskem vod-njaiku«, »Borba tihatapskJh gang-sterjev za nadoblast na črnem trgu«, »Zločin v številkah«, »Te-ror desetorice« itd. Težnja po senzacionalizmu vod! navinarja morda tudi brez njegovega na-mena do fantaziranja in na pod-!agi tega do netočnega, nereal- ka 6 čl 10 uredbe o knjigovod- se ZL- n-o^n° delo, za katero se pnsiih o sociaJnem zavaravanju. stvu gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ it. 27 55), mo-rajo gospodarske organizacije voditi vezano zbirno glavno kajigo z mesečnim bruto prome-tom po posameznih osnovnih (sdntetičnih) kontih. Nafelo ažumosti knjigovodstva zahteva, da vknjižimo vse po-slovne dogodke v trenutku, ko so nastali; prenos v zbirno glavno knjigo pa je treba obvezno opra-viti vsak mesec ne glede na to, da kljub ažumosti v knjiženju, ni bilo v ustrezajočem mesecu prometa na kontih vseh razre-dov. KAKO SE ZAKLJUCIJO KONTI V RAZRED« 7 Vprašanje: Ali je napačno fe konte v razreda 7 medsebojno zakljnčujemo, potem ko smo vknjižili vsak triraeseini obra-iun? Odgovor: Zaključevanje kon-tov v razredu 7 opravimo na koncu leta, kakor to predpisuje zaiinji odstavek toč. 25 navodila za uporabo kontnih planov go-spodarskih »rgaiiizacij (Uradnl list KLRJ št. 26'55). Bilo bi napaino, če W te konte periodično zaključiK med ietom, kef ne bi bilo v skladu z veljav-nimi predpisi, niti ne bi bilo mož-no izkoristiti teh kontov iz bru-to bilance gospodarske organi-zacije v času kontrole periodič-nih obraSunov. NAGRADA ZA NOČNI DEI.OVNI CAS Vprašanje: Ali delavski svet laliko izda odločbo, s katero se flclavcu, ki ne dela redno vsako plaia o.bračunava po povečani Tu moreb.iti pride lahko v poštev tarifn: posta\rki 12,5"/o ima saoio dajajije sociaJne pomoči kot so-za t:?'to de1o, ki ga opravlja de- cialno nepresikrbljenemu držav-lavee najmanj mesec dai vsako ljanu. no* Drugič, imamo omenjeni pri- raer poškodbe na mlatilnici. Ce NESRECA PRI DELU IN PRAVICA DO INVALIDNINE Vpraianje: Ali ima oseba, ki se je poncsrečila pri delu, ni pa socialno zavarovana (»izgubil sem nogo na mlati!nici>) pravico do invalidnine ali kakšne druge po-tnoči od države? sto takih načelnih to poučnih ~le objaviti. Pri tem ]e treba člankov prikazujejo dogodke in uposteva.ti dostojanstvo državlja-dejstva senzacionaJIstiino pod n<>v' ^etl P°*rebno obz.rnost do mladoletmicov Ln prepreiiti vsa-ko pretiranost. Ni treba dovcliti takih primerov, kot je to starU na prkner novosadsiki »Dnevnik«, ki je objavtl, da so uslužbenci podjetja »Zmajevac« z brezvest-nim trošenjem denairja pri kon-trahi.rainju prašičev napravlli ve-liko škodo. Ko so preve-rili, so ugatovili, da javnost rni biila toč-no obveštena. Prav tako je imelo paročilo, Id ga ]e v senzaoionali-stačni obMkl objavil list o ka^ni-vih dejanjih in ikodah storjenih v pod-jetju »Bilje«, precej netcfčno« stl. Pri branju poročiJ »Borbec, »Politike« in »Vjesnika« ste do-bilH vtis, da gre za narjvečjo ško-do po osvoboditvi, s katerc je bila skupnosit oškodovana za okrog 200 milijonov din. V res-nici pa je stvamo oškodovanje družbene skupnosti do^kaj manj-še, pa tudi razna dejstva, Id sO oiso zava-rovana po posebaih predpi- nega, predvsem pa nevzgojnega sih ali s pogodbo o sociaJnem obveščanja naše javnosti. To ravaiovamju) opravlja snroj prl- nam najlepše dokazujeta dva vatnd posel, na katerem se pone-sreči in postane nes.p&sobna za delo. Taki osebi se ne prizna pravice do invalidnine po pred- primera, ki so jir objavili v zad- njeim času v Beogradu. »Politika« je dne 24. novetnbra Iaročilo. da so na Kaiemegdanu ujell »dvaj&et na-silnikov«, iz česar je javnost lahko sklepa.la, da so sprehajalci na Kalemegdamu v nevaraosti. Slo pa je za osebe, ki &o se pro-ti-pravno naselile v raanih objektih bo o socialnem zavarovanju oseb zapObJenih pri delu s poljedel-s.kl.mi stroji. Po tej odlc«?bi imajo tiste osebe, lci so zaposlene pri m'af.:lnici v primeru nesreče pri delu vse pravice, ki pripadajo Udgovor: VpraSanje Je nepre- tudi drugira zavamvancem po cizno, tako da lahko domnevamo predpisih o socialnem zavarova- na Kalemegdanu, ki pa sicer niso gre sarao za tak primer, tedaj de]ale aika!cršnih nasilnih napa- objavljena do podrobnosti, je to vpražanje urejeno z odlo*- doy na mimoddo^e. Nekaj pod-ob- točna. nega so pieali o tako imenova- Torej, ko se novdnar odloča, ali nem napadu »nasilnikov« na gimnazijo na Dušanovcu, kar je dve stvari. nju. naj nek-o stvar sporoči javnos-ti, mora predvsem prehodno ugoto- izzvalo opravičeno raskrbljenost viti, kagraLijami jam in baikelj, ki jih na Dušanovcu Neki go»podarski strokovnjak OZN, ki je prebival v naš: dr-žavi na podlagj prograraa teh-niine pomoči, je napisal raz-pravo o organkzaciji in razvoju industnje papirja in pulpe v Bosni. Ko govorl o surovinskih re-zervah te industrije v Bosni, poudarja omenjeni strokovnjak. da bi bilo treba zagotoviti s> stematifno pogozdovanje tere-na, na katerem dobivajo suro-vino za fndustrijo, ker je že zdaj odstotek lesa, ki ga sekajo na vsakem hektaru previsok, da b; lahko mogli brezbrižno gledati v bodočnost giede za-doslnih rezerv. Prav zato ?redlaga, da bi, podobno kakor na Svedskem, začeli izkorišfiati tiste dele po- sekanega debla, ki jih dozdaj nismo izkoriščal.i. To so veje. vrhovi in drugi odpadki Mnoge žage ne izkortščajo žagovine, čeprav lmamo pri kapaciteti 100 kubičnih metrov dnevno v delovnem času 12 ur 5 kubičnih metrov odpadkov v obliki žago-vine. V skandinavskih državah že dolgo uporabljajo žagov.no kot surovino za proizvodnjo puLpe. O tovarni cejuloze v Prijedo-ru jc ta strokovnjak dejal, da bi biio treba bukovo pulpo belit: ker se ta lahko laže proda. »Jensenov sto!p« v Prijedoru je ca v priimeru, ko nekdo stori kaznivo dejamje iz osebne koristi sploih nl. Ko so preveri.ti to ča^so- ali kadar prd dejainju ni bilo pisino imformacijo, so ugotovili, osebndh koristi, temveč je škod- da gre ta poteHnstvo troj-ice Ijivo dejanje rezultat čisto loka- miadoletniikov, ki jih je to de- lističnega gledanja, ki kna na- janje ka^noval scdaik za pre- men, da t>i dosegli koristi za krške. Ti primeri niso toloko po- podjetje, ljudski odbor in podob- me-mbni, da bi morali o njih no. Ni dvoma. da je oboje škod- pisaiti, toda težaja po senzacio- ljivo delavanje in zasluži javno nalističnem priikazovainju dogod- krHiko !n obsidbo, toda v stopnjl kov, je naved'a novinarje, da so te obsodbe morajo biti razlike, vznemiTili državljaine. kar se mora odraziti pri obve- S preMrantoi in netočnim prl- «e'««J« javnosti. ka^ovanjem drobnih sitvarl se v Glede na pomembno vlogo javnosti ustvarjajo zatolode to tlska je treba prav tej obiutljivi neosinovani vti-sd. Kakžno obsod- rubriki stalno posivečatt potreb- bo naj na primar prtč-akuje na*a no pozornost. S tem bomo do- javnost, ko na primer saradev- segll, da bo tudi tisk pomagal sko »Oslobodjenje« piše o velikih pri naiponih orgaoov oblasti, zlorabah in poškodbah v pod- družbeniih in političnili organiza- jetju »Sedmi juli« v Visokeca. cij. da v intereOT reSevanja pro- treba presfcrbovati s hladno vo- Sodišče je pa ugotovilo, da gre blemov in nadaljnjega razvoja do. ki ima vedno enako tem- za ^n^^ mamjlo škodo ter je oaSe socialisU^ne skupnostl, od- peraturo. Na ta problem opo- 5est ose,b oprostilo, štiri pa ka- pnavijo vse škodljive in negativ- zarja, ker uporabliajo vodo iz znova.Vo s kaznijo od 2 do 14 ms- ne poijave, ki so tem naporom Sane, ki je poleti topla, pozimf secev zaipora. Podobni primeri so saimo na poti. pp. hladna. pogosti v ramLh 6aanikib. Do P. Ivičevič