I 16 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 Primorcev, brezpogojen zagovornik maternega jezika in po- nosen Primorec. Tudi po upokojitvi je bil kljub bolezni neprestano dejaven. Čeprav je dolga leta živel ob morju, je ostal do konca nave- zan na svojo pivško pokrajino. V Eseju o naših krajih je zapisal: »In tako se zmerom znova vračam v naše kraje, v spominih ali zares. Mislim, da je navezanost na rojstni kraj nekaj ira- cionalnega, nekaj, kar se z razumom težko pojasni, nekaj, kar je prvobitnejše kot razum in je dano tudi živalim, npr. lastovkam, ki zmeraj znova in nezmotljivo najdejo svoje gnezdo.« Tam je zdaj našel svoj mir tudi on. P.S.: Točno mesec dni po smrti prof. Silva Faturja smo se v lucijski knjižnici zbrali v lepem številu in se pogovarjali o njem. Bil je prijeten večer, topel, prepreden s spomini. O njem smo govorili: gospa Zavnikova, nekdanja direktorica Librisa, profesor Jože Hočevar, profesorica Alenka Aškerc Mikeln in jaz, upokojena učiteljica slovenščine Ivica Eller. Večer sta obiskala tudi njegova žena Nada in sin Peter. Razveseljivo je bilo, da so prišli v velikem številu šolniki, upokojeni, pa tudi mlajši. dr. Vera Tuta Ban I Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm Silvo Fatur in utrjevanje slovenščine med Slovenci v Italiji M oj prispevek naj osvetli uspešna prizadevanja Sil- va Faturja za ohranitev in čim boljši razvoj slo- venskega jezika med Slovenci, ki živimo v Italiji. Leta 1978 je prišel v Trst nov pedagoški svetovalec za slo- venski jezik, Silvo Fatur. Dela se je lotil tako, da je najprej hotel od blizu spoznati področje, ki mu je bilo zaupano. Preko ravnateljstev je dobival stike z učitelji in šolami, ki so pri nas sicer majhne po številu učencev, a jih je razmeroma veliko posejanih po našem območju. Prav vsaka šola, čeprav majhna, je nepogrešljiv del v kontekstu slovenske vasi ali tržaškega predmestja, kot so recimo Barkovlje, Sveti Ivan, Škedenj ipd., ker so del kulturne identitete prostora, od zdavnaj naseljenega s slovenskim prebivalstvom. Pri svojih prvih stikih je Silvo Fatur opazoval učitelje in ugotavljal, na koga se bo lahko naslonil pri svojih nadaljnjih korakih. Sle- dile so organizirane pobude, ki jih je pripravil včasih sam, včasih pa je s svojo avtoriteto, z nasveti in predlogi podprl dejavnosti učiteljev na posameznih šolah. Nastale so trdne vezi, ki so z leti prerasle v pravo prijateljstvo, in nekatere pobude so postale trajne kot recimo Bralna značka ali tek- movanje za Cankarjevo priznanje, česar prej nismo imeli. Silvo Fatur je imel pri svojem delu prav poseben stil, saj je stopil v iskren odnos z učiteljem: od njega je preprosto pri- čakoval, da se bo udeležil seminarja ali tečaja za strokovno izpopolnjevanje, kar je sicer v italijanskem šolskem sistemu prepuščeno dobri volji posameznika in ni kakorkoli nagra- jeno niti finančno podprto. Silvo je računal na prisotnost in na sodelovanje. Marsikdaj je koga spodbudil, da se je tudi dejavno vključil v delavnice ali jih celo vodil, da je pomagal pri organizaciji izobraževanja in podobno. S takimi osebni- mi stiki in zavzetostjo je dosegel, da so se nekatere pobude dobro prijemale in čeprav so nekatere druge po prvih po- skusih propadle, se je vzdušje na naših šolah v celoti pre- vetrilo; zavladalo je večje zanimanje za slovenistiko med pedagoškimi delavci, Silvo pa nas je spodbujal, da posnema- mo dobre prakse v Sloveniji, poskrbel je tudi za hospitacije na vzornih šolah, vabil nas je na vsakoletna zborovanja SDS. In čeprav smo takrat še imeli težave z udeležbo na dogodkih v Sloveniji zaradi državljanstva in tuje valute, je zanimanje za slovenistično delovanje stalno naraščalo. Ni slučaj, da se je iz tega živahnega in širšega zanimanja za slovenski jezik in literaturo okrepilo in utrdilo tudi delova- nje Slavističnega društva pri nas, ki je bilo sicer ustanovlje- no že leta 1971, a je imelo dotlej brez pedagoških delavcev le malo članstva in je bilo delovanje omejeno na kako pre- davanje ali predstavitev knjige. V začetku osemdesetih letih I 17 SILVU FATURJU (1935–2023) pa se je zgodilo, da se nas je okrog trideset tržaških in goriš- kih slavistov udeležilo kongresa SDS v Ljubljani in ko smo se po končanem dopoldanskem programu zbrali na kosilu Pri Žabarju, smo ugotovili, da »nas je za eno društvo«; res smo se organizirali, sklicali občni zbor, izvolili predsednika in tajnika in zaorali na novo. Odtlej smo pridobivali ved- no več novih članov iz učiteljskih vrst, v program dela pa smo poleg literarnih večerov in predstavitev knjig uvedli še skrb za jezik, izpopolnjevalne tečaje, pedagoška vprašanja in predvsem povezovanje z drugimi slavističnimi društvi, predvsem s sosednjima iz Kopra in Nove Gorice. Pobude so se kar vrstile: medsebojno smo se obveščali o zanimivih po- budah, prirejali smo skupne strokovne ekskurzije, si poma- gali z učnim gradivom in iz vsega tega se je po naravni poti, pa spet na pobudo Silva Faturja, rodila ideja o Primorskih slovenističnih dnevih, ki bi razvijali tako jezik kot literaturo na vsem primorskem prostoru ne glede na državno mejo. Prva priložnost je bila Bevkova obletnica leta 1990. Primorski slovenistični dnevi so se trdno prijeli in še kar trajajo, čeprav so se razmere medtem zelo spremenile, od- ločno na bolje. Ob ustanovitvi se je govorilo o slovenskem enotnem kulturnem prostoru, koprske in novogoriške uni- verze še ni bilo, vse znanstvene in kulturne ustanove so se kopičile v Ljubljani, Primorska pa je bila nekako odrinjena. Smisel tega vsakoletnega zborovanja je bil − in je še − utr- jevanje zavesti o primorski kulturni dediščini, odkrivanje na pol pozabljenih velikanov iz preteklosti, krepitev pozna- vanja lastne kulturne zgodovine in predvsem pozornost do razvoja jezika na eni in na drugi strani državne meje. Sla- vistično društvo Trst je svoje delovanje razširilo in postalo SD Trst-Gorica-Videm, Primorski slovenistični dnevi pa so se selili tudi v Gorico in v Benečijo. V istih letih sta se po vsem obmejnem območju razvili tudi tekmovanji za Bralno značko in za Cankarjevo priznanje. Prav posebno skrb je Silvo Fatur posvečal razvoju jezika v težkih okoliščinah, kot se kažejo med Slovenci v Italiji, kjer smo dvojezični samo mi, živimo pa potopljeni v enojezič- nem italijanskem okolju, tako da nam tuji jezikovni modeli močno vdirajo v način mišljenja in izražanja. Kot je znano, se je italijanska država vedno mačehovsko obnašala do nas, nikoli se ni pokesala za zločine, ki jih je zakrivila nad nami v obeh svetovnih vojnah, predvsem pa v obdobju fašizma, ko je bila celotna Primorska priključena Kraljevini Italiji in sta bila slovensko in hrvaško prebivalstvo zapisana genocidu. Posledice nosimo še danes, saj se niti številčno niti kulturno nismo več mogli postaviti na noge in se primerjati z močjo, ki smo jo imeli pred sto leti na svoji zemlji. Zato potrebu- je naš jezik posebno nego, da se ne bi popolnoma izgubil vzdolž državne meje od Trsta do Trbiža, in temu vprašanju je posvetil Silvo Fatur svoje zadnje organizacijsko delo kot strokovni svetovalec za slovenske šole na Tržaškem. V sode- lovanju z našim Deželnim zavodom za eksperimentiranje in pedagoško izpopolnjevanje IRRSAE* 1 je izpeljal petletno jezikovno izpopolnjevanje za vse učitelje slovenščine vseh obveznih šol s slovenskih učnim jezikom v Italiji tako v Tr- stu kot v Gorici. V ta obsežen projekt je vključil ne samo strokovnjake iz matice, ampak tudi nekatere tukajšnje učite- lje z dolgoletno prakso in znanjem. Načrt je izpeljal v celoti in ob koncu petletnega dela, je v sodelovanju z odgovornimi pri IRRSAE, zbral vsa gradiva v publikacijo, ki je izšla v po- sebnem zvezku Slovenski jezik. Večletni načrt usposabljanja v osnovnošolskih učnih načrtih (Trst, 1992). S tem je zapeča- til svoje svetovalsko delo pri nas, dosledno s prepričanjem o nenadomestljivi vlogi materinščine. Vse to je zmogel z nenehnim tkanjem vezi med podobno mislečimi in podobno čutečimi. Tla so bila plodna in danes lahko ocenjujemo, da je Silvo Fatur sejal v hvaležno zem- ljo. Marsikaj dobrega je zraslo. Naj razmislim le o svojem udejstvovanju, ki bi ga brez njegovih spodbud gotovo ne bilo. Pri zgoraj omenjenem izpopolnjevalnem tečaju IRRSAE mi je bila naložena tematika besedoslovja in besedotvorja. Tak- rat sem poleg teorije dala duška svoji didaktični ustvarjal- nosti s serijo besednih iger, vaj in vsega možnega, tako da sem pozneje iz zbranega gradiva ustvarila še serijo oddaj za radio Trst A Jezik mladih ter posebno rubriko v tržaški re- viji Škrat z naslovom Besedni vrtiljak; iz istega gradiva sem nazadnje zajela še snov za članek Metoda igre pri slovarskem delu jezikovne vzgoje v brošuri Šolska ura s SSKJ, ki jo je pri Zavodu za šolstvo uredil Silvo Fatur skupaj s Sonjo Starc. Nešteto je spominov. Osebno najljubši pa mi je spomin na zborovanje Primorskih slovenističnih dnevov na Devin- skem gradu leta 2007 ob 400-letnici Alasijevega slovarja, literarna tematika je bila Lepa Vida. Program je bil bogat, nastopili so sami ugledni predavatelji, devinski princ Carlo dellaTorre e Tasso je bil pokrovitelj in nam je zastonj dal na voljo kongresni prostor. Kosilo je bilo v Devinskem portiču na terasi slovenske restavracije, še vreme je prispevalo lep in sončen dan. Enotni kulturni prostor je bil postavljen, meje so padle, Koper je dobil svojo univerzo, Primorska ni bila več na robu dogajanja, ampak v stičišču. Velik doprinos k vsemu temu je s svojim razmišljanjem in delom prispeval Silvo Fatur. 1 IRRSAE= Instituto regionale di Ricerca, Sperimentazione a Aggiornamento educativi; slov. prev. Regionalni inštitut za raziskave, eksperimentiranje in izobraževanje