St. 112. V Mariboru, vtorek 26. septembra. IY. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po posti prejeman, aJi v Mariboru s pošiljanjem na dom, aa celo leto 10 gobi., za pol leta 5 gold., za četrt lota 2 gold. 60 kr. — Za oznanila so plačuje od navadno četiristopno vrste 6 kr. čo bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat bo plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hiša. štev. 220. Opravništvo, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. Vabilo na naročbo. S 1. oktobrom se začne novo četrtletje. Vabimo torej vse č. gg. naročnike, kterim naročnina s koncem tega meseca poteka, kakor tudi vse rodoljube, da nas z obilno naročbo v narodnem delu podpirajo. „Slovenski Narod" velja po poŠti prejeman za celo leto 10 gld. — kr., pol leta 6" — „ četrt leta 2 ,, 60 ,, Naročnina se pošlje opravnistvu, najbolje po poHnih nakaznicah. \cmskn trma. Srbi pripovedajo radi anekdoto , ki označuje svojeglavost in trmo babjo. Hodila sta po polji mož in žena, razumna oba, in prej dolgo že skupaj živeča v slogi, kaki taki. Prideta do travnika, kjer se je seno sušilo. Reče mož da je seno lepo pokošeno, a žena mu pravdarsko ugovarja, da je po s tri ž en o. Tu uname se prepir: „ali poko-Seno ali postrižcnou, ki dospe do takega vrhunca, da mož na konci polja jezen vrže pravdarsko babo t plitev potok ter jej glavo pod vodo tiščeč vpraša : reci zdaj resnico, ali je travnik pokošen ali po-strižen. Baba pod vodo govoriti ni mogla, ali udala se ni, nego roko je izpod vode vzdignila in z dvema prstoma migala, da je travnik baš [»ostrižen, tako dolgo, da se je zadušila. Prav kakor ta srbska baba se obnaša zdaj pri nas nemško liberalna stranka. Dolgo so Nembi z nami Slovani vred živeli v slogi, kaki taki. Spoznajo gotovo, da rc travnik kosi, in ne striže, t. j. da je v državi, ako je ikakov parlamentarizem mogoč, treba računati z našo naravno večino prebivalstva; oni spoznajo gotovo, da se ustava, kakor so jo naredili, da popolnoma ustavno rabiti proti njim; oni morajo spoznati kot razumniki , da je njihov boj proti naši narodni svobodi in proti urav-nanji na podlogi enakega prava narodov v Avstriji, neopravičen. A vse eno : oni so se zagrizli, svojo rinejo dalje, ne priznajo ničesa razen svoje misli in stvar je med nami prišla tako daleč, da se jej ne vidi ni konce ni kraj. S številkami so si ustavovcrno-libcralni Nemci sami dokazali, da jih v bodočem osrednein držav nem zastopstvu, ako se še tako prisesa na ustavo, ne more biti niti tretjina. In vendar so se volitve vršile na podlogi volilne postave, ktera je prav njim za domačo rabo narejena. Štiri polna leta so bili obuti z vso oblastjo in podpirani z vsem zaupanjem cesarjevim, na čelu vlade, in so padli za voljo lastne onemoglosti in nezmožnosti. In nezmož-neji nego kedaj, so baš v tem času; njih stranka se utaplja, a vendar še iz vode kaže v škarje zvite prste in upije: mi moramo vladati ! Uoheuvvart in njegovi drugi , o kterih zdaj dvoma ni, da imajo vse zaupanje cesarjevo, nastopili so politiko, ki bodi popolnoma po stezah, ktere je ugladila ta stranka, po „ustavovernem potu/ Ako bi bili mi Slovani, posebno Čehi, v trmogla vosti enaki Nemcem, da, ako bi bili samo strogo dosledni v dozdanji politiki: ne bi mogli tega „ustavoveruega" ministerstva niti podpirati, ker spoznali in izrekli smo dostakrat nezakonitost ustave. Ali, kakor je iz glasil češkega naroda spre vidno, zatajuje se češka opozicija mnogo, in mirno posluša, kako rnini6tcrstvo samo v najbolj uradnem listu zatajuje federalistično našo zastavo ter slovesno zagotovlja, da neče izstopiti z ustavnega pota. Na vse je torej pripravljen Slovan dogovarjati, porazumeti se, kolikor mogoče podati se, samo „liberalniu nemec v Bvoji ošabnosti idc rajši dalje v svoji trmi, nego da bi govoriti dal s seboj. Nemci nečejo samo iz tega uzroka ker Slovani hočemo. Naiven je kdor še misli, da je tu boj liberalizma z ncliberalizmom, ustavnosti z neustavnostjo. Priliko imamo videti prikazni , ki se kažejo med mlajšimi nemške stranke po vsej Avstriji, kteri niso diplomati, da bi imeli jezik za molčanje; priliko imamo govoriti osobno z možmi nemško-libcralnega mišljenja, ki v zasobnem ob-čenji naravnost priznajo, kaj hote. In to kar hote, je: nepokoj v Avstriji, nezadovoljnost nemškega naroda, nemško Venecijo v naši državi, konečno prusko intervencijo. Temu vsemu je povod dala lanska zmaga pruskega orožja. Samo en boj je zdaj, boj nemštva z vsemi faktorji, ki prote nje govi težnji po „edinstvu", ktero se hoče raztegniti tudi čez življenje avstrijskih Slovanov, in mora prej ugonobiti avstrijsko državo. A hvala bogu, da je ta misel še nezrela. Se ima Avstrija lehko toliko moči v sebi, da more ukrepitii se in svoj obstanek obvarovati. To moč jej daje ne samo notranja sila nego tudi zunanji faktorji. Da pa bode ta moč meso postala, treba da avstrijska država trmasto negirajoče izdajalstvo brezobzirno utopi, ako to neče prej naravnega stanja priznati in trmo pustiti, ki je posljednje dni tako strašansko na dan stopila. Nikdar še se ni tako odločen in važen boj bil, nego je denes pri nas Zatorej smo radovedni, koliko moči bode razvilo ministerstvo, ktero trdno stoji, kakor poročajo njegova in protivna glasila. Čas bi bil pač , da nas enkrat avstrijska vlada ne pusti osamljene v boj proti izdajnikom njene ideje, kakor smo do zdaj zmerom bili. Poravnanje je med narodi mogoče poravnanje z nemško - liberalno trmo nikdar , zat< gre tu o življenji in smrti! reskriptom cesarjevim od 12. septembra t. 1. podrta, ker je Češko iz te ustave „ven postavljeno''. Z večino glasov sc odda njegov predlog ustavnemu odboru. V odbor za uravnavo občin je voljen izmed Slovencev samo Herman. — V odbor za šolske stvari noben Slovenec, pač pa naš odpadnik Vrečko. Uname se potem posvetovanje o prodaji nekega kloštra v Leobnu, ki je deželno poslopje, leobenaki hrani In i ri za 2f>.600 gld. To se potrdi in deželni odbor bo prodajo oskrbel. Drugi predlogi fie izroče odborom. Prihodnja seja je pondeljek. Na vrsti je med drugim utemeljenje predlogov .Srnčevega iuDomiukng-eve ga. Tz deželnih zborov. I>4»ž«»lni zbor Mt&ij4krMki. (6. seja 23. sept.) Dr. Sernec bere protokol, ki sc potrdi. — Mnogo peticij je prišlo o šolskih zadevah, poboljšanji učiteljske plače, od-pravljenji šolnine itd. — C. namestnik Kllbeck odgovarja na Scidlovo interpelacijo, ktero smo v zadnjem poročilu omenjali. Kar se tiče različnega ravnanja z učitelji, namestnik protestira proti napačni vesti. Ker trajajo prazniki uekterib učiteljev samo 4 tedne, vojaške vaje pa * tednov trpe, ni mogoče ta čas zediniti. Sicer pak namestnik naznani, da je prosil vlado naj vojne vaje preloži na avgust in september, kar bode vlada tudi storila. Poslanec Heilsbcrg dobi besedo, da bi razložil uzroke za svoj predlog, naj sc ustanovi odbor, ki bode „preiskal politično stanje države in dežele.u Njegovo utemeljenje se opira na nekoliko fraz o spomladnem dihu 48. leta, o potemšnjem absolutizmu in o „ustavi", ki je je potem za vse(!) narode v Avstriji svobodo prinesla, a je zdaj z 9C MPemikštjeinu tkt/tu Je pš'tOeJđtna pritaga. -^o I>€»fc4'lni /bor fgorifcltl. (2. seja 21. septembra 1871.) Nazoči so vsi razen knezo-nadškofa. Začetek seje ob 5 uri popoldne, bere in potrdi se zapisnik poprejšnje seje. — Deželni glavar naznanja sledeče prošnje in peticije: 1. Peticija občinarjev iz Bil j , da se prepove prosta pašnja Čebel. 2. Pritožba nekterib občinarjev iz Lokvi proti razsodbam dež. odbora, s kterimi je spoznal občinska zemljišča za privatno lastnino. 8. Prošnja cestnega odbora tominskega za podporo za cesti prek I Jače in prek Idrijce. 4. Prošnja zastopnikov medanske občine, naj se šiloma podere ena hiša na skladevni cesti od Mc-daue proti Kviškemu. f>. Pritožba polit, društva „Sočau zastran gospodarstva v trnovskem gozdu, (i. Pritožba občinarjev doblarskib proti odborovim dekretom zastran razdelitve našega zemljiščno-odvez-nega kapitala. 7. Prošnja cestnega odbora komen-skega, da se mu odpiše posojenih 20O0 fl. 8. Prošnja cestnega odbora cerkljanskega, da se oprosti povračila posojenih 1000 fl. 9, Peticija županstva na Ponikvah, da sc odpiše en občinin dolg na bolnišničnih stroških. 10. Prošnja občine moravske za podporo iz deželnega zaloga v založbo bolnišničnih stroškov. 11. Prošnja občine moravske, da se je dovoli naložiti davščino tistim, katere sprejme v občinsko zvezo. 12. Prošnja plemenitih gospa, katere dobivajo štipendije iz gospinskega zaloga, naj se jim ne pridržuje na istih po 12°/o« 18» Peticija štipendijskega društva c. k. gozdne akademije v Mariabrunn za letni donesek tukajšnjega dež. zaloga. 14. Peticija c. k. kmetijske družbe v Gorici, da bi se letne vojaške vaje vršile še le po končani trgatvi. Poslanec dr. Deperis in tovariši izroeujejo ce8arkemn komisarju po /borovem predsedništvu sledečo interpelacijo: 1. Kako je to, da kljubu nujnim peticijam tega deželnega zbora, kljubu podanim interpelacijam, kljubu tenm, da je že vlada sama spoznala potrebo in nujnost, da se popravi koroška cesta in da jo je tudi obljubila popraviti brž ko mogoče, — in še več, kljubu temu, da so sc sprejeli v ta namen od 1. l*i>7 naprej znameniti zneski v državne proračune, da se niso pri vsem tem še izvšila naznovana dela, niti se izvršujejo, kakor je potrebno in v primeri zneskov, ki so sc za to odkazali. 2. Ali se smemo zanašati, da sc bo za naprej predelovala koroška cesta tako naglo kakor želi naš deželni zbor in kakor je silno potrebno, ker je zelo slaba. Gospod co8. komisar si pridržuje odgovoriti v eni prihodnjih sej, poprej si hoće priskrbeti po trebna pojasnila. Poslaner dr. Lavrič in tovariši interpelujejo v slovenskem jeziku gosp. cesarskega komisarja: r.Mi namerava vlada že v sedanji sesiji p r e tU o ž i t i temu deželnemu zboru načrt narodnostne postave na p o d 1 a g i enakopravnosti." Gosp. komisar obljubuje, ba predloga se sprejmeta. V dotični odsek so izvoljeni: dr. Deperis, Dottori, grof Goro-nini. dr. Lavrič. Černe. dr. Pajer in \Vinklcr. Drugi in tretji predmet dnevnega reda so računski sklepi in preudarki deželnih zalogov: ti se izročijo pit odborovem predlogu odseku 7 udov, v Mori so ie izvolili gosp. poslanci: (amiussi, Doljak, Gorjup. baron Uitter, \Vinkler. grof Stra-soldo in Benardelli. O četrti točki dnevnega reda bere poslanec dr. Pajer predlog deželnega odbora zastran pre-uaredbe iji? 17. 31 in 32 občinskega reda. Po nasvetu poslanca Winkler-ja se odda ta predlog zgo-rej imenovanemu postavodajnemu odseku. Dr. Deperis poroča v odborovem imenn o peti točki zastran uravnave deželne šole kmetijske in predlaga: visoki zbor naj izroči to zadevo odseku 7 udov z naročilom, da poda dotične predloge kakor hitro bo mogoče," Ta predlog se sprejme in izvoli se odbor ta-ko-le: Černe, Del Torre, Dottori, dr. Lavrič. dr. Deperis, grof Coronini in dr. Abram. O šestem predmetu poroča poslanec Gorjup v odborovem imenu iu predlaga, naj blagovoli ris. zbor skleniti : .Dovoljuje se davkovski občini Ccz-Soči z Logom, da ie ustanovi kot samostalna županija.'" Predlog, katerega podpirata poslanca VVinklcr in Lavrič, obvelja in potrdi se po poročevalčevem predlogu tudi v zadnjem branji. Isti poročevalec bere odborovo poročilo zastran neke poprave v deželni postavi zadevajoči razdelitev občinskih zemljišč v Sutem in predlaga: „Naj se spozna, da obsega postava 12. julija 1S70, »t. 36 med občinskimi zemljišči v Sutem tudi tista, ki so zazuamljeua s številkami 7'Jš, 79« a, 798 b, 70s o, 789 d, 79S e iu 7UH f, namesto onih, ki so uapčuo navedena v l. členu omenjene postave v štev. 998 a. h. e. d, e, f, —u Predlog se sprejme, — Deperisov nasvet, da se ima o tem predlogu glasovati tudi v tretjem branji, kakor se mora sploh o predlogih deželnih postav, ostane v manjšini. O zadnjem predmetu dnevnega reda poroča tudi poslanec Gorjup v odborovem imenu in predlaga, naj se doda deželni postavi zastran razdelitve občinskih zemljišč v Avči tale dostavek: 1. Postava 3. aprila 1*70, št. 20, zastran razdelitve občinskih zemljišč v Avči ima veljati tudi glede občinskih zemljišč, ki so se pozneje kupila s pogodbo 11. junija 1870, notarska številka 1698, in ki spadajo k št. v isti občini in obsegajo 29 oralov, 1285 štirjaških sež-njev površja. Ta zemljišča sc razdelijo med posamezno občinarje z onimi vred. katera zadeva omenjena postava in po enakem načinu, kakor bi bila ž njimi skupaj en sam obseg občinskega posestva, tako da se odkaže lchko vsakemu delcžuiku cel njegov delež na novo vkupljeuem zemljišči, ali na stariii občinskih zemljiščih, ali pa tudi ua obojih. 2. Sodelcžuiki morajo plačati od njihovih deležev polovico kupne cene, dolžne gosp. vojvodi Blaeasu Aulps-kemu v enakih delih, in drugo polovico v 8 razredih po enaki primeri, kakor se udeležijo razdelitve. Plačati imajo dotično doneske koj, kakor hitro se jim odkažejo in v last izročijo njihovi deleži. Ko so jame ta predlog razpravljati nasvetuje poslanec VVinkler, naj se prestopi čez istega na dnevni red in naj se povrne ta zadeva deželnemu odboru, da jo reši v lastui pristojnosti po namenu S. Bt <>bč. reda. Gosp. vladni komisar pa opazuje, da se ima s tem predlogom ravuati. kot z deželno postavo; poročevalec se takoj porazume z drugimi deželnimi odborniki in se pridruži potem komisarjevemu mnenju. Ker nikdo ne podpira VVinklerjevega predloga, se glasuje in predlog odborov obvelja razen tretje točke, katera odpade sama od sebe, ker se je oblika premenila. Po nasvetu poslanca dr. Lavriča ima deželni odbor pripraviti slovenski tekst postave in ga predložiti aboru o tretjem branji. Po končanem dnevnem redu preneha seja nekoliko časa, da se ustanovijo zgorej imenovani odseki. Potem naznanja gospod glavar, da je izvolil peticijski odsek za predsednika gospoda barona Kitter-ja, postavodajni odsek za predsednika g. grofa Coroninija in za poročevalca dr. Pajer-ja; finančni odsek za predsednika, gosp. barona Uitter-ja, odsek za kmetijsko šolo pa gosp. poslanca Dottori-ja za predsednika in dr. Depcris-a za poročevalca. Na to sklene sejo^z opazko, da naznani prihodnjo, kakor hitro bodo odseki nekoliko svojih nalog dovršili. Za kake male stvari se moramo puliti z vlado kader gre za šolo, kaže sledeč izvzetek iz poročila goriškega deželnega odbora : „/borov sklep v seji 29. oktobra 1.869 zadevajoč načrt postave o realkah, katerega je predložil odbor s poročilom 20. oktobra 1HGI* št. 2703, ni zadobil cesarske potrdbe. Z dopisom 21». oktobra je namreč Nj. K. g. namestnik naznanil, daje g. minister za uk iu bogočastje izrekel, da ne more priporočati cesarski potrdbi istega načrta postave, če se poprej ne določi, koliko bodo morali znašati stroški za ustanovitev paralelnih razredov. zapo-padenih v načrtu in ako se ne zavežeta deželu1 odbor iu mestni zastop goriški, da prevzameta više stroške, katere ho prizadela šola po preuravnavi. Na to je deželni odbor naprosil o. kr. deželno šolsko svetovalstvo, naj mu izvoli naznaniti razkaz posaninih stroškov, katere prizadeva sedaj c. kr. viša realka v Gorici in svoje cenjeno mnenje glede neobhodnega poviška, če sc preuravna učilisče v smislu zborovega sklepa z ozirom na okoliščino, da bi lehko podučevali nekateri učitelji n. pr. za risanje, lepopise itd. oba tečaja skupaj. 0. k. deželno šolsko svetovalstvo je razodelo svoje mnenje tako-le : rC. kr. deželno šolsko svetovalstvo vrne pisma, priložena cenjenemu dopisu 4. marca t. 1. št. 536 in šteje si v čast, zadostiti željam, katere je slavni dež. odbor ▼ istem izrazil: 1. Učiteljsko osebje na tukajžnji c. k, viši realki je zdaj sestavljeno tako-le: 1 Vodja s...... 1365 gld. 2 profesorja po 1050 gl. . 2100 „ 3 profesorji „ 840 „ . 2530 „ 5 profesorjev „ 785 . 3675 2 supplenta r 600 „ . 1200 „ 1 supplent..... :")()() r 1 pomočnik za risanje . 300 „ skupaj...... 11.060 gld. Mesto daje zdaj podpore : a) za pisarnične stroške. . 175 gld. b) za kabinete in za btt- kvarnieo..... 1120 „ c) za program .... 145 „ d) za kurjavo .... L80 „ skupaj...... UM) gld. Šolski zalog donaša: a) za stroške nadomest.o vanj*...... 500 gld. b) za nagrade in podpore 400 n skupaj...... 900 gld. Za vse s troske skupaj donašata tedaj 1. Šolski zalog: a) za učiteljske plače., . 11.060 gld. b) za na nadomestovanje in podpore .... 000 „ 2. mesto : Za pisarnične stroške, za upravo in za teoretičuo-praktično podučevanje....... 16*20 „ skupaj......14.180 gld. V tem nista zapopadena zaslužka v dveh stražajev , katera plačuje mesto. II. Z ozirom ua zvekšane plače učiteljev v srednjih šolah po namenu državne postave t), aprila t. I. (državni zakonik št. 46) bo moral donašati šolski zalog za plačo vodje in 10 profesorjev od 1. maja 1.1. naprej........18.160 gld. Ako se prišteva odškodovanje vodju za stanovanje v približnem znesku..... 300 „ nagrade trem suplentom in pomočniku za risanje . . . 2000 w zgorej navedene postranske stroške, katere a) donaša šolski zalog , . . 000 „ b) mesto....... 1620 „ je vseh stroškov skupaj 17.070 gld. III. Ako se učilisče preuravna po namenu zborovega sklopa z ozirom na postavne določbe zastran podučevanja v raznih razdelkih (grupih) predmetov in na okoliščino, da bi se šola pomnožila od 0 do 7 razredov , zvekšajo se stroški tako-le: 1. Plača učiteljskega osebja: a) en vodja....... 1550 gld. b) 17 profesorjev, na leto po 050 gl........16.150 „ e) en profesor za lepopisje in risanje........ 050 „ d) dva profesorja verstva . 1000 „ c) za 40 petletnih poviškov, srednji znesek....... 8000 „ skupaj......,28.550 gld. Oe se, primerja ta znesek z onim 15.450 „ katerega treba za sedanje učiteljsko osebje, kaže se več stroš- kov za ....., . . 13.100 gld. 2. Za p os t ranke stroške: A. iz šolskega zaloga: a. za uamestovauje .... 800 gld. b. za nagrade in podpore . 600 „ skupaj....... T400 gld, v primeri s sedanjimi stroški . 000 „ kaže se več stroškov za . . . 500 gld. B. iz mestne denarnice: a) za pisarnične stroške . . 175 gld. In za kabinete in bukvaruieo . 1120 „ d) za program...... 180 „ skupaj....... 1835 gld. Sedaj znašajo ti stroški . . . 1620 „ tedaj se potrosi več .... 215 gld. Skupni letni strošek za vzdrževanje realke, preuravnane v smislu zborovih sklepov, če se ne vračunita zaslužka dveh strežajev , katera plačuje mesto, da bi znašali potem okoli 81.,785 gl., iu bi preseglali znesek 17.070 gl. za vzdrževanje uči lišča v sedanjem stanu, za 13.Hlf> gl. Toda če se razvrsti 7 tečajev v paralelne razrede, bo treba tudi prostore pomnožiti; tako se bo moralo pomnožiti število sedanjih učilnic od 7 na 14 in stranišč od .'J na 5. Tudi ne bosta več zadostovala samo dva strežaja, ampak dodati se jima bo moral še eden. Sicer bodo pa tudi potem zadosti 3 dvorane za risanje. 4 znanstveni kabineti, en prostor za bukvaruieo, eden za kemične poskuse, eden za vodstveno pisarnico, eden za učiteljske konference in en prostor za strežaje, ako se sedanji razširi, ali pa nov prostor napravi za tretjega strežaja, kar se lehko naredi, ako se sedanje poslopje vzdigne za eno nadstropje. (Konec prib.) Domače in slovanske novosti. — Do konca oktobra imajo biti novo nredjeni na colcm Štajerskem davka rs ki uradi. Upati smo mi Štajerski Slovenci gotovo opravičeni, da sc bode pri imenovanji od višje strani ozir jemalo na nas s tem, da sc bode na to gledalo, ka v slovenske urade pridejo samo taki davkarji , ki so našega jezika popolnoma zmožni. V tej zadevi na c. kr. vlado s tem naravnost zahteve slovenskega naroda ponavljamo. — V koroškem deželnem zbora je izročil slovenski zastopnik g. Finspieler, kakor beremo, slovensko pisano prošnjo za ločitev dveh junskib občin, da bi se izročila političnemu odseku. Ali prvomestnik tega odbora dr. Stieger je protestiral proti tej želji, rekši, da nobena postava koroškemu deželnemu zboru ne predpisuje znanja slovenskega jezika, na drugi strani pa sc ni nobenemu udu tega odbora „vredno zdelou v interesu Avstrije slovenskega jezika učiti se. — Vredno jo. da bi se to nemško zasramovanjc Slovencev in njih jezika, ki činijo tretji del Koroškega in davke plačujejo, razvedelo in razznanilo po vsem koroškem Slovenskem. Treba je na podlogi taeih nemških ošabnosti dokazati slovenskemu kmetu, kako je Nemcu in nemškutarju Slovenec samo tačas dober, kader ga potrebujo , sicer pa njega in govorjenje njegovih očetov v posmeh stavi, kader je zastop nik narodov. V interesu Avstrije torej po nemških mislih ni. gledati na Slovence in njih naravne pravice : a kader gre za krvavi davek, tačas so tudi Slovenci „v iuteresu." — Iz tega sije celo lopovstvo in tirano-željnost nemško-liberalne svojati. — G Kinspiclerju pak gre hvala, da hode s svojim ena cini pogumnim postopanjem — če prav od nemških krivičnikov nič dosegel — vsaj koroškim Slovencem oči odprl, da bodo spoznali, kaki prijatelji so jim liberalni" Nemci , s kterimi so mnogi izmed njih do zdaj glasovali. Iu v ta namen upamo, da bode g. K. še dalje enako postopal, tir jal. silil! — Zanimivo je tudi za nas Slovence t kako se bodo držali, in kako se po svojem položji mislijo držati dalmatinski Jugoslovani, naši zavezniki v zdauji cislajtanski in v bodoči slovanski politiki. O tem nas poduči glasil«) dalmatinske narodne stranke, zaderski „Narodni List." — Dalmacija pripada zakonito k trojedni kraljevini hrvatski, — naglasa omenjeni list; — siato je v svoji zadnji adresi dalmatinski zbor to pravo poudarjal. a samo zarad Rauchove nezakonitosti in zarad neustavnosti in nepravičnosti v Hrvatski vladajoče, ni tirjal zedinjenja s to matero-zemljo. Zdaj so se sicer stvari v Hrvatski spremenile v toliko, da je pri volitvah izpodrineno magjaronsko usiljeno narodno zastopstvo; vendar se stanje stvarno ni spremenilo, ker vlada tam še vedno volja mag-jarske vlade brez vsake odgovornosti. Zato, in ker so dalmatinski Slovani (dasi ne pravno, pa gotovo) dejansko zvezani s Cislajtanijo. kakor tudi zato, ker mislijo, da je tudi za Hrvatsko dobro ako cislajtanski Slovani zmagajo s federalističnim programom. — bodo tudi v prihodnje podpirali avstrijske Slovane in ministerstvo. ktero dela na federalistični preustroj te polovice, ker federalizem tak raj Litave mora tudi vpljiv imeti na avtonomijo Slovanov pod ogersko krono. To bode politika večine dalmatinskega zbora, (Hrvatsko-uarodna stranka v dalmatinskem zboru šteje 30 narodnjakov in 12—14 italijano - ustavovernežev.) — Hrvat ki magjoronski vladni velikani imajo nesrečo. Komaj so narodnjaki vrgli Ituucha in njegove tovariše, dokazaje jim no poštenost, že pride novi hrvatski minister grof Pejačevič na vrsto. Ta mož se je prenaglil iu rekel v Osjeku v javnem društvu, da je hrvatska narodna stranka dobila od Čehov 150.000 gld. s kterimi je svojim kandidatom zastopstva kupila. Zdaj klub narodne stranke v „Obzoru" plemenitega grofa pozivlje, da naj v 14. dneh dokaže kar jo govoril; ako ne, proglašen je za laž nji v ca in opravljivca. vel. cesar pač ne more dalje ministra imeti. kteremu po pravici taki priimki gredo. Zato smo radovedni na daljni razvoj te stvari. — Za zagrebškim nadškofom prihaja zdaj tudi senjski škof, Soič, in uči, na magjarsko povelje, svoje duhovnike v pastirskem listu 24. p. m. naj bodo vladi pokorni iu naj ne agitirajo med ljudstvom proti postavam magjarskih in magjaron-skih posilnikov, kterim je vsa oblast podeljena „božjom providnošču." Glasilo hrvatske narodne stranke rObzoru to okrožnico spodobno zavrača, in dvomiti ni, da jo bode izvrstno narodno brv. svečenstvo vrglo kamor gre. — Srbski narodni skupščini je vlada predložila , naj sklene ua državne stroške postaviti v Uelgradu velik bronzen spominek ubitemu knjezu Mihajlu Obrenoviču III. Zanimiva je motivacija srbske vlade k temu predlogu. Pravi se v pro-grammu: celo življenje knježevo izpolnjevala je in vsa dela njegova oduševljala je misel oslobodjenja vseh jugoslovanskih plemen. Zato naj se bodo postavile ne eden reliefov, ki bodo okolo spominka, besede: „Tvoja misel ne bode izginila". Na fron-tovi strani ima priti nadpis : „Svome knjezu Mihailu M. Obrenoviču trećem zahvalno Srpstvo." Dopisi, lZ a MilrlsJino. 22. sept. [Izv. dop.] Kdor hoče videti pri vsej resnobi trenotka jako smešen prizor, ta naj bode nazoč pri malem požaru, ka-koršen je bil včeraj. Gorelo je namreč v Gradišči tik „Sikca" malo poslopje. Po trikratnem strelu na gradu je bilo takoj zbranega obilo občinstva, ktero je radovedno kakor pri kaki komediji čakalo, kako bode nemčurska rFcucrwehru ogenj „panala". Mi-uuta za minuto preteče, pa ni še pomoči. Le laški delavci in nekoliko domačih je strahovalo požar, raz rušilo že pogorelo streho in tako ognju odvzelo poglavito hrane. Cez blizo četrt ure prilomasti res nemčurska požarna straža. Prvo delo, kterega se je lotila, je bilo to. da so. kakor tkavee svoje statve , razpo-stavljali veliko lestvico na hišo pri pogorišči. Tresočih se kolon plezata potem dva uda tega že to-likrat blamiranoga društva po lestvicah na strelu), se ondi usedeta iu čakata mirno „der Dinge, die da kommen vverden." Etri pravijo, da sta ogenj gledala, drugi pa trde , ka sta klica nebeškega petelina, iiodi-si temu tako ali inače, to je gotovo, da je bil njiju posel scela nepotreben in k večemu strehi na kvar, ua kteri sta odkrušila nekoliko opek. Priprave sa gašenje so bile preporočasne, pravega vodstva ni bilo ni tiru ni sledu in še le , ko so, kakor že omenjeno, laški delavci iu nektere druge osebe, zvršile glavno delo, so pričele brizgalniee svoj posel, da bi se skoro smelo reči, ka rFeuer-\vehru gasi, kakor znani Ribniški ..ereprister" ki je pri zadnjem prelazu ogenj ostavi!. Najboljša stran tega društva so izvrtna orodja in jako dolga cev, po kteri se je voda iz Ljubljanice trombala, pri kterem delu pa je sodelovalo nekoliki) deželnih bramboveov. Da je pa društvo ..Fouervvchr" tako slabo, temu je mnogo uzrokov. Prvič ima premalo družabnikov , drugič so družabniki slabi, nevajeni težkega dela, se prehitro utrudijo in najk repke ji ljudje imajo menda edino ta nalog, da trobijo iu zapovedujejo. Dalje je društvo jako antipatično . kar se je včeraj sijajno pokazalo, ko seje s posmehovanjem in raznovrstnimi dovtipi nazdravilo. Društvo pa , ki nema splošnih simpatij, ne bode nikdar uspeha Imelo. rTagblattu včerajšnji sicer hvali delovanje društva po znani prisloviei ..similis siinili gaudetu in gosp. Terpin je celo takoj včeraj v inseratu pel hvalo ,. Fouervvehr-u", češ. da so oni bližnjo hišo ognja obvarovali, česar so pa ravno tako nedolžni, kakor sv. Florijan. Kajti v sosednji hiši so drugi ljudje polivali zid; edino kar so „Feuervvehr" storili , je bilo to, da je eden izmed njih ple/.al po lestvici skozi okno. Pri vsem požaru tudi ni bilo sploh nikako nevarnosti, ker ni bilo najmanjše sapice in pogorišče le malo. Ne mudili bi se tako na dolgo pri tem društva ko bi po njem občinstvo škode no itrpelo. Čo je bil pred ustanovitvo tega društva kje ogenj, je vse tje hitelo in pomagalo, drdrale so vse brizgalnice k ognju in pomoč je bila pri rokah. Sedaj pa je cela okolica brez pomori, kajti „ Feuervvehr" se ne premakne z mesta, iu celo starih brizgalnic nikamor ne pusti. Komaj 20 korakov od včeraj-šnega pogorišča so stare brizgalnice mirno zaprte stale in menda resno premišljevale, čemu da so prav za prav na sveti. Kakor je požarna straža koristna iu potrebna, tako je tudi gotovo, da Feuervvehr'" nikdar ne bo kos nalogi, ktero si je prisvojil. To se bo grozovito pokazaio pri ka ceni večem požaru, pri kterem bode „Feuervvehr" s svojimi ljudmi in eno samo hrizgalnicn toliko opravil, kolikor žaba pri lešniku. Smelo se sme izreči, da smo zdaj v Ljubljani in okolici brez rde požarne hrambe, kajti obstoječa ima le ime in bi bila morebiti v svoji opravi, da ima čvrstejih družabnikov za kako parado, nikdar pa za resno delovanje. Tako se tudi pri tako resni stvari kažejo nasledki nemškutarske oholosti. Oosp. Keesbeeher je sicer včeraj ItLukmann-u rekel: „I)er Doberlet hat doeh ein fatales Pcoh, vvnnns iminer brennt, lat cr nieht da," mi pa mislimo, da Doberletu ni treba biti žal . tla ni bil nazoč niti pri včerajšnji niti pri prejšuih blaniažah. Iz Miil»ljiiii<», 23. sept. I Izv. đop.] Kakor že znano, zida ljubljanska hranilnica na svoje stroške prelepo poslopje za novo realko. Kakor ta velikodušen čin vsacega pravega domoljuba veseli, tako se mora na drugo stran obžalovati, da so se vsa potrebna mizarska, kovaška in kiju carska dela naročila na Dunaji. Tedaj domači obrtniki pri tem poslopji ne bodo zaslužili niti krajcarja. Pa zakaj to, zakaj tak narobe svet V Čujte! Dotično vodstvo se izgovarja, ka bi obrtniki v Ljubljani dela ne izvršili tako dober kup, nego dunajski. Ta izgovor Je pa iz trte izvit, kajti vodstvo je povpraševalo le kaka dva mojstra, nikdar pa razpisalo natečaja ali konkursa, pri kterem bi se pokazalo, da domači mojstri izdelujejo lepo in ceno blago. Uzrok tega čudnega sklepa pa sc najde vse drugje. Arhitekt, kteri vodi zidanje poslopja , dobi baje od dunajskih mojstrov, kterim nakloni kako delo, po 10—15 odstotkov provizije, potem ni čuda, da se trudi dokazovati, ka je dunajsko blago boljše in ceneje nego domače. 1 line illao lacrimae! Cc sc pomisli, da ho od duuajskih izdelkov na železnici treba plačati veliko vozninc, bi po naši priprosti pameti vsak:v ko sodili, da bi se dalo enako delo pri nas gotovo dobiti tudi boljši kup, in denar bi ostal v deželi. Vsaj gosp. Tonnies je pred leti jako uzpešno konkuriral z Dunajčaui, ko je za železnico prevzel vsa mizarska in menda tudi tesarska dela. Pa kaj pomaga zvoniti, ko je toča že pobita, z dunajskimi mojstri so pisma in pogodbe meuda že skleuenc. Jz flDllil-Mll. 23. sept. |lzv. dop.] ltcči se more, kakor so sc prezanimive stvari naše „interesantne" avstrijske države razvile, da se varamo, ako menimo, da smo že blizu konca. Tako spo znavajo menda tudi Čehi. Kajti veselje, ki se jc bilo 14. sept. v Pragi pokazalo iu za nas vidni izraz našlo v češkem novinarstvu, poleglo se je že precej, llohenvvart seje pred rabuko neiuško-prusko klike sam malo uplašil . zato olahkšava prvi svoj odločni korak , cesarjevo pismo Cehom, s tem', da njegov zi ni se l tolmači jako „ ustavo verno." Z njegovo premalo pogumnostjo pak so se ohrabrili tisti krtovi življi, ki so skrivaj sicer že od početka proti njemu rovali, ki pa si vendar pred možato stoječo in nekoliko skrivnostno postavo njegovo imeli „respekt," da se niso ua beli dan upali. Po-sebuo po komediji, ki so jo rNeincik* v Ljubljani, Hrnu, Pragi iu Lincu zaplesali, lazijo na dan vse kače, ktere jc to naše cesarstvo na svojem srcu vzgojilo, da so mu dozdaj bile krvopije, in gavrani, njegovo propast ozuanujoči. Duša tega krtovega ritja je oni mož, ki je po 1. 1866, v Avstriji začel novo dobo „pritiskanja Slovanov na steno.'' To pritiskanje se mu je tako priljubilo, da je pozabil celo svoje staro sovraštvo do Prnsov, ki so ga iz saksonskega ministerskega stola pahnili, ter pozval ravno iste Pruse na dogovor in v zavezo proti Hohcnwartn v Gaštajn in Salcburg. Stvar mu je tolika srečno izpod rok šla, da Hismarkovc novine, ki so :ired kratkim na „sla-vebogati Čcski narodJ himne pele, zdaj roko v roko grde avstrijske* slovanstvo in se groze s prusko-nemško invazijo, ako se „slovanotilskau Hohcn-vvartova politika ne spremeni. Že iz hvaležnosti, da je Reust gospodarstvo v monarhiji delil bratovsko med Magjare iu Nemce, tudi Magjari ne mogo zadaj ostati. Na pomoč pozvani od na tleh ležeče nemške klike, pritekli bi tem urneje, ker se po pravici boje, da bode ako v tej, tudi v oni polovici Slovan verige raz-tolkel. Da torej tukaj vzdigujočega snžnja federalista nkrote, pomogli bodo Audraši-Dcak, upajoč da se bode kasneje tudi njim v bližajoči sc sili od nemške strani pomagalo. Zatorej je šel „voditelji Giskra v Pešto k Andrašiju, in zgovorno nam že denes tukajšne novine poročajo, da je dosegel obljubo, ka bode vladna inagjarska stranka našim nemškim ustavo-vernežem na pomoč prišla, kako, to se bode še le videlo. Razlogi za to magjarsko mešanje v tuje posle so denes v „N. Fr. Pr." odkrito razloženi: Slovani so krivi da je na Hrvatskem magjaronstvo padlo, ker so tamošnja narodno stranko podpirali. Magjarom se dalje sanja, da jc Hohenwart bil šel v vojaško granico na voliluo agitacijo ter da so zato Magjari tam popolnoma propadli; in volitve, ki bodo drugo leto na Magjarskcm, utegnejo za vladno deakovsko-andrašijevo stranko slabo izpasti ker se na boj pripravlja ne samo sprevidnejamag-jarska levica, nego ker jc proti Magjarom vse Slovanstvo in Rumunstvo, ktero se ne bode dalo vedno uduševati in si usta zatlačevati kot do zdaj. — Torej tu sta dva hetežnika, kterim obema silno za kožo gre, zato hočeta skupno v prvič eno trhlo kočo razsutja obvarovati, potem drugo, nemško hegemonijo tu, magjarsko tam. Politični razgled. Ministerstvo trdno stoji, ima polno zaupanje cesarjevo, in hoče izpeljati, kar je obljubilo : mir narediti med narodi. — Tako poroča in poudarja „Oesterr. Journ." in kakor bi tudi nemško-ustavoverni listi našli neko ministersko krizo, neko oplašenost Ilohenvvartovo, — ne morejo tajiti in priznati morajo sami, da jim ne gre po volji. Da, celo Giskra, ki je šel v PcŠto beračit pomoči, naredil je fiaško, ker Magjari nemajo koraže odločno mešati se v takrajlitavske reči. Tudi Heust, ki je dozdaj roval proti ministerstvu, udal in upognil se je, lisjak, kteremn je grozdje prekislo. Vse eno pa češki listi stavijo do cesarja srčno prošnjo, ,da bi Avstrijo rešil od tega človeka, ki jc že toliko nesreče in gorje storil. Deželni zbori, kjer Nemci gospodujejo kakor na spodnjc-Avstrijskem, Koroškem iu v Šle ziji so izpustili iz sebe divje „protestcu proti cesar skemu pismu na Čehe. „Wiener. Abdp." pravi ( tem: protesti teh deželnih zborov so protiustavni in nedosledni, ker presegajo kompetenco deželnih zborov in federalizmu na noge pomagajo. Ceski „Pokroku ima dobro upanje, da sc mir in sprava med nemškim ljudstvom in Čehi da narediti, samo ako vlada hoče. Naj uredništva dunajskih listov ščujejo kakor hote, zastonj je njih furor ako^ nemško ljudstvo v Četah samo izve kaj hote Cehi, ako se mu na pr. narodnostna po stava v roko da. Dozdaj jo niti dobili niso, ker njih časopisi imajo drug posel kakor ljudstvu ob jektivno razložiti resnico. Naj c. namestnik — svetuje „Pokrok" razpošlje v tisučah iztisib to narodnostno postavo med nemški ljud, in sicer javno in oficiemo, pa sc bode videl vspeh. Vse drngače jc zdaj vladi agitirati med nemškim ljudstvom za „spravo" nego jc bilo prejšnjim vladam va ru stavo." Sprava je razumljiva beseda, ki ima kri in meso, ustava je abstrakten pojem. — Bode-li ministerstvo ta svet poslnšalo? V Monako vem jc zborovalo tedni več nemških učenjakov, ki se zovejo „staro-katoliki", ker ne priznavajo nezmotljivost papeževo. V tem zboru se je sklenilo katoliško crkev reformirati, delati proti zdanji rimski cerkvi, in posebno proti jezuitom „ki moralo korumpirajo." Med udeleženci jc bil iz Avstrije tudi znani federalist profesor Maasen, ki je bil lani še vodja štajersko-nemške klerikalne stranke. Cilj tega gibanja je — narodna nemška cerkev, zato se je tudi poudarjalo, da se naj nemški katoličani skušajo bližati protestantom. Francoska vojaška sodnija jc obsodila znanega Kochcfort-a v težko ječo v trdnjavi za vse življenje, ker jc kot časnikar s pisanjem podpiral francosko komuno. Rochefort je pred štirimi leti prvič na javno delo stopil, s svojim časnikom „Ganternc", in se je odlikoval s strastjo in brezobzirnostjo, s ktero jc bičal Napoleona in njegove mamcluke. A med vojno jc pokazal, da ni imel poguma dejansko iti v boj za republikansko idejo, ktero jc zastopal. Po sklenenem miru pak jc ravno tako udrihal v svojem listu po republikanski vladi Thicrsa in Favra. — Dasi vsled tega ne nahaja nikjeri sočutja, vendar so vsi listi edini v tem, da je kazen preostra. — Po Francoskem zdaj zopet rujejo Napoleonovi agenti. Hote baje vojsko podkupiti, kar jim menda ne pojde za roko. Parižke novine prinašajo pismo Alberta Duruy-a, kteri poroča na drobno o neusmiljeni krvoločnosti nemških vojakov, ki so po bitvi pri \Veis8cnburgu vse francoske ranjence posekali; to pismo imenuje tudi imena razmesarjenih oficirjev. — Taka pisma bude v Francozih sovraštvo do Nemcev, ki sc bode moglo samo z novim krvavim bojem utolažiti. Da nova Italija denarno ne stoji posebno dobro, ter da ni tako brž poboljšanja upati, kaže proračun, ki je v italijanski narodni skupščini razdeljen bil. Vsega deficita ni nič menj nego 267 milijonov frankov. — V Sardinii in Siciliji se razbojniške čete tako množe, da so dotični poglavarji vojaške straže pomnožiti morali. Eazne stvari. njim Šolskim letom v ločenih od moških lokalitetih, poseben kurs za ženske in deklice o kupčijskem knjigovodji, računstvu, korespondenci, lepo- in brzo-pisji. Učilnica jc ena največjih in si je pridobila dobro ime. Pri tej šoli je 27 dobrih učiteljev pre-stolnega mesta, neštevsi posebnega kurza za telegrafijo in želcznocestniŠtvo, kjer se pripravljajo telegrafisti in željeznocesti nradniki, iz kurza za izobraževanje v asekuranenih poslih. Obstoji tudi še ponavljavni kurz za vojaške enoletne prostovoljce, posebno z namenom, da med službo ne pozabijo naučnega in morejo potem zopet vrniti se k poklicu. Listnica uredništva: Gosp. —a— Ne moremo tako osobnih stvari jemati, ako se vi z dvema pričama ne zavežete, da morete istino navedenih reči pred sodnijo dokazati, ako pride do pravde, ktero bi dotičnik moral napraviti. Sicer stvar ni politično zelo važna. G. dopisniku iz Idrije: Dopisnikovo ime mora vsaj uredništvo vedeti, sicer se ne moremo na istinitost zanašati. Dunajska borsa 25. septembra. * (Dramatično društvo) prične svojo sai-sono prihodnjo nedeljo L oktobra. Vsak mesec bodo štiri predstave, in sicer dvakrat v nedeljo in dvakrat na delavnik, tako da bode rednih slovenskih predstav naj manj 24. Kdor si želi sedež zagotoviti za vse predstave, ali v najem vzeti kako ložo, naj sc blagovoli oglasiti v pisarnici dram. društva v čitalnici. Društvo si je pridobilo nekaj novih igralnih moči, vendar posebno igralec za nekterc naloge šc vedno angažira proti stalni plači, o kterej zadevi posebno zavračamo na denašnji inserat v „prilogi." * (Užitnina leta 1870) je državi vrgla zevsema 65,183.753 goldin., nad 4 milijone ve£ kot predlansko leto. V razmeri so plačale dežele zunaj Ogerskega največ užitnine, in to posebno od piva in sladkorja. Zmanjšala se je le užitnina od žganja proti predlani, ker se je v Galiciji posebno žitni in krompirjev pridelek 1. 1809 slabo obnesel. Med drugimi deželami znaša užitnina: iz Štirskcga: 2,359. 674, iz Koroškega: 396.194, iz Kranjskega: 170.029, iz Istrije: 1,098.687. Iz dežele je prišlo 37,993,221; iz mest pa 14,052.865 gold. Ker je toraj užitnina poskočila, se je pomnožil tudi užitek, s tem pa ob enem tudi pridelek in dobiček pridelavcev. * (Trgovska šola na Dunaji.) Šolski in drugi časniki upozorujejo na javno višjo trgovinsko Šolo direetorja P o r g e s - a ki odpre s prihod- Enotni drž. dolg v bankovcih . 58 gld. 60 kr. Enotni drž. dolg v srebru . 86 . 75 „ . 102 „ 99 „ Akcij*"; narodne banke 7 „ 73 , 909 „ 20 „ . 191 , 30 „ 118 „ 75 „ 5 ■ 75 „ • 7 , 4ft , Noben pomoček za lase barvati. v** c. k. privilegirana prava (12—3) tornada za lase ohraniti Dobra za rrnr. nij«»e in rumene lane. namestuje vsak lasoharvon poinoček, naredi da osiveli lasje in osivela brada kmalu zopet dobodo prejšnjo barvo; precej v prvih dneh rabljenja se vidi žc vspeh: zabrani prerano ali daljne osivenje, kakor izpad las in zaplodi gosto rast las, kakor ne vidi navadno pri krepki mladosti. Ta poniada dela laso fino in svetle, a ne omasti pokrivala, kar je zavoljo ekonomiju in po letu posebne vrednosti. — Za gotov vspeh garantira! Veliki lonee 9 gld.; lL ducent gld. 4.80; »/, ducond gld. 9j 1 ducend gbl. 16.80 a. v. Mali lonček! l gld. 7«duc. gld. 9.70} V.duo. 5.10; 1 duc. 9 gld. a. v., proti gotovi plači ali poštno povzetje. Zapnkanje ceno. Centralni in razpošiljavni depo je pri iznajditelji: VVicu, Mariahilf, Gumpcndorfcrstrasse Nr. 43, 1. Stock. Priloga „Slov. Na rod (T /r Št 112., 2(i. septembra 1871, Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena. Fanerionnun&i I Prva štajarska c. kr. priv. tovarna (fabrika) ognja in vloma varnih Magajnic [kas] za denar in pisma, liz za sisanje Vincencij-a Kanduth-a v Gradci, priporoča svojo iz najboljšega stajarskega blaga, s ključavnicami po posebnih patentih, in najsolidnujo dovršene izdelke, za k ture je porok po jako znižani ceni. Proti primernemu vplačilu na olajšanje p. 11. občinstva tudi plačilu na svotu. Izključljiva prodaja pri ANTON KOROSI, žulezninar, Griesgasse Nr. 10, V Gradci. t. ! SfArl me proil iioiiiiiu-jsMijeiii ! (Vs. kraljev, izključivo A^Jf^A privil. novo popravljena prva aiu.-rikanska in *:jSBpe» angtoško patentirana splošno 7, j priljubljena Anatherinova ustna voda od • ). j>ix, k. dvornega zdravnika za zobe in lastnika privilegije na bnnuji, Slatlt, bni'ggassH 2. Tu listini vuilii, |Hilrji -mi od st duniij»k<> nu-tliriimk« taknllc in iiknionti po ruli-tul rubi ur- izkazuje posebno proti vMtmn smradu iz nst. po isiifinurjtin-ui uilčenjl umutuih uit otiiu zob, In |u olj tiihukovtMiiii ii('|M'i'i'i-iiljiv'i Barov ilu ju proti bolnemu hihku krvuv pfoiii In viictcniu sobnemu mara. ikorbnrtu, posebna naoroarjeni, proti rermatiSnlni In traaJoMm lobntm boleStnam, pri odpadanji In ifunjeranjjl sobnega neon, posebno pri oetarntti Undon, kjMti im'iijnvi vrouicnj«; sploh Je zsi fliOriijt* /olj, proti RiijUji v Bobnom jih-hu, Mbno ji- proti unijaji.r-itii kc KOboin, boletni, ki Jo dostikrat Imajo skrupulozni ljudje, utrdi ■obno meso in Qtni tiat Bo zuiioiii iioij prtlolo, varuje proti lobobotu In J<" dobro proti nabiranji Bobnega kamena, daje m tam prijetno frlinosl in hladnost, in listi uku«, ker »lino zineiču du BO tiilco Inglje odpravi, torej popravlja okus. Cena za tlašico 1 gld. 40 kr. a. v., zavitek za na pošto L'0 kr. (17) Privatna učilnica (za dek 1 ice). V Postojni bode 2. dan vinotoka t. 1. zopet odprta, v kteri se ne le vsi za štiri razrede, normalnih šol zapovedani predmeti, ampak tudi slovensko, splošna zgodovina, zemljopisje, in fizika v nemškem učnem jeziku uči, pa tudi se dnja poduk v vsili ženskih ročnih delali, kakor tudi na zabteva- uje laškega jezika. Tukaj se deklice v oskrbovanje vzamejo. Dalje razložbe daje radovoljno Karolina Margreiter, (29—1) načelnica učilnice. Za naloge ljubovnikov T išče podpisani odbor igralca z dobrimi pogoji in stalno mesečno plač o. Ponudbe naj se takoj naznanijo Odboru dramatičnega društva t UnMjanl, ■obje Cisti sobe t:iko, ilu se no Mimo odpravi miViidlil tako lltnl zobni kiimca. nogo tudi »o n Itll in lili. Cena ene škatljice b'3 kr. a. v. Aimtlserisiovn /»»Ima puMdi. Ta lObna pasta zasluzi po vrednosti svojo poraliljl vosti k.it najboljil poinoJok za zob«' priporočena biti. kor pusti rabljena v oslih prijolno hladnost in okus, in Je dobro zdravilo proti smradu iz ust. Nit' menj H<* pripum*-:; tn zobna p.istn onim, ki imajo neJSIata in popauono zobe, ker /. njo odpravijo zobni katnon. ni.sn ozilravo in zobo nliolljo jiniv dober Jo ta ]ioinoiok mor-uarji'in in stanovnikom ob morskih obalah, kakor vsem, ki po morji potajo, kor vurujo prod kkorbutoni. Cena ene škatlje 1 gld. 22 kr. a. v. Hal«»niljM %n y.ol*e. Ta plombo obstoji lz onotfii prahu iu Iz tokniiiin", ki so potrebujeta za napoliunjo otllh Zob, da so zopet taki ko prej, in se ne ilrobe io dalje, ter da no ostajajo v njih ostanki Jedil, silna In drage lakoSIne, ki raajedo zob in tako bolesen narede. Cena enega etui-a je 2 gld. 10 kr. te povsod tudi v Kemikom, » ŠraJcI, na Turškem, v Ameriki, Holandljl, BelgdJi, Italiji na Hiiikcin v inpndnl Imlii znanih in hvaljenih artiklov ho v pruvl tu ti lini Icvutltoti. v Mariboru v Bankalarjovl lekarnici, pri g. A. W. Ktfnigu, lekarnica Marija pomičniea. pri g. F. Kolletnigu, in V Tauchmann-ovi bukvarnici; v CelJI pri (.'risperju in v Baumbaohovl lokarntcFi v nemškem Landsbergu pri A. L. MUUerju, lekarju; v Gleichenberyu pri F. pl, Peldbaohu, lekarju; v Konjicah pri 0. Fiioherja, h.'karju; Leibnitz. lekar. vdova Kretslgi Ljutomeru lek. Pr. Pessink; Mu rok lek. L. pl. Stoin-borgj Ptuju lek. £. Bolthammeri Radgoni lek, F. Schuta in J, Weitsingeri Brei-cah J, Solmidersehitscli; Rogatec lek. K ris jut; v Kis I i vodi v lekarnici; Stainz V. Ti-moniohok. lek.,- Slov. Bistrici .1. Dlenei, lek.; Slov. Gradcu J. Kaligarič; SI. Lands-berg VaauliČ lek. Varaždinu A. Haltor, lek. (22—1) Zaloga slavno zuanc fabriku Dlatnenep in damastne^a blaga F. A. Heinz-a. Friediichs-thalu v Sleziji. ( r 11 e zidane robe, kakor tafet, noblcs, feil. dunajskega nerila. Ca su naroči, pošlju se perilo po ineri elegantno, hitro in ociio na ailreso. Odpretje štacune v Mariboru. Podpisani si daje s tem čast, pokorno naznaniti, da jc od 20. t. m. odprl novo pi-oclnjalnico manufakturnoga, suknenega in modernega blaga, ktera jo v zvezi z zalogami, ki so tu zraveu zazuamovanc, ter prosi častite P. T. občinstvo za blagovoljno obiskovanje s spoštovanjem J. F. Zlll»e1Il. zavralnic (kravat) za S 1^3*011113/ ■ polna zaloga vso sorte aospode, kakor tudi _. , . ... čriHua blaga za taiov. Mesto. Na oglu potne in gosposke ulice. i,^ Prm javu a v i m trgovinska šola (6) u a Lropoldstadt, 1'nttei'stniss,' 82, Kari Porges, direktor. Izitolani učenci uživajo to dobro, da zamorujo kot enoletni prostovoljci Vstopiti v c. k. armado, brc/, da bi morali delati izpit za prostovoljce. Zavod je razdeljen na dvoje: a) Solo, bi Spocijalen toćaj. Šola obsega tri te&ajet [.Pripravno leto] II. Bolski poduk; m. Praktično'delovanje. — Specijalni tečaji: 1. Poseben oddelek i II. Želesnlllci oddelek; III. Zavarovalni oddelek) IV. Ponavljajoči oddelek za izšolano uč.-nee (enoletne prostovoljce 1; V. Vedami H poduk. v Šolski poduk prične zučetkinii oktobra. V posebnem oddelku tega zavoda, v Podućnom komptoir-u za trgovinsko znanosti so vodno prejemajo taki, ki zbog starosti, stanu in poslov ne morejo V šolo. Dne 81 oktobra ho prične večeru toe«nj na tri mesece o navadnem in dvojnem knjigovodstvu, o trgovin« skeni računanji, dopisavanji in o menjicah; dir. Porges. Dalje se prično pripravni tečaji za trgovinsko, zoloznisko-opravniško in poolovanje pri telegram za vse tiste, ki žele ahižeh pri železnicah. Fčitelji ho izbrani izmed Hkušenih ura laikov O. k. priv. severne ž'leznice. Dalju su odpre specijalen tečaj o zavarovanji vsi prek. Zavod jo visoko ministerstvo naukov in presvete stavilo v eno vrsto z akademijami obstoječimi v Avstriji, ktero odlikovanje je lu nasledek izvrstne uprave zavoda in zadubljenih VHpehoV pri poduku. Pridobljenimi vapehi pri poduku iu nevtrndljivo .skrbnostjo ravnateljstva, ju ta zavod Stvari! tako konkurenco, da •/.■■ druge u-čilnice posnemajo izgledno organizacijo tega zavoda. Vpisovanje se začne od 20. septembra naprej. 1't'iigniini st^ dobe v zavodu iu vseučiliščini bukvarnici Beok--ovi, na Dunaji, Ktithentliurmstrasse, Nr. 15, zastonj. fflMulTmmsTaJ 1 MfJ O O Ji 4 "~ C *- ._; K g.t#bo^J S.Ji' j J 5 « o«=>s &A ti M uS S S g f š S ^ S Jf.«* «0 = 6 ■i 15 s ■ ca t, »• ♦v S S ti M iZ 15 -S n : C x> - o o iS o s: ■ g a I 5 Dr. Janez Steiuer, dosehmal odvetnik na Dunaji, su je preselil v Svojo rojstno mesto liJialiljNSio. ter ima odvetniško pisarnico na narodnem trgu št. 37, v CetinOViČ -vi hiši, v II. nadstropji. (18—3) Realna gimnazija v Ptuji. V I., II. in 111. razred bodo se dijaki zapisovali 29. in 30. septembra ter I. oktobra. "V ft>tiiji, lM. septembra IsTi. (21—11 BBa rMtdtfrtjHtriP. Kovane, uradno preiskano 4lv*i *H4ii m rtS40f čctirivoglate oblike: Nositeljna mož: 1 2 3 fi 10 1;'» cent. Cena. gfcti is -JI S :i;"> ■!.*» Nositeljna moč: SO :>'» 40 80 tl»t, Cena, gld. i ?0 BO '.,(> 100 110. Hlil4IH*kš'*l4' ViW4f€>: Nositeljna moč: l g 4 10 20 30 fttt. Cena, gld.: 5 6 7.60 1* lft bT Nositeljna moč: 40 50_60 70 80 fnt. Cena, g! z železnim obroc-jem in utegi Nevihti : Nositeljna mofij Ifi 30 -'■'> 80 40 60 eent. Cena, gld.t 160 lTo 800 330 800 860. JtoslH 41 vtMtiV: Nositeljna moč: 60 BO 70 80 100 cent. Cena, gld.: 185 "400 460 565 '600.' Nositeljna moč: 120 150 200 500 cent. Cena, gld.: 600 660 760 90O. a (11-10) MPuMJe rse Mffe tfj*»«y/#' ra&€? i it trf #>«?*. jSST* Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje u streže precej: Ii« Iliij&iiiii «te Ctmip«. fabrikanti vag in utegov. Dunaj, mesto, Singersirasse Nr, tO. Prva slovenska prodaj u ci m ca i a Fr. Šentak-a in družnika v postnih ulicah v dr. Žurbijevi hiši l . v ktera se jo it. *4>l>t4>H*1Pš'4i t. f. OtrliMM-t«, priporoča svojo mnogovrstno usnjarsko blago po nizki ceni v nakup. (13—5) Fr. Šentak in družnik. (14-3) Dcrnliarclov lt«iuer (Iz planinskih zelišč) je na novo poslan pri nn-ni za dobiti. Ker se %:\ jako mnogo speča in ker ga vsak, kdor ga je rabil, hvali, je to dokaz izvrstnih lastnosti tega izbornoga izdelka, kterega so najsloviteji zdravniki na Bavarskem pripoznali kot posebno hišno zdravilo za nepre-bavnost, katar, v želodcu, nervozni glavobol, zlato žilo, bobnjaćo i. t. d. Cena sklenice je 70 kr. a. v. BroŠurica dra. J. B, zastonj iu franko. F. JCo/efnir/ v Mariboru. Hauberjc-vcga benediktinskega colivnega mazila, ktero zaceli Vttitko vidljivo rano, se prodaja lonček po 50 kr., po pošti 00. 3>Wr Gotova in hitra pomoč daje pri koleri, griži, izmetanji, želodčnem krču, kakor pri spačenem žulodcu Lichtentalska greta liter esenca (10—2) o d (na D u naj i, 9. Bezirk Marktgasse, Nr. 34. Ta esenca (Lichtcntaler Bitter-I.iquer-E8senz) se ne more »pačiti ako so stoječa hrani, torej je za vsako družino potrebna. Cena 1 flaše jo I gld.; male flaše so po 50 kr. Za poštni zavitek se plača 10 kr. kilnr Jili hoč-e prodajali dobi provizijo. C f o t? i a c ra g t.o c Od petnajstega julija na novo odprta narodna tiskarnica P. Skase in drugov v Mariboru v koroški ulici, Poschl-novi hiši štev. 229 si dovoljuje b tem fcestdtemu občinstvu naznanjati, da je zdaj popolnoma z najnovejšimi pismeni in olepša van ji, kakor tudi z najpopolnejšimi ročnimi- in brzotiskalnicami ter drugimi .stroji oskrbljena, in da je v stanu vsa prejeta naročila hitro, elegantno in po ceni z vršiti. Tiskarnica se priporoča v tisk vzeti posebno : časopise v vseh velikostih, letopise, letna sporočila, literarna dela, koledarje, brošure, računske poročila, zapiske blaga, zapisnike vene, zapisnike društvenih udov, kataloge, račune, fakture, glave na pismen papir, cirkulare, menjice, jedilne liste, vstopnice, diplome, vabilne liste, izkaznice, parte-liste, — dalje vse sorte formufare in tabele za e. k. urade, advokate, notarje, železnocestne in cestno-eozne tiste, oznanita za na ogle, v mali in največi obliki, kakor vse tu ne naštete v strok tiskanja, litografije in avtografije spadajoče stvari. Konečno si dovoljuje e. p. n. občinstvo in posebno gg. advokate in notarje pozorne storiti na svojo zalofigo lh-iiltaiiiln foraaiilaro^ in priporoča : Velike dnevne zapisne knjige, 3kratne ekspenzare, 2kratne ekspenzare, uglavljene in vložne pole, interimske liste, slovensko in nemško, pooblastila, v celi ali pol poli, slovensko in nemško, eksekutivske prošnje, protokole, certifikate, konsignacije, in druge tbrmulare. (D V t iskani ico 17. $k«i%a in rti*, se vzame več slovesnkih stavcev. — Ravno tako se tukaj vzamejo mladi fantje, ki znajo dobro slovensko brati in pisati (tudi iz dežele, ako imajo priliko dobiti v Mariboru j>ri znancih stan in oskrbovanje), za stavske učence. *,B"^*1**1"*>*"**«o»*»*i""i MsMfJMsi s m imasm «■■ mibumsbm» i^.wir iiHowir tpssi sin m n ■ n t uusuwJuanvim«M Km/^K^nmmimmm^mimmmmm^mmtmm^M »mini mu\immmam^m^mmmmiMmmmt^^mnfm=rxm^mimm T T Izdatelj iu odgovorni urednik Martin Jelovfcek. Tiskar: F. Skaza iu drugi.