Domoljub
V dubitami 1. |ull/a 1942-XX	^	55« šle\>. 27
Za nos se ne da voditi
Živel je odličen iti ugleden mož, ki so mu Izkazovali vse časti. Mož je bil zadovoljen, si mei roke ter govoril: »Vse je bilo tako lepo. Ljudje so res dobri. Vai so bili kar ginjeni. Človek je res lahko vesel, ko je priča velikega spoštovanja, ki ga ljudje izkazujejo mojemu dostojanstvu in moji službi.c
Upajmo, da so ljudje tisto spoštovanje res izkazovali iz pravega srčnega čustva in iz ljubezni. Zgodi pa se lahko tudi tako, da ljudje vedo, kako je tisti spoštovani mož častihlepen in uečimern. Ce je tako, je vse spoštovanje morebiti bilo le goli zunanji videz. Ko je odšel, so se ljudje kvečjemu že smejali, ko so tako potegnili imenitnega moža, ki tega prav nič ni opazil. Zakaj se mu je zdelo vse tako veličastno?
Ce je morebiti on družbi okoli sebe dejal, d« ljudje v njem prav za prav spoštujejo zgolj njegovo dostojanstvo in službo, je bila to konfno zgolj hinavščina ter spretno zavijanje, da bi lahko spodobno še dlje govoril o izkazanih mu časteh ia da bi čaščenje, ki ga je bi.1 deležen, lahko dlje prežvekoval.
Pravi človekoljub
Ce srečaš kdaj kako mlado ali bolj imenitno žensko, je ne pozabiš prijazno pozdraviti, čeprav nimaš sicer z njo nobenih zvez. Misliš si pač, da se ne spodobi, ko bi kar tako šel mimo. Ce pa srečaš kje kako staro in revno žensko, ti še na misel ne pride, da bi jo pogledal.
Ce srečaš osebo, ki se ti zdi prikupna, ji hitii izkazovati usluge, revni in stari pa, ki morebiti nose težko breme, ne boš pomagal.
Tako imenovani olikani svet pa te ima za uglajenega moža, ki ve, kaj se spodobi, moža, ki s«i lepo vede, ki je ljubezniv. Morebiti celo sam o sebi misliš, da si res tak. Si pa res tak? Le vprašaj se, koliko imaš v svojem srcu pravega in resničnega človekoljubja, ljubezni in uslužnosti. Samo ljubezen je vredna ljubezni
Te pa nimašl
Večja sramota
Luka se je budo pregrešil zoper postavo. Zdaj
sa pravi: Moja sramota nikakor ne sme na dan. e maram, da bi zaradi mene bil oblaten ves moj stan. Ne misli pa pri tem ugleda svojega stanu, marveč samega sebe, ki noče biti javno osramočen.
Da bi ljudje ne zvedeli za njegovo slabo de« janje, ga boče prikriti s še slabšim dejanjem, s ša večjo sramoto. Pa mu prav nič ne pomaga, ker s» vse izve.
Zdaj pa pravi: Ne morem preživeti te sramote. Ne maram, da bi me kdo gledal. Kar končal s« bom. Odloči se za samomor.
Ali ee je zdaj ognil strašnih pogledov, ki sa jih jé bil tako bal? — Bedaki Ali je splošno pro« ziranje in prekletstvo zdaj manj vidno in grozno, ko>ga ne sliši? Ali ne bo onkraj groba viden v vsej svoji revščini? Ali bo tam 1 agi j e prenašal pogled« onih tamkaj, kakor zdaj prenaša poglede tistih, U so tukaj?
Kako hudo ee siromak motil
53234853535390534853485348234823534853239123482323
RAZGLED PO SVETU
Vojna poročila
V	Afriki so osne čete v bliskovitem pohodu v 72 urah prešle celih 200 kilometrov ter so zasedle utrjene angleške postojanke v Capuzzo, So-lumu, Hnifi in Sidi Barani. V Tobruku je bil ujet angleški general Klopper.
V	Rusiji je bila južno od Harkova uničena velika sovjetska skupina. Zajetih je bilo 21.827 vojakov. V zadnjih 10 dneh je bilo tukaj sestreljenih 468 sovražnih letal. — Pri Sebastopolu nemške čete še vedno napredujejo.
Na zahodu nemška letala napadajo Anglijo. V noči od 25. na 26. junija so angleška letala napadla nemško mesto Bremen, kjer je bilo poškodovanih več stanovanjskih hiš. Toda nemški lovci so zbili skupaj s protiletalsko obrambo 58 angleških letal.
Na Kitajskem so japonske čete v deželah Ce-kiang in Ciansi uničile pet kitajskih divizij, drugih 13 divizij pa je izgubilo od ene tretjine do polovce moštva. Tudi z drugih bojišč na Kitajskem poročajo japonska poročila same zmage.
Vprašanje drugega pridelka v Italiji
Ker je pšenica Iet06 zgodaj dozorela, je poetalo vprašanje drugega pridelka na poljih, kjer so ie pridelali pšenico in drugo žito. Italijanske podnebne razmere dopuščajo v številnih primerih, da na i6tem polju po končani žitni letini poeejejo še Trž, koruzo ali pioeade krompir. Za pridelovanje riža kot drugega pridelka je določila pristojna oblast posebne nagrade.
Eksplodirala po 18 mesecih
V	kleti porušene hiše v Londonu je nedavno iz neznanih vzrokov eksplodirala nemška letalska bomba, ki je neopaženo ležala tam že 18 mesecev. Povzročila je veliko nesrečo: porušila je celo vrsto bližnjih hiš, obležalo je 19 mrtvih, 39 ose1! pa je bilo ranjenih. 300 družin je zaradi ene ea» ':be, ki ni bila odstranjena, brez 6trehe.
Umetni bencin
V	Parizu so ustanovili z glavnico 80 ii .,,,onov frankov družbo ki bo zgradila velike industrijske naprave za izdelovanje posebne vrete bencina iz rjavega premoga. Francoska vlada je pri novi družbi udeležena 6 24 milijoni frankov. Letni izdelek v prvi dobi je predviden na letnih 25.000 ton bencina in 25.000 ton metanola.
Oče in sin pod vlakom
Na nekem železniškem prehodu pri Kallvangu na Solnograškem se je zgodila te dni 6trašna nesreča. Ugleden gospodar 6e je 6 sinom vračal na traktorju 6 polja. Zapora na prelazu je bila 6pu-ičena. Naenkrat pa se je zapora dvignila m oče in sin 6ta v domnevi, da je prehod 6voboden, krenila 6 traktorjem čez progo. Tisti trenutek je prihrumel brzovlak, ki je zdrobil traktor in na mestu ubil očeta in sina.
Nenavaden pogreb v Kairu
V	vasi Srubi v Egiptu je policija ustavila pogreb, ki 6e je pomikal iz Kaira. Pogrebci 6o'6e razbežali, samo nosači 60 06tali pri krsti. Policija * '•"""»la, da v kreti ni mrlič, marveč polno
hlebov. Preiskava je dognala, da 6e je ——' J ' bi.........
• j — ,------ ——«v wiHii pu nioiii a viiuja
jejtognala,^ da v^ kreti ni mrlič, marveč polno
P®^1^^!""---------«a iiiiutaj/ijkiijciu
Irru-ha iz Kaira na deželo, kar je 6eveda donatalo
^------ . . -	' » !•- UUJ11U1B, un DS JV
grebni zavod že dolgo bavil s tihotapljenjem
lepe dobičke. V prid meščanski manjšini zaseže oblast v Egiptu po vsaki žetvi dve tretjini pridelka. podeželsko ljudstvo pa trpi pomanjkanje.
Strela je tudi zaklonišču nevarna
V Nemčiji imajo izvrstno izdelana zaklonišča, varna pred bombami in granatami, toda ne pred — strelo. V Kremsu je te dni nastala nevihta in ee je 79 letna Jerica Petermannova, žena slabih živcev odpravila v zaklonišče, kjer ni mogla prenašata treskanja. Toda usoda je hotela, da Te strela udarila ravno v dolično hišo in goe«-o v zaklonišču na m«6tu ubila.
2'
Vinske nakaznice v Franciji
Na nedavnem zboru vinogradniških ustanov Francije in Alžira so povedali, da pripravljajo uvedbo nakaznic za vino po zpledu francoske krušne karte. Na podlagi nakaznice za vino bo vsak kupec lahko kupil to pijačo v katerikoli točilnici ali trgovini, seveda v omenjeni množini. Nakaznice bo izdala pristojna oblast v septembru pred vinsko letino.
KRME
Obrok mesa jc zmanjšala na 17 in pol dkg na teden in osebo švedska vlada.
Pol milijarde nizozemskih goldinarjev je vredno židovsko premoženje na Nizozemskem.
Vsak Madžar je v tujini jioslanik svoje domovine, je rekel madžarski tiskovni načelnik Ullein Reviczky ob svojem obisku v Italiji.
Uva pastirja in 50 ovac in koz je ubila te dni strela v neki vasi na Španskem.
250.000 ton sira in 45.000 ton surovega masla narede letno iz mleka v Italiji.
Kredit v znesku 150 milijonov za državno obrambo je izglasovala turška poslanska zbornica.
2275 m t višino je dosegel te dni v letu brez motorja ravnatelj španske letalske šole Perez. Re kordl
V	generalfeldmaršala je Hitler povišal za izredne zasluge poveljnika nemškega zbora v Alri-ki generala Rommela.
250.000 nepismenih novincev- so ugotovili pri zadnjih naborih v Ameriki; morali bodo v tečaje za nepismene vojake.
Egiptski uporniki so ubili angleškega okrožnega komisarja v Kairu.
40" vročine v senci je kazal te dni toplomer v turškem Carigradu.
Novorojenčki so danes večji in težji kakor včasih, trdijo nemški raziskovalci.
Nad 20 milijonov ton sovražnega brodovja so od početka sedanje vojne potopile italijanske, nemške in ja|ionske oborožene sile.
Papež Pij XII. se je pred kratkim precej pre-bladil, a je že na poti pojiolnega ozdravljenja.
Nove vrste jogurt (kislo mleko) iz rastlinskega namesto iz kravjega mleka je pripravil stro-kovnjak-lekarnar v španski Barceloni.
6000 ljudi s priimkom Anderson je sedaj v švedskem Stockholmu.
Danski kralj je obolel na kamnih v mehurju in se je podvrgel operaciji.
V	Franciji so objavili vest, da se bo obnovila zamenjava blaga med Sev. Afriko in Združenimi državami.
Za 40% se je dvignila v zadnjih treh tednih izdelava surovegea masla na Danskem.
Za poslanika pri sv. stolici je bil imenovan eden najsposobnejših finskih diplomatov Grippen-berg. Prvič v zgodovini Finske!
10.000 mornarjev ameriške trgovske mornarice je bilo od začetka vojne ranjenih, ubitih, potopljenih ali pa jih pogrešajo.
Obvezno vojaško službo za vse moške državljane so uvedli na Kubi.
Umrl je Fafir Shtjlla, velik albanski rodoljub.
Na ruskem bojigfu je padel polkovnik v glavnem stanu nemškega letalstva Fritz Doensch.
V	afriškem Tobruku so Italijani zajeli tudi poveljnika južnoafriške divizije in tobruške trdnjave angleškega generala Kloppra.
Finski parlament je skrajšal starostno dobo za volitev v parlament od 24. na 21. leto.
Samo 157 gramov mesa na teden dobi vsaka oseba na Švedskem.
2000 malih tovornih parnikov je dala graditi mandžurska vlada.
Nemške tvornice, ki so izdelovale doslej 600 vrst žepnih nožev, todo v bodoče smele izdelovati samo pet vrst, da se bo moglo več delavstva zaposliti v vojni industriji.
ZGODBICE i
Sposobnost brez sramu in poštenosti
Napoleonov zunanji minister, ki jo vodil zUJla. njo politiko tega velikega francoskega cesarja, je" bil vojvoda Talleyrand-Perigord, vladajoči kne'z v Beneventu. Bil je drugi sin l'rancoßke plcmenilaške rodovine, rojen 1754 v Parizu. Njegova rodovina ie bila vojaška. Vojak bi bil rad postal tudi on. Poslal pa je vojak le njegov starejši brat, ki pa jo kmalu umrl, medtem ko je ta, ker je bil šepant, bil ključen od vojaške službe, kar ga je zelo bolelo. Namesto vojak je moral postati duhovnik, za kar pa ni imel ne veselja ne jioklica. Niti starši niso marali zanj, ker je bil jiobabljen. Ko je starejši brat umrl, bi bil on moral fiostati rodov i tiski po. glavar po tedanji plemiški šogi. Toda šepastfinu niso dali te pravice, kar ga je še bolj razkafilo, zlasti ker je njegovo zapostavljanje potrdil Min francoski kralj. Mladi Talleyrand, ki se za svoje duliovstvo ni prav nič brigal, je postal maščevalci revolucionar, ko je izbruhnila francoska revolucija, ki je vrgla bourbonsko kraljevsko rodovino. Voditelj revolucije Danton, je mladega plemiča po-.]al za francoskega poslanika v London, kjer je uspešno zastopal koristi revolucionarne francoske vlade. 2e takrat je postavil svoje politično načelo, ki ee ga je potem držal vee čas življenja: »Francija ne sme iskati kakih novih zemeljskih pridobitev v Evropi, marveč mora ostati v svojih mejah.<
To načelo je bilo pametno ter kaže, da je bil bister diplomat. Zaradi tega pa se je zameril drugemu voditelju revolucije Robespierru, ki je Dan-tona vrgel in njega odstavil. Moral je bežati v Ameriko, kjer se je preživljal e tem, da je vodil bra-njarijo. Ko se je vrnil v Pariz, so ga novi mogotci postavili za zunanjega ministra. Kot zunanji minister je zdaj začel gledati najprej na to, da samega sebe obogati. Prav nič ga ni bilo sram jemati velike podkupnine. Pruskemu jioslaniku je kar v brk povedal: »Tele službice nikakor ni6em zato sprejel, da bi jo zapustil kakor nemanič.t Tako dobro je znal grabiti denar, da je že kmalu pobasal prvi milijon frankov, kar je v tistih časih bilo nekaj ogromnega. Že vrabci po strehah v Parizu so Siv-kali, da Talleyrand za denar vse etori. Zato eo ga nazadnje vendarle spodili iz službe.	—
Ko pa je Napoleon vrgel dotedanjo republikansko vlado, ga je takoj imenoval za svojega zunanjega ministra. Napoleon Talleyranda sicer nikakor ni cenil kot človeka, ker ga je jioznal, kako umazano podkupljiv je, cenil pa je njegove sposobnosti. Ta dva moža sta večkrat prišla navzkriž, ker je Napoleon hotel podse spraviti vedno vi'č dežel, Talleyrand pa je bil v načelu zoper to. Vendar je Ia umazanec tudi za ceno tega evojega načela uganjal kupčije. Avetrija, Prusija, Rusija in Anglija so na vsaka zase bogato plačevale. Denar mu je tekel od vseh strani. Zato pa so na primer Angleži natanko lahko vedeli, kaj Napoleon kdaj namerava.
Teh umazanij pa se ni prav nič sramoval. Imel je priležnico »madamo GranU, ki jo je privlekel s 6eboj iz Amerike. Ta ženska je bila otrok revnega pomorščaka, ki je postala plesalka ter mornarje zabavala v Indiji in Ameriki. Ta je zdaj »ministrovala«. Cesar Napoleon, ki je tudi vzel za ženo tej podobno Jozefino de Beauharnaie, se je zgražal. Nekoč pri sprejemu je Napoleon dejal madami Grantovi: »Imenovati se morati Talleyrand, sicer ne 6mete vež prebivati v ministrstvu. Dobila je tri dni odloga. Pa že drugI dan jo je Talleyrand poročil. Tako je ta nekdanja plesalka postala vojvodinja. Ko se je nato šla poklonit Napoleonu, ji je ta dejal: »Upam, da bomo ob gospej Talleyrand lahko pozabili lahkomiselnosti, ki jih je uganjala madama Grant.< Ta pa se je globoko priklonila ter odgovorila: »Vsekakor, veličanstvo. Povsem bom posnemala vzgled gospe Ron aparte« (Naj>oleonovei žene Jozefine, ki je tudi uživala tak glas in se ludi dala podkupovati).
Nazadnje je Napoleon leta 1807. tega moža moral odsloviti iz zunanjega ministrstva. Sit je bil namreč pritožb zaradi Talleyrandove podkupljivosti iti pa njegove politike. Ker pa ni mogel pogrešati njegovega velikega talenta, ga je ohranil za valen ter mu jioskrbel vsega skupaj okoli 400.™> frankov letnih dohodkov. Leta 1809. pa ga je docela zapodil, ker je deloval zoper njega. Zdaj je Talleyrand začel Napoleona sovražiti Ko je Napoleon padel, je ta sposobni, toda tako grdi mož 6top» v službo novega francoskega kralja iz rodovine
štirje duhovniki umorjeni
Ze zadnjič smo kratko poročali, da so komunistični morilci, ki zdaj »osvobajajo« slovensko ljudstvo, umorili spet štiri slovenske katoliške duhovnike. Poleg teh so pod rokami istih morilcev, ki jih vodi neki Ivan Rome okoli Novega mesta,'padli tudi ti-le kmetje: 82 let stari Joie Türk iz 'novomeške okolice, Ivan Žvan, star 58 let, iz Toplic, Alojzij Hrovat iz Petanj, dalje kmeta Jakše in Skeilelj ler dva Murglja iz Prečno kakor tudi hlapec v prečenskem župniSču.
Župnik J. Komljaner Župnik Al. Nahligal
Kaplan Franc Cvar Kaplan Henrik Novak
Zraven teh svojih faranov je padel tudi pre-čenski župnik g. Jakob Komljanec, rojen l. 1892 na Bučki, kjer je bral novo mašo leta 1916. Bil je vzoren katoliški duhovnik, ki je ljubil le resnico in je zaradi nje in v njeni božji službi moral dati svoje življenje.
Drugi v vrsti teh žrtev Je bil g. Alojzij Nahtl-gal, župnik v Šent Rupertu. Tudi njega so morilci obsodili na smrt, ga v gozdu pobili kakor žival ter ga kar tamkaj zagrebli. Umorjeni župnik Nah-tigal je bil med najbolj gorečimi duhovniki, slrog do sebe, poln ljubezni do vernikov. Rodil se je 1, 1900 v Žužemberku, kjer je leta 1926 bral svojo novo mašo. Povsod, kjer je deloval, se je odlikoval po svoji apostolski vnemi in pobožno3ti. Takoj za njim so na istem kraju pobili njegovega kaplana g. Franca Cvara, kateri je s svojim župnikom vred izpričal z mučeniško krvjo svojo ljubezen do Gospoda in Kralja nebes in zemlje. Rodil se je leta
Bourbonov. Kot tak je na dunajskem kongresu zastopal Francijo ter ji s svojo spretnostjo mnogo rešil, pri tem pa strastno preganjal zadnje ostanke Napoleonovih privržencev.
V tem pogledu je bil prav tak kakor Napoleonov notranji minister Fouché. Oba je revolucija spravila na površje, oba sta se udinjala Napoleonu, oba ob njem obogatela, oba ga istočasno zapustila in izdala njega in revolucijo, oba istočasno stopila v službo Bourbonov. Oba sta bila sila sposobna, pa silno neznačajna in nepoštena človeka, ki sta dandanes zgodovinski vzgled sposobnosti, združene z nesramno neznačajnostjo in nepoštenostjo, kar navadno rodi revolucija./
1911 v Lipovščini pri Sodražici. Novo mašo je pel leta 1939.
V Hinjah pri Žužemberku pa so komunistični morilci umorili hinjskega kaplana g. Henrika Novaka, ki je s svojim mirnim in svetim življenjem bil zgled vsakomur. Mladi duhovnik je dosegel šele 30 let starosti ter je šele leta 1939 bral novo mašo.
Smrt teh vnetih katoliških duhovnikov in kmečkih mož, njihova nedolžno prelita kri, njihova zadnja velika žrtev za sveto versko prepričanje — vse to nam je poroštvo, da bo večna Resnica zmagala in da peklenska laž, ki je te može umorila, skoro doživi strahotno in pravično sodbo. Naj bi smrt teh pravičnikov bila rešitev za tiste, ki še tavajo v senci te velike laži.
Gospod, naš Bog, ki dobro plafujeä in hudo kaznuješ, poplačaj žrtev teh in drugih po nedolžnem umorjenih in naj njihova kri ne pride na naš narod v kazen, marveč v božje spoznanje in razsvetljenje.
Cenjenim naročnikom in bralcem!
Urad za kontrolo cen pri Visokem komisaria-tn je z odlokom iL VIIL 1450-3 z dne 25. (unija 1942-XX odobril nove cene za ljubljanske dnevnike.
Za »Domoljuba« bo od t. julija dalje znaiala naročnina 24 lir letno, podrobna cena pa 60 cen-tesimov za izvod.
Do danes so bile kljub podražitvi materialu in zvišanju plač, cene listu predvojne v nadrobni prodaji pa celo nižia kot predvojna — Zato smo prepričani, da bodo cenjeni naročniki in kupovalci uvideli upravičenost tega zvišanja ter nam ostali zvesti tudi v bodoče
Kdor je plačal naročnino za »Domoljuba« za celo leto v naprej, zanj to povišanje za dobo, ko ima plačano naročnino ne pride v poštev.
»Domoljub«
d Te dni so Izšle v časopisju nekatere nove objave s sledečimi naslovi: Ducejev odlok o pravni zaščiti — javna uprava mora delovati v okviru stroge zakonitosti. Neveljavnost kakor koli ponarejenih novcev in bankovcev ter obveznost njih oddaje, Omejitev avtomobilskega prometa, Maksimlane cene za dela krojačev, krojačic in modislovk. Imenovanje prisednikovo sodišča delavskega zavarovanja v Ljubljani in Pojasnilo o razveljavljenju zaznamovanih bankovcev.
d Nove maše. V nedeljo, 14. junija so se zaključile letošnje novomašne slovesnosti v goriški nadškofiji. Praznovanje letošnjih osmerih novih maš so novomašniki razdelili na tri zaporedne nedelje. V nedeljo, 81. maja so bile tri, v nedeljo, 7. Junija spel tri in v nedeljo, 14. junija ostali dve.
d Nova maša t Idriji. V nedeljo, 7. junija, Je Idrija zopet praznovala novo mašo. Idrija je imela v preteklih letih že mnogo novih maš, a letošnja je prekosila vse. Novomašnik g. Slavko Rejec izhaja iz rudarske družine, zato so se posebno rudarji potrudili, da so dvignili slavje na višek. Izkazali so posebno požrtvovalnost pri vseb pripravah. Žrtvovali so svoj počitek, da so okrasili cerkev in novomašnikov dom. Posebno priznanje zasluži cerkveni pevski zbor, kl je pod vodstvom g. prof. Komela izvedel težko moderno mašo nemškega skladatelja Kagererja s spremljavo številnega orkestra idrijskih rudarjev, ki so radi ponudili svoje sodelovanje, da so povzdignili slovesnost svojega rojaka. Izredno zaslugo, da ie novomašniška slavnost tako lepo izpadla, Ima za vse plemenito vneti Indijski kaplan g. A. Kranjc. Pridigal je g. župnik Budin iz Kubeda, bivši idrij-ski k&plsQ
d Dobrim dijakom v vednost ln premislek.
Končali boste kmalu šolo za letošnje leto. Ali že imate namerjen korak v življenje? Vsak dijak, ki je končal vsaj štiri razrede gimnazije in ki je sicer neoporečnega ponašanja ter čuti v sebi klic božji, bo z veseljem sprejet pri oo. frančiškanih v noviciat. Za priglašenje je čas vsaj do zadnjega julija. Leto noviciata se namreč začne meseca avgusta. Novinci prežive eno leto v idiličnem samostanu ob Krki v Novem mestu. Priglasite se lahko osebno ali pismeno pri frančiškanskem pro-vincialu v Ljubljani, Marijin trg 4.
d Povišanje plač poljedelskim delavcem. Te dni so se med Združenjem kmetovalcev in Pokrajinsko delavsko zvezo zaključila pogajanja za zvišanje plač poljedelskih delavcev na veleposestvih Langer pri Novem mestu. Sklenil se je mezdni sporazum, 8 katerim se plačee delavcev na ome-
NOVI GROBOVI
V Veliki Loki Je umrl posestnik in bivši župan Alojzij Gliha. — V Krki pri Novem mestu je pri kopanju utonil 26 letni zavirač novomeške postaje Franc Semrov. — V Novem mestu je odšel v večnost Murn Franc, v Gornjih Lakencah pa Sušteršič Ciril. — V Bobersteinu v Sleziji j* zapustil solzno dolino naš rojak Ivan Bregar is Globokega. — V Mariboru so djali v grob uglednega celjskeega obrtnika Goloba Karla ml. — V Moslah v Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal strojevodja drž. železnic v p. Rudolf Kirschner. — Na Pobrežju pri Mariboru je umrla 79 letna Marija Ornar. — V mariborski bolnišnici je umrla posestnica Antonija Trstenjak iz Jarenine. — Vi Ptuju 3ta umrla Franc Toplak in Terezija Prister-nik. — V Rogaški Slatini so umrli Antonija Dro-fenik, Ivan Črnagoj, Frančiška Zobec in Albert Drobinc. — V Rogatcu sta umrli Jožefa Plavčak in Terezija Križanec. — V Laškem je umrl Alojzij Zupane. — Umrli so Celjani : Marija Regul, Konrad Korošec, Marija Rotar, Alojzij Sturm in Ivan Rajher. — Umrl je Viktor Golja, cerkovnik in cerkveni ključar iz Podmelca. — V Mariboru je odšel v večnost upokojeni nadučitelj Martin Vrečko. — V Ptuju je zapustila solzno dolino Ljudmila Bratkovič. — V Novem mestu Je umrl mlinar Franc Kovačič. — V Št. Vidu je izdihnila 83 letna Tome Marija. — V Ljubljani so odšli v večnost: nadučitelj v p. Ivan Lokar, vdova železničarja Alojzija Fritz roj. Potokar, želez, upokojenec Ivan Zorman, privatna uradnica Anka Huth, strojevodja drž. železnic v p. Franc Smole, nameščenec tvrdke Agnola Ivan Kikelj, s. M. Mela-nija Ploder, soproga inženirja Josipina Spitzer roj. Skubic in Ana Zitek roj. Kocjan. — Naj počivajo v miru I Preostale tolaži Bogi
IG. Dne 21. junija — na svoj godovni dan — Je umrla, zadeta od kapi, tukajšnja ugledna posestnica Alojzija Merzel. Rajna je bila dobra in verna krščanska mati, ki ie dala življenje dvanajstim otrokom, od katerih je še šest živih: Mirko je trgovec in že več let župan iške občine, Vinko je v službi pri državni železnici v Ljubljani. Tone je v službi na Bledu, alka je gostilničarka na Igu, Pavla živi v Ameriki in Ida na Dunaju. Raj-nica, kateri je mož umrl že 1. 1914, je morala sama skrbeti za številno družino in je vodila gospodarstvo in trgovino sama še do 1. 1919., ko je vse prepustila sinu Mirkotu. Bila je zvesta naročnica katoliških in nabožnih listov in jih skrbno prebi- -rala. Zanimivo je, da je bila naročnica »Domoljuba« od začetka, ko Je začel izhajati, pa do svoje smrti, torej vseh 55 let. Veliko je tudi podpirala reveže in uhoge. Za vse, kar je dobrega storila, naj ji bo Bog bogati plačnik, saj je bilo njeno življenjsko načelo: Moli in delaj! Naj počiva v miru I
njenih veleposestvih zvišujejo povprečno za 75%. Delavci obdrže tudi v bodoče vse nabiralne dajatve, ki so jih prejemali doslej.
d Opozorilo kmetovalcem, imetnikom poljedelskih strojev. Vse kmetovalce — imetnike poljedelskih strojev s pogonom na petrolej ali nafto vabimo, da pošljejo na Združenje kmetovalcev, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 2, prijave z naslednjimi podatki: Ime in priimek ter očetovo ime, svoj točen naslov in navedbo kraja, kjer leži kmetijsko gospodarstvo, površino obdelovalne zemlje, število strojev s pogonom na petrolej ali nafto, znamko stroja z navedbo konjskih sil, za kaj rabi stroj (mlatilnica, slamorez-nica) koliko polnih dni v letu dela stroj v domačem gospodarstvu, koliko morda pri drugih posestnikih, koliko tekočega goriva — petroleja ali nafte — porabi letno ter ali rabi za pogon petrolej ali nafto. Vabimo kmetovalce, imetnike stroje". da točno izpolnjene prijave pošljejo na Zdri> ženje najkasneje do 30. tega meseca. Kasnejših prijav nikakor ne bo mogoče upoštevati. — Iz pisarne Združenja kmetovalcev.
d Gad je pičil desetletno Marijo Zgorc f* Pate v šentpeterskl občnii. Morala Je v bolnišnico.
- d Splošen popis goveda, konj, ovac, prašičev in koz na področju kraljevine Italije je zauka-zalo poljedelsko ministrstvo in sicer po stanju 20. Julija t 1. opolnoči.
d Na sejmu v Novem mestu, ki Je bil prvi ponedeljek, so pripeljali iz Kostanjevice in St. Jerneja le manjše števlio prašičev za rejo, zato so se cene dvignile.
„t-jtiinJE* zi? . J—.I	- --'
Valente Z^rnä
(Dalje.)
»Imenitno! Bom vsaj upravičeno zamenjal!« Odskočila sta in strmela v nadzornika. Ta se je malomarno obrnil in s trdimi koraki stopal po stopnicah. Niko je jezen zagrabil sodček in ga nesel za njim. Vsa kri mu je udarila v glavo. Elza pa je prijela predpasnik, ki je padel na tla in ga smeje zavezala. Dogovorjena igra je uspela, ne da bi Niko slutil za nakano.
Na dvorišču sta stala ob vozu Gregor in Herman. Niko ju je našel v živahnem razgovoru. Ves rdeč je bil v obraz.
»Ž nami se ]>eljite, gospod pallrl« je nagovarjal Gregor.
»Prevroče je. Ce se ml bo ljubilo, pridem kasneje z motorjem I«
»Le pridite I V veseli družbi se človek raz-živi in otrese teh sitnih skrbi!«
»Skrbi se ne dajo kar tako otrestil Ravno danes mi je naročil inženir, naj zmanjšam obrat!«
»Kako to mislite?«
»Enostavno! Odpustil bom delavce in odslovil nekaj voznikov. Skrčiti bo treba izdatkel«
Gregorja je ta novica zmedla. Zaskrbelo ga je, kaj bo z njim in domačijo, če mu odvzamejo vožnjo. Še holj jo lezel v nadzornika in ga skušal pridobiti.
»Nerodno bo, gospod palir! Delavci bodo završali. Cesta jim je edini kruh!«
»Ceste niso neskončne, imajo svoje kilometre. Ko se ti končajo, preneha tudi cesta, Veste, Gregor, cesta ni zemlja.!«
Furman se je zmedel. Uvidel je, da s splošnimi ugovori ne bo prodrl. Samega sebe mora braniti, pravočasno si mora zagotovili vožnjo, četudi vsi drugi izprežejo.
»Prosim vas, gospod palir, ne pozabite na Gregorja! Prvi sem začel z vožnjo, kamnolome »em kupil, konje pomnožil, hlapca najel — zame bi bila odpoved potres!«
Niko je peljal konje h koritu. Nekaj besed je ujel, celotnega načrta pa ni odkril.
Nadzornik je prezirljivo gledal za fantom. »Romo videli!« je dejal malomarno. »To vam pa že vnaprej povem: Hlapca boste morali odsloviti! Ne gre, da bi drugim odjedal vožnjo, vam pa pustil dva para konj li
Niko se je vrnil. Se vedno ga je polivala rdečica. Nekam sram ga je bilo pred gospodarjem. Znahiti mu je palir povedal, kaj je videl v kleti. Ročno jo vpregel konja in vprašal gospodarja: »Gremo?«
»Prisedite, gospod Hermani, Z nami se boste peljali. Med mladimi vam bo postalo zabavno!«
»Kakor rečeno, pridem znabiii kasneje. Ce me ne bo, so vidimo jutri na vašem domu!« Obrnil se je in odšel v gostilno.
»Poženi!« je velel Gregor.
Konji so drčali po cesti. Vso pot sta molčala oba. Siv prah se je dvigal za vozom. Cesta je žarela, kol da bi hotela sežgati vse: ljudi in živino. Prihajal je večer. Družba v kolibi je pila in pela. Moški so se že vinjeni majali med mizami. Edino Gregor in Niko sta sedela zamišljena. Prvi se je ogrel Gregor. Jezno in skrivnostno je modroval: »Naj gre vse rakom žvižgat! Danes bodimo veseli, jutri nas znabiti že vržejo na cesto. Kdor bo vzdržal, ta bo vozili« Nihče ni razumel teh besed. Najbolj so zadele Nikota. Vstal je in šel iz kolibe. Za njim je vstala Tilka. Zaskrbljena mu je položila roko na ramo ter sočutno vpraševila:
»Kaj je s teboj, Niko? Zakaj si potrt?«
Z nogo se je naslonil na hlod, glavo si je podprl z roko in počasi iztrgal iz sebe: »Nekaj se pripravlja; kaj bo, ne vem. Samo slutim — in se bojim I«
»Pusti te misli! Z menoj pojdi in vesel bodi! Nobena stvar naju ne bo ločila! Pojdi!« Prijela ga je za roko in vlekla k mizi. Sedla mu je naproti, nalila kozarec in vnemala: »Na zdravje, Niko! Poj!«
Zapel je pesem o furmanih in drugi so jo podprli. Vedno višje jo je nastavljal, da ga ni nihče dosegel. Pesem je izzvenela že v zgodnjo noč.
Na p regi I so in počasi plezali na voz. Na prvem vozu so se peljala dekleta. Ob Nikotu je sedela Tilka. Obračala je prstan na roki in pela
z dekleti. Za njimi je vozil Janez pevce, ki so vriskali in se majali na lojternicah. Organist je zaspal.
Na ovinku je zasvetila velika luč. Slepila je konja, da sta se vzpela na noge. Niko je nategnil vajeti, dekleta so umolknile. Motor je za-vozil tik pred konje. Živali sta se splašili in povlekli vstran. Voz se je nagnil in zvrnil v jarek. Noč je pretresel krik in jok. Na cesti je stal razkoračen palir Herman in se režal. Zraven njega je zaämehljivo gledala Elza.
»Krasen furmani« se je norčeval. Pognal se je v gručo deklet, ki so se preplašene zbrale okrog Tilke. Niko jo je dvignil.
»Kaj se je zgodilo?« je rohnel palir. »Nogo si je zlomila!« so pojasnile dekleta. Tilka je stokala v bolečinL Herman jo je iztrgal iz naročja Nikotu in odnesel v prikolnico ter pognal motor.
vse. Zaslišal je za seboj korake in so naglo obrnil. Petrov Janez je stal ob njgm. Na rama mu je položil roko in s pritajenim glasom dejal: »N16 ne maraj, fant! Vrag jo je vzel meni ia tebi. Sedaj nama preostane samo cesta I«
»Cesta? Ne, Janez, tudi to nam bo ugrabil satan!«
»Bomo videli! Kar skupaj ga bova nažgala. Biči so pripravljeni. Lahko noč!« Podala sta d! roke in odšla; Janez domov, Niko pa v hlev. Spal pa ni to noč nihče. Tilka je stokala, mat( je jokala, Gregor klel, hlapec trpel, palir pa M je smejal in objemal Elzo:
»Pa sva jih ugnala, te proklete furmanelc Imenitno sva jih ugnala!« je povzela Elza ln se tesno oklenila palirja.
Niko jo je dvignil.
Pevci so pomagali izvleči voz. Nezgoda jih je streznila. Gregor je ves besen stopil pred Nikota in mu vrgel v obraz: »Prokleto znaš vozitil Kamenje bi vozil, ne pa ljudi I Odslej ti še kamnov ne bom več zaupal!«
Vozova sta privozila na dvorišče Ludvikove gostilne. V sobi je na divanu ležala Tilka. Zdravnik, ki ga je pripeljal palir, ji je obvezal nogo. Herman jo je pomagal prenesti na prikolnico ter jo odpeljal domov. Pevci so se razkropili. Radosti dan se je prevrgel v mrko noč.
Ko je Niko pripeljal domov okrašeni voz, je potrgal vence, razpregel konja in ves potrt sedel na klop pred hišo. Skozi okno je sijala luč. Vzpel se je kvišku in kakor ranjena ptica padel nazaj. Nad posteljo, kjer je ležala Tilka, se ja sklanjal palir. Zraven njega je stala mati in gospodar Gregor. Nemiren, obupan in osramočen, se je usedel v temno kolnico na soro. Počasi je domneval dogodke in videl temno pošast, ki jo šla proti njemu. Iz hiše je stopil nadzornik, za njim mall in gospodar. Razločno je slišal:
Kakor domenjeno! Jutri pridem z avtom in jo popeljem v bolnišnico!«
»Hvala, gospodi Kako ste dobri in skrbni!« se je v joku zahvaljevala gospodinja.
»Nič hvala I To je moja dolžnosl! Hlapca pa čimprej spodite od hiše! Sramoto vam dela. Danes sem ga zalotil v kleti, ko se je pajdašil z Elzo. Ničvreden pritepenec je in nikjer za rabo. Le povejte Tilki, naj ga odžene!«
Gregor je ostal. Domislil se je dogodka pred krčmo. Zjasnilo se mu je, zakaj je bil hlapec ve3 rdeč v obraz in palir nevoljen. »Ce je pa tako,« je zagrozil, »naj izgine! Vam pa hvala, gospod palir za vso skrb. Pa nikar ne pozabite naše hiše. Veliko smo vam dolžni!«
»Lahko noč!« j» voščil gospod Herman in odbrzel z motorjem po klancu.
Vezna vrata so zaškripala. Samo lučka je svetila v sobi. Pod okno se je kakor v omedle-vici privlekel Niko. Temna noč mu je razjasnila
>Pa sva jih ugnala, te preklete furmane!t \
Mali Šmaren je poklical jesen. Začel je pršetl dež in zdelo se je, da se je zbudila nova pomlad. Spet so kosci nabrusili kose in kosili otavo. Tur* ščica je dozorevala, velike buče ob njivah so porumenele, grozdje v plantah je zorelo in figo so se napele. Na drevju so visele rumene hruško od prvih drobnic, do zadnjih ozimk, ki so jihf medili doma. Vse je šlo po stalnem, določenem redu: najprej so Bpravili domov krompir, za njim so sreijali olavo in konec septembra so začeli močiti in nabijati razsušene sode, orne in ornics^
Mati Marička je bila zakopana v delo. Zelo se je poznalo pri hiši, da ni Tilke. Tri tedne jO ležala v bolnišnici. Vsi so jo obiskovali, najveS« krat gospod palir. Ni si pa upal v mesto Niko. Pobit in osramočen se je umikal ljudem. Samo z gospodinjo je govoril. Sekal ji je drva, dona" šal škafe, pomagal na polju in skušal nadomestili odsotno Tilko. Do septembra je še vozil. Ka je pa Herman odpustil nad polovico delavcev, so morali ostati doma tudi furmani. Vozil ja samo Gregor, tako je odredil cestni nadzornik. Silil je v Gregorja, naj odslovi hlapca. Pa s« je za Nikota potegnila mati, češ da je sedaj naj« bolj potreben in da ji odtehta za dve dekli. Go* spodar je odločil, naj ostane pri hiši, dokler s« ne vrne Tilka. V nedeljo po svetem Mihelu ja gospod Herman z avtom pripeljal iz mesta de* kle. Med vožnjo jI je razkril dogodek v Ludvi« kovl kleti. Dekle je navidezno malomarno poslu* šala, ko ji je na dolgo in široko razkladal, kak« je zalotil hlapca z Elzo. Očetu ni povsem verjela. Sedaj pa se je vse podrlo v njeni duši. Zadnja: vez z Nikotom se je pretrgala. Palir je znal zven zati pretrgano nit in jo splesti okrog svojega! srca. Prevarano dekle se je hotelo maščevati zal izgubljeno ljubezen, zato se je dobrikala palirju. Pripeljal jo je v vag. Z veseljem jo je sprejel« mati in tudi Gregor ji je šel naproti do klancai, Bila je nekoliko bleda v obraz, toda živahna int zgovorna. Gospod Herman ji je kupil lepo oble' ko, da je zgledala mestna in gosposka. Prijel j« je pod pazduho in peljal po klancu, da sta oč« in mali na tihem občudovala njegovo dobroto. Pred hišo so srečali Nikota Nihče ni odgovoril na njegov pozdrav, kakor da ga ni na svetu, sa ga prezrli. Tilka se je naslanjala na palirja» Utrgala mu je v vrtu nagelj in mu zaupno de* jala:	_. .
»Hvala ti za vse, kar si storil zame. Ti si se največ trudil za moje zdravjel«
Solun — va$na vojaška to(ka
N» Balkanskem polotoku ni tako velikega, naravnega in zavarovanega pristanišča, kot je solunsko. V smeri od severa proti jugu je Solunski zaliv dolg IS, širok pa 13 km. Gloook ni. Vendar meri globina tik do pristanišča 10 m, kar je že do-rolj za promet z velikimi ladjami. «
Vzhodna obala Solunskega zaliva je čista in ne povzroča skrbi, zahodna je sipii.asta in peščena. Pesek nanašajo reke Salamrija, Bistrica in Vardar. Nekoč je bil Solun s sedanjim pristaniščem vred veliko jezero. Nato se je to celo področje vdrlo, tako da je do Soluna prodrlo morje in je nastal sedanji zaliv, na severu pa je ostala močvirnata,
Notranjost katoliške cerkve v Solunu
toda zelo rodovitna nižina. Se nekaj je zanimivo v Solunu: 6olun6ko pristanišče je edino v Sredozemlju, ki včasih zamrzne.
Solunski zaliv je odprt in pro6t. Ne zapira ga nobena ožina. Pot iz Soluna v Port-Said alLSuez je krajša kakor pa n. pr. iz Carigrada. Solun je radi Korintskega prekopa tudi bližje pristaniščem v srednjem in zahod. Sredozemlju. Po svojem zemljepisnem položaju — ki nikakor ni obrobnega značaja, saj se v Solun steka gospodarstvo skoraj vsega Balkana in srednje Evrope, ki je namenjeno na jug — je Solun važno gospodarsko in prometno središče.
Slovenski pregovori o lisici
Ako levske kože ni dovolj, Še lisičjo najdi. Brez lisice ni brakade. Ce grozdje previsoko visi, ga lisica ne mara. Ce lisica čez led beži, tudi ljudi drži. Ce lisica ponoči laja, bo slabo vreme. Ce lisica tudi moli, naj pišče ne hodi okoli. Ce lisica tudi postno pridigo drži, zaprite gosi. Ce se lisica tudi pepeli, kokoš naj beži. te se lisica ne preobleče, jo pozna vsakdo v vasi.
Ce prosinca zelo lisica laja, huda zima še naslaja.
Družici družica — lisici lisica.
Dvakrat se lisica ne ujame v skopec Grozdje mi je prekislo, je rekla lisica, ko ga ni mogla doseči.	•
Hodi okoli kakor lisica okoli grozdja Je pretkan kakor lisica. Je zvit kot lisica.
Kar lisica pusti v pasti, lega si ne lasti. Kadar lisica miruje, naklepe kuje. Kdor z lisico orje, krive brazde reže.
„. f\Ufica "a ovsenem strnišču povalja, le Bjen kožuh že dober. Levinji se lisica grdi. Lisica dobro ve, če kaj dobi Lisica iz pasti ušla, v past zopet ne pojde. ' Lisica je polna zvijač. Lisica je zvita tatica.
Iz solunskega pristanišča vodijo na V6e 6trani proti 6everu naravne doline, po katerih 60 speljane prometne ceste. Najvažnejša prometna žila je vardanska vzdolž reke Vardar, 6oIunsko-carigraj-ska ob Golič planini in pot, ki vodi iz Soluna proti Draču. Obe zadnji poti 6ta prav za prav ostanka 6tare znamenite rimske ceste »Via Ignatia«, najvažnejše 6uhozemske poti preko Balkana. Zato je postal Solun ie zgodaj važno in nezavisno gosjxj-darsko, pa tudi kulturno središče. V preteklosti je Solun večkrat uspešno tekmoval s samim Carigradom.
Mesto Solun je ustanovil okoli leta 315 pr. Kr. cesar Kasander in ga imenoval po 6voji ženi Te-6alonike. Tesalonike je bila ses ra Aleksandra Velikega. To ime je obdržal Solr.n službeno vse do danes. Kmalu je postal glavno mesto Macedonije.
Za preseljevanje narodov je Solun mnogo trpel. Večkrat 6o ga požgali in opu6tošili, pa 6e je spet dvignil iz razvalin. Po padcu Carigrada leta 1204. so zavzeli Solun Benečani, ki so poßtavili v mestu znameniti Beli 6tolp. Se dane6 je ta 6tolp lep in zanimiv zgodovinski 6pomenik na obali glavne solunske luke.
Od leta 1430. do 1912 je bil Solun pod Turki. Leta 1908. je izbruhnil v Solunu upor Mladotur-kov, ki 6e je potem razširil na celo Turčijo in zmagal; sultana Abdul Hamida II. 60 ujeli m mu določili prisilno bivališče v v ili Allatini v Solunu. Tu se je odrekel prestolu. Leta 1913 60 ubili v Solunu grškega kralja Jurija, ki mu je sledil potem Konstantin.
Solun leži ob vznožju 1200 m visokega hriba Horiat. Mesto ima do 300-OCO prebivalcev, med njimi je ena petina Zidov, ki 6o svoj čas pribežali večinoma iz Španije. Solunčani 60 Žide večkrat preganjali; najhujše je bilo leta 1931., ko 60 požgali 6taro židovsko četrt V Solunu živi tudi pre-
tej Srbov. Težišče mesta je na obali, kjer so mnoga Jepe ulice. Promet je zelo velik. Vzhodno od središča je predmestje Kalomarija, kjer je največ kon zulatov tujih držav.
Na vzhodnem Sredozemlju je malo tako starih mest kakor je Solun. Veliko je število solunskih cerkva, ki so jih Turki svoj čas spremenili v dža mije. Lepa je cerkev sv. Dimitrija iz V. stoletja Solun ima tudi vseučilišče.	1 '
V prejšnji svetovni vojni je bil Solun važna vojaška točka od koder se je pričela znana solunska ofenziva. Pri Solunu je tudi oko6tnica 6000 srbskih vojakov in dobrovoljcev, padlih v bivši 6vetovni vojni.
Galerijev slavolok na »Via Ignatia<
Solunsko pristanišče
'il* F'*1 ät.'. 1
Se en pogled na solunsko pristanišče
C. Invernizio:
■Ka
ZA NAŠE MLAJŠE
(Dalje.)
>Jaz pa bi prej hotela, da bi ga tako pretepli, da bi mu vse kosti polomili,« je pripomnila Sena, »kajti nedvomno je pri grofici slalio _ govoril o nama Ta cepec mi niti enega darilca
Ini prinesel iz Turina, ko jih je, kakor mi je povedal Balot, nič koliko prinesel Grilli!.«
»Kako ste 6prijeni!« si je mislila Nežika, med tem, ko so ji solze tekle po licih.
V tem trenutku se je vrnila v izbo Zenaida in zakričala:
»Kaj pa počenjaš tukaj? Ali še nisi zanetila ognja, vražja kruljevkat Hej, pojdi že mlest krave.«
Nežika je molče ubogala. Ko se je vrnila, je vsa osupla videla, da je Zenaida pripravila na mizi šest skodelic, in jo slišala, ko je rekla Titu, ki je kadil, sedeč pri oknu.
»Tako ne bodo več trobezljali po vasi, da postopamo z njima 6labše kakor z živino. Toda živino vsaj lahko prodaš, med tem ko sta onadva 6amo izdajalska postopača!«
»Zalo se jih je treba iznebiti,« je dodal Tit. »Ne moremo paziti na črede,« je opomnila Katinka, »med tein ko se ta postopačka zabava z gospodo!<
»Kmalu jo bo skupila,« je odvrnila Zenaida, in obrnivši se proti Nežiki: »Neumnical Kaj stojiš in zijaš vame, mesto da bi zavrela mleko? Glej: odslej bo to mesto zate, tole pa za Balina, kajti prišlo je v modo, da se s postopači ravna ravno tako kakor z gospodarji.« In se je zakrohotala.
Balin je vstopil ravno v trenutku, ko je Zenaida hotela zlili mleko v skodelo.
Nežika je plaho prosila, da bi to storila ona, oda hribovka ji je zgrda vzela iz rok lonec in suhalnico.
»Ti pazi, da bo polenta dobro kuhana,« je
lejala.
Toda Nežika se je le nerada oddaljila od
mize.
Opazila je bila, da je v njeni skodelici ln v skodelici, namenjeni za Balina, nekak rumen prašek.
Kaj bi le moglo biti?
Nesrečniea je čutila, da ji mrzel pot poliva rbet in obraz. Tresla se je ko list na drevesu.
Medtem je začela Zenaida polniti ' najprej (".ečkovo skodelico. Zdajci pa je vslopil Balin in dejal skoraj z veselim glasom: »Dober večer, oče in mali!« »Dober večeri« sta odvrnila oče Tit in mati Zenaida. »Si prišel ob pravem času, je-li?« Osupnil je spričo takega sprejema. »Nežika, postavi lonec na omaro,« je dodala Zenaida, ki je že nalila skodelice in pustila lonec na mizi, da bi se približala dečku.
Tudi Tit in deklici 6e v tem trenutku nista zanimali za nič drugega kakor za Balina.
Ko bi trenil je bilo storjeno. Nežika je zamenjala dimnikarčkovo skodelico s Katinkino, svojo pa s Senino.
To njeno dejanje je bilo tako urno, da ga nihče ni opazil, in mogla se je takoj vrniti k
Ognjišču ter se lotiti polente, ki se je narezana v koso pražila v ponvi.
»Veš, kdo je bil danes tukaj?« je vprašala Zenaida Balina.
»Vem,« je odkrito odvrnil deček, »gospa grofica«.
»Tvoja mati Zenaida,« je dodal Tit, »jo je slabo sprejela. Toda njeno razburjenje je razumljivo. Toliko let si pri nas in sedaj naj te izgubimo kar na mah. Poleg tega pa je morala "še poslušati, da govoriš po vasi, da slabo ravnamo s teboj.
Balin se je zmedel. Vendar je z odločnim glasom odgovoril:
»Nikoli nisem rekel tega! Pritoževal sem se samo, da me razen Nežike tukaj nihče ne mara.«
»Ker se tudi ti ne zanimaš za nič drugega kakor za tisto neumnicol« je vzkliknila Katinka.
»Nečem .prepirov!« jo je prekinil oče Tit. »Bodi kakor že, pravico imaš, da si izboljšaš svoj položaj, kakor je tudi prav, da dobimo mi nagrado, ustrezajoč tvoji vzgoji.«
Žarek veselja se je zasvetil v dečkovih očeh.
»Saj je gospa grofica tako dobra in bogata, da vam bo dala, kolikršno vsolo boste zahtevali.«
»Bes te plentaj! dobro te tedaj cenijo s tistim tvojim opičjim obrazom,« je s smehom vzkliknila Sena.
»Molči,« jo je zavrnil strogi oče Tit, »vsakdo ima lastni okus, zato ne smemo razpravljati o grofičinem Jutri se bova z Balinoin odpravila k njej, da se dogovorimo o vsem potrebnem. Si zadovoljen, dečko?«
»Pa še kako! Hvala vam,« je odvrnil Balin preprosto.
»K večerji tedaj, kajti mleko se že ohlaja in jiolenta se je začela smoditi,« je dejal oče Tit. »K mizi.«
Balin je bil vedno bolj osupnjen.
Še nikoli niso tako prijazno in obzirno postopali z njim!
Po navadi je dobil, kadar se je vrnil domov, kos polente ali trdega kruha, katerega je običajno pojedel lezé zunaj pod milim nebom, gledal nebo in gore ter prosil Boga, da bi mu razodel, kdo so bili njegovi starši;
Pogosto je prejel, ko ga je oče Tit zalotil pri takem sanjarjenju, brco, da ee je zamotovi-lil daleč proč, medtem ko je hribovec vpil z besnim glasom:
»Pojdi opravljat živino, postopač. Niti jesti ti ne bom dal, če boš zijal v zvezde!«
Tedaj se je Balin umaknil v stajo, kjer je bila čreda in kjer je v kotu na kupu slame, pokrite z oguljeno odejo, imel svoje ležišče.
Pritajeno se je jokal, čeprav je druge čez dan često pripravil k smehu.
Tisli večer pa sta ga oče Tit in mali Zenaida poklicala k skupni mizi, poleg njega je bila tudi uboga Nežica. To se mu je zdelo Še Bolj čudno
»Nemara je to zadnji večer, ki ga boš preživel pri nas,« je opomnil oče Tit in jjogoltnil kos polente, namočene v mleku. >Rad bi videl, da nas zapustiš zadovoljen.«
»Saj ne pojdem tako daleč in mogel vas bom priti pogosto obiskat!« je vzkliknil Balin ves vesel. »Ne veste, da bo morda oče Mavricij vse meni odstopil? S hčerko, ki jo je omožil, se misli odseliti v Chambery.«
Mati Zenaida se je do krvi vgriznila v ustnice. V očeh očeta Tita je zablisnil divji blisk sovraštva.
Katinka je z zlobnim smehom spregovorila:
»Torej boš postal eden najbogatejših črednl-kov v tem kraju in gotovo se boš kmalu oženil.«
Tudi Balin se je zasmejal.
»Zakaj pa ne? Treba pa bo le še počakati kakšno leto, ker sem še premlad.«
sSi si že izbral katero?« je vprašala zdaj Sena.	_ ,.
»Dà. dà, zdavnaj že,« je odvrnil Balm z neprisiljenim in zadovoljnim glasom. »Ampak brez grofice si ne bi bil nikoli upal pričakovati...«
Obe deklici sta se zakrohotali
»Stavim, da je vrgel pogled na grafično!« i« rekla Sena.	'
»Ne, to je premalo zanj!« je vzkliknila Katinka.
Toda Balin ni bil videti užaljen.
»Zadostuje mi, da grofično ljubim kakor sestro,« je dejal resno. »Moja izbira je skromnejša, čeprav je deklica, ki jo ljubim, vredna kralja«
»Stavim, da je Grilka?« je vzkliknila Sena.
»In če bi bila?« je rekel Balin.
»Ce bi bila,« je odvrnila vsa togotna Katinka, »bi ti rekla tole: če bi bil ostal, kakršen si bil, grdi, štokljasli Balin brez imena, bi se Gril-ki ne zdelo vredno niti da bi te pogledala.«
»Ne poznaš Grillte, da tako govoriš,« je resno odvrnil Balin. »Ona ne gleda na to, kakšen obraz ima siromak, kakršen sem jaz, ne vprašuje po imenu, zna pa najti besedo, ki tolaži in dviga. Vedno me ie imela rada, ko je bila šo čisto majhna, ko je komaj še znala govorili, čeprav sem zgolj nesrečnik brez pomoči in varu-štva.<
»Dovolj!« je zavpila Zenaida in vstala izza mize. »Gnlka je bila lokavejša od vaju, hčerki moji. Toda vidve sta dovolj bogati in lepi, pa vama ji ni treba zavidati. Nežika, [wspravi mizo, pomij posodo in pometi kuhnjo, v kratkem bo treba iti spat.«
Nežika je ubogala.
Od časa do časa je proli svoji volji Uradoma pogledala obe deklici, toda nič nenavadnega ni videla pri njima, razen da sla kazali jezen, grd obraz.
Se je mar prevarala v svojem sklepanju?
Sena in Katinka sta spali v skupni izbi jx>-leg materine sobe.
Deklici sta se zgodaj umaknili, da bi bili na 6amem in bi mogli dati duška svoji zavisti.
Balin in Grilka, ta dva osovraženca, naj bi dobila vse premoženje?
Ne! Ne!
Kako to, da se je njun oče odločil, da bo odstopil dečka grofici, in da mati ni nič več ugovarjala?
»Grem spravit ovce v hlev,« je dejal Balin, »potem pa pojdem spat. Sem zelo zaspan. Lahko noč!«
»Lahko noči« sta odvrnila oče Tit in mati Zenaida.
Bila sta sama v kuhinji. Nežika je šla ven, da je odlila umazano vodo. Toda kmalu se je vrniia. ne da bi jo bila zakonca opazila.
»Bodi mirna,« je dejal tisti hip oče Tit. Uspavalno 6redstvo je zelo močno. V kratkem bosta oba trdo spala in okoli polnoči bova mogla delati.«
Uboga Nežika je čutila, da ji je odpadlo breme od srca. Ce ne gre za nič drugega kakor za uspavalno sredstvo, bosta deklici vso noč sladko spali in jutri se bosta izborno počutili, ona in Balin pa bosta ušla kdo ve kakšni neznani nevarnosti!
S čudovito lahkotnostjo, ne da bi bila zakonca opazila, je smuknila Nežika v svojo sobico poleg kuhinje, teman in zaudarjajoč prostor, ki ji je služil za spalnico, in se je kar oblečena vrgla na borno ležišče.
Toliko da se je zleknila, že je zaslišala glas Zenaide, ki jo je klicala:
»Nežika... Nežika I«
»Dekle ni odgovorilo.
»Stavim, da se zadržuje zunaj z Balinom,« je rekla hribovka. »Grem gledat. Prepričati so hočem, je Ii pes požrl meso.«
»Zal mi je, da sem žrtvoval ubogega Hoka,« je pripomnil oče Tit.
>Saj je bil že star in ni bil več za nobeno rabo,« je odvrnila Zenaida. »Nocoj bi ti delal sitnosti, kajti že dalj časa ta žival ne pusti nikogar v Balinovo bližino in še vedno imaš sled od ugriza, ki ti jo je zadal, ko si v staji pretepel fanta«
»Da, res Je. Takrat bi mu bil prerezal vrat, ne da bi se premišljal. Toda nisem imel noži.«
»Potem takem ji ni treba biti žal zanj. A kruljevke ni nazaj. Kaj naj storim?«
»Bržkone je zaspala na dvorišču. Grem glo* dat.«
Oče Tit je prižgal pij» in odšel iz hišo. Kmalu se je vrnil.
»Nežike ni.« je dejal. »Balin spi kakor polh in pes se je iztegnil za zmerom. Vrgel 6em ga na gnojišče.«
Ona se je zasmejala.
>Kje neki tiči Nežika, sveta nebesa?« ja vzkliknil oče Tit.
Stran 10.
, DOMO LJ Uli <, due 1. K -' -v
fetpV 9?
E Bazin:
© Qrah r cvetju ©
Poi urt zmen je bil ie nt not. V zlati Škatlici n nosi. s sebo sveto bostijo in s. jo ji obesi okoi vrati. Deset korakov pred n.iini je poèas; slona! strežnic, k je bij zadovoljen, G. it hi t smrtni nevarnost. Imel je ftele 14 leu toda drža. s« je ko odrasel moi. le rdeč: kodrast. lasje so kazal; deč.k/. Sinje oč. so se kot lučke bleščale- med našim trsjeni Bi. je pa previden: ii na dvoje stvari ni pozabil: luč n: n*-èga in izhrai s. Je no če; travnike, k. se jih vsa;, hip preprezal močvirnati larki
Kauften miren velikonočni večer lz mrtvil; in suliih bilk preteklega leti je začelo znova pogamati mlado zeleno trsie. trava je bita ie' za ped visoka ir rumena luì zahaiaioč.egt sonet se i: zrcalili: v vod. Kikoear n bilo ni trav-Jiikib m poljih V strami je izumrla vai- pokrajina Duhovnik je pogumno slona dalie, le glavo ie ma ice poveftaì li pazi. nt slabo stezo sredi močviri. \a nit drugega n pazi' ko: nt not. niti m rastline ne:, k iiii je bi. sam vseia nt svoiil: potil in k. se' seria poganiaie in so s, mordi ta večer že razrvitalc
Vse svoie- misli ie popreznil v tiho molitev Tako sta sionala sama po močvirnat nokrann: in mun; senc. sta st večali v večernen. mraku. Ko na s; ie sonce bližalo zatonu, je dunovnik dvignil oč in pred seboj je zagleda; niivo v kafer ie Pilo konec steze:. Poi niive ie bilo zelem drugi, polovica na le bila noia Zelena no-iovici ie nosile nizko rastlinic druga pt ic bila pokrita i visokimi cvetočim: bilkam., k se se zibal: rahieir vetriču. k je priftaia o> moria »K a je to*« je vpraša duaovnik k je že boi Mabo videl.
>Y desni.« je odgovori. deček, »raste !ižo: k z,la že rvett ni: lev. nt je noseiar laL It. moravi po enon orupem gospo.; <
Duhovnik n- odpovori. Ke nt sip dosp«U do krati kie: te hite knner steze st* zagledala dva kmeta, k sta nrištt popieda: srow Tiolie. Spozna it ie ir s misli: »kater oo. niiu: t>e on srečni. I.iiiroslovitnn; moi k ne odor svoie niivo. a. he še po nie: Gospod»« Koma K ' mislih izreke; to vpraftanie. sta ga moža rešila dvomov F'osr-stnii fižolov» njive «e jc ko: divj postu vi; preden: m kričal:«
»Gospod župnik. pie, dr. ne poide? i>o moji hjivl sicet porie ti'<
) nafte; pot po razoru sredi zelenega bilje Kmalu : je onstran njive našel uovo slezo in /e auspe do hišice sr-d. trsja. kjer se čakali u> velmo-
l nočno popotnico
Oko! desetih pone*. je duhovnic vrača, domm Poina luna je razsvetljeval» zemlje u. »e oarazsii. v motnih mohirsaiii voaaL 1-oiep óu-I bovnika je stona strenui. Zda. je bil ie bol.
ponosen ko- na pouodu it jt pogumne prižga 1 svetilko, k jt ko samotna veto poiemvam preko temnili polj Od čast de časi s je lino !**■ I žvižga., dt s je pregali la spauet "Iako sit čez ' kake po ure eiospeit do Kram. kje1 eu « pri-I čenial njiv. fižoli, n. ianu Nt prv n bilo več ; žive duše T odi; pred drugo sit zapieaait hkiìì. k ie kleča nt zemlj it se- i čeion Obrača proti numi; V bipu ko sit zapustili: stezo it noielt znovt korakat, po lanu je aio; prec njima izbrunn. v jyi. n. prosi;.
»Gospod Gospodi«
Velik župnik je po piasu spozna, možt. k
mt ji preti dobro ero prozi.
»t!bogi čiovek.« je reke duhovnik »ka delaj tn*r
»Jokam. odkar ste ši 6e: polit moiegt seda Bojin st zi. svoio žetev greš; sen.. oče.«
Prijatelji »onca in teme
Pra' golo vi' « inj« i. prilmc
opna,,-!« »,
zoovii ortrvjt- u nesaien. arusue Ueii-v»',
: Mirili Ii. 1* III Iwkl IHIt,Mj*n ...... .	lil pro.
«leu; u» jt ui noi. wjpnea. aru«i
prtMB tonw«itnw pfwtm Ken », , d buie rastiiut pra' late uako- tua i ^ ew razvo, U nekate« ut i,t opJ5LS
m. u ti val uve , temnit g „ ;;..,, ^
li joz^ujoKli jamau \m- vi»e gun-e- r • Unir u fe j val jm Motreuuj^ji»euuhi* sve'.ioi... t-. „ jJJJ" i]» -i» :azvtL > i «Ours evet.oo i.-■■-'..; razvijejo Ustne z.ieu.to k z njegov, „„„^ "j» Uv !0 |KK Vpil von ai o» ► . ...J!, t '
»vellOtM- OgijlJtO« OVO.lt. vociti I .s.rul n t.,rJ
Ot trii'1 temi preuoigu	roboi uij
It POglDt
l.ase- ot to. Oi mia4e rastlini« f, jit mK l«*me it jm take- zauraüinic ai i	^
evelHKK. bil re « mete jo- i.ake tc a. jü.' oko, - :ti prrc eončotm tu'k varovat. ;. w „„ jj *u,- ' Ivi prvo rprasanj« j< uagmv .. ■ K[, £ .iu re zavarnlernt laKe a; jt ik.«' rmu tr- t K— lino prit i :n vre a. - - uutUj, dwgi inu rastlini tud n< niore ž •",. j
zmanjka nrauv Iirugi vprašani' pi
udii., ej
i Je
ne.


f f S i . t
Duhovnik je zatr! v soh' nevnllo, bi «r mu
nJiZW \ ^ U' tri prst' K- rtv,gnil tn hI»-poslovil moža k, je bil govoril Tako pa se je
f»,!oi ,w,nlC "'ni' " "nsfi,a: svojo njivo z lanon. Odkril se je In rekel:
»Lan ho skora; cvetel. Pa vseeno lahko gre-
•te cozon.. vi, dobr Uog in va- strežnik«
Duhovnik je dvignil glavo In počas stop»!
' No' |(* l»dia na zemljo in it težko je
Tako sitno ie loka. d; »i (f duhovnikt zasmili. v srce Stoni ie de. niegk. »f skloni n? aen ir: n. orne. Skloni: se mi u- nrai m prs m je slišal tino molitev
»Gospod župnik lepo va.' prosim, poidite tono pe moi niiv. Snokori «< t>on,l<
Dunovnik te strežnik sta tore stopilz »koz visoke rastline it r len, hipi; n, j. obda nre-čuden von,, kako- b dose; tisoče- dišečih .-veti' opaiak) zrak Iz te.p; ie dunovnik sr«izna. di »e neka čudežnega dogaia
7.are< se ljudje, k se v len- žalostne» letu spraviiai swoie pr.delkt. opazil, dve čudesi Lai,
SLi	!"' ^ ir«s" 1 ««»• letu tako
visoki, kako- lmdje te.?, ft, nikol niso pomnil, lako je bila ver, poplačana Tod,: tud. kesanie je bilo deležno prav takinegt plačila V dveh
döhLT V~ I"1" Sknrte-	K naredila
u ll .	" t:rnn(' dozorelo « onazil. da
belU f i^Ii	obliko Namesto mal,'I. suhih
belìi, fižeilov »o dekleta ir žrnr k „
vab- stročii nabirale grah k Tb lleZ. Ä
v nokraiin. t® * srčku je imelo vsako zrnee jasn, odHsnieno
Duhovnik le šolo pozne zvede zr, t„
tub> kraie K	" *» «"•>' » «dpelWi r
!.«•»,	n,;	»fW vrni. ie onazi; v
de \nr,I|Vr,1,'n k' *	roke Z nZ
vemo a: potretrtii« -j»zii' is; ras'..::i. ■- ■ oburuM Ke- n lai:« oanonu. dt o dk>_ . ;;.'!'""* «utrne i^-Kt Sie^- p; ni"-. :u : h»! nomt raz..:- ra-. :n v. čas. ui c-. aobü » čitt-i tiodis z nočje al r zimo
s-nane k a; :ma:<- or»vsi i: - ■ i m n:; kra :L man v- a man itfvi .,- pt ;r4i k r»- ' gof .. " s;.io: :l	;; -tsiii
v-osan ti t rfdk* si; ur ma L • vejo «nji ' t;:-- -e Kt izi.-ivr.. t ruf » •.šil tt» !>:nafc (niazuiem. tul.. di dreves. „ IjiAijt sen-- p; so '."-it eni ras: ' g'»- : laut n rs.-r.i-,o kihud;:! v»;, e- ec	razvil», jj
kmali odvriejo ti' zen n a r K rast' c-^v» pk k: prenese)«, eenoc obranijo tud e wje « n' raetcio take na?M> Poiet !»:i ■ .ione ljubek drevesi Ml n-m..^»«. cv«i«(n, 0, u »i ji f( prepušča le' - ma Inn množin, laki :. zum po4 E'::n vnatr žn'ientf t p: t«	-ae -rtd^
»•• ••••n ki nrefiu-;:. .«eno« - ■■ : • nowo!f f '■'>»• 1. lloo, lai.- di p«» r :u. rarvijt m» li£n< rastje
Dr»ve«, k " :.. • it svftlooo « - --»»t. H trene--.jelat. eras:. i-»e;.......t coi
z;.' ■■■'.-n.- h- ,ipj. lavo: nres. don.n; »-:at, ffl» liuti ■ ne leim smreki us. gi.n -.-:•*'■ Sek» tem izm»<! nazadnie nailetit s- : wjii n mra- ir. vročm- kako oni. k Km naštet ii ii-v-'-n mesti. zat< >• zanič ik>.h j. •a»t"if ' meniti aktonii. Dtpvmu k Irin : - nt®Mi • mladost pohabiienk. s., te jit nostav.Dii nis^ no mesto opomore io dočir; s drevesa ;: lj»l#| some« m «k ' posut sklonit onemo;:i nt ope more ir v»«.
^ kasn smer mo-i n'ir:", r-:1 ta lx'1.*'.
tw poz.,: lef. it firinomn. je b pov-'aneui i» I ■■ Ini. I:«č.un»t mori p; tud t MB : zam^M Ti"katerr. dr^v»«.* r»ì via;" k<- d-up- i( 1 v»c viajt Ziih!«vaio lelši. tono. vrni. i»seu nate smfit P»*>"f. nres: t»wv h ras. jelkt n:. naimtn n: r.o: tiren, črr tio: N. - r.t»* hf«vaie h res; lavo- leoet. man t""»- .««.gj i-lks 4 man domnf kot-tanl tria-'--"t. r»H •MT«lM ielši, n» im»n b*HI it bo « v-f ki l' i; IfKtomr k »lin- hočeje. hnk"v r-»'. '-S-kr te hor
IIIIIIIIIIK*'
K O N r C.
Pi* t R*?ki
temei I, riospdsniil poizknsn1 hneeie Širi! Ir posodobit pridelovante riti ' IluSo d ž« rs ki: vladi, «r dala v tr namei ni "azi"11'?1 prereišnia denarni: sredstva V dolin' ^ kie- ie romite zda večinom» nerodovitni. I""™*: n-idohit, s »»mim Izholiftani: okror '">"''" doh-( zomlip 7nnt»i de tr zemli' bo.tf ,1T,nr® j ra riževa polis posrečilo sr je namr" prua?»® I r»k»terr vrste rifci ondotnini vremen-..m •Pm f»Vo (ÌH rpaili Pridelei. nt katastraini dr Sf mptrskil, slolov
Hudobna nova graščakinja je še spala na [mehkih pernicah, trušč in klici na dvorišču «o [jo prebudili. Brž je skočila iz postelje, se urno I oblekla, pograbila korobač in zdrvela po stopni-Icah na dvorišče. Ze se je veselila, kako bo lahko (kaznovala in pretepala razposajene kričače, ki ji ne puste spati. Toda čudno, hlapci in dekle, ki so se drugikrat takoj umaknili in se poskrili pred fijo, so zdaj stali na mestu in se ji v obraz sme-'ali. To jo je še bolj razkačilo, skočila je med nje .n pričela udrihati i korobačem po njih. Toda Naenkrat ji je roka kakor odrevencla; izza dreve-ia se ji je približal graščak, ki je bil do zdaj natii skrit in tudi Ljubomir je šel z njim. Za hip äe gledala oba, nato so ji klecnila kolena, kriknila le in se zgrudila na tla. Onesvestila se je.
Graščak je brž ukazal zapreči voz in naložiti |ianj graščakinjo in njenega sina ter ju vele! od-neljati v kočo pod gradom. Dobrodušnega koči-laža je spremljal Tinče, kateremu je graščak namočil, da mora takoj pripeljati svojo mater v grad.
Palčki, ki so že prej na skrivaj izginili iz adu, niso namreč hoteli, da bi jih videli še jugi ljudje, so korfkali po grajski cesti proti jjomu. Ko sta kočijaž in Tinče privozila mimo njih, ■o se obesili na kočijo in si tako skrajšali dolgo not. Blizu svojega doma so odskočili in zadovoljni odšli domov, kjer so nato vse, kar so doživeli, povedali tvojemu najmlajšemu bratcu Zalčku, ki Du je kar žal, da ni bil zraven.
Tinčetova mama je ravno stala na pragu in se glcdovala po vremenu, ko je pridrdrala grajska kočija pred kočo. Mati Ana, ki je bila že v |ikrbeh zavoljo Tinčeta, ae je kar razveselila, ko je zagledala zdravega ln čilega.


|p7'

i.....-,,.. :-.';-, • .li.i
Tinčetova mama je ravno na pragu stala.
Kočijaž ji je prijazno voščil dobro jutro, Tin-ji je pa na kratko razložil kako in kaj. Kar ni »ogla verjeti. Sele ko je kočijaž potrdil Tinčeto-pripovedovanje, je sprevidela da je le res. Nezavestno graščakinjo in njenega sina so zanesli v kočo in ju položili v skromno posteljo. ■Co se je čez čas zavedla in se je tudi sin zbudil trdega spanja, jima je kočijaž dejal: »Do zdaj mrtvi in aedaj na novo oživeli go-pod graščak mi je naročil, naj ti sporočim tole: «ičvredni hudobnež, njegov brat, do sedaj nasilni lospodar gradu, tlačitelj ubogih kmetov, tvoj mož, leži v najtemnejši grajski ječi in se pokori za kvoje številne grehe. Ti pa, ki si mu bila zvesta Družica pri njegovih hudobijah, pa se imaš poko-™ iu v tej koči. Gospod graščak je odredil, da »odi ti odslej perica namesto poštene matere Ane, 'ateri bo poveril svoje gospodinstvo. Tvoj sin pa »a pasti kozo, kar je do sedaj delal dobri Tinče. Jrugega nimam povedati. Mnogo sreče pri delu, mlostljiva gospa graščakinja!«
Kočijaž je končal in velel materi Ani in Tin-Eetu na voz. Čeprav sta šla oba boljši in lepši bodočnosti naproti, sta se le težko ločila od pvojega skromnega domka.
i Cez nekaj dni nato so v gradu priredili veliko (ostijo in graščak je nanjo povabil vse svoje pod-ložnike. V velikem številu so se odzvali prijaz-
nemu vabilu in prišli v grad od vseh strani. Vesela pojedina je trajala več dni in ko so zadovoljni kmetje odhajali, so zagotavljali graščaku, da ga bodo radi ubogali in vestno spolnjevali svoje dolžnosti.
Graščak, ki je bil vesel njihove odkritosrčnosti in hvaležnosti, jim je slovesno obljubil, da bo čim bolj spoštoval in upošteval njihovo delo ter ustrezal njihovim željam in jim pomagal, kadar bo to potrebno.
Krvoločni graščakov brat, ki se je pokoril v ječi, je od jeze ponorel in se nekega dne s tako silo zaletel v zid, da si je prebil lobanjo in kmalu nato izdihnil svojo kosmato dušo. Njegova žena pa ni mogla prenesti zasmehovanja okoliških kmetov in je s sinom vred pobegnila v tuje kraje in tam z delom svojih rok služila vsakdanji kruh zase in za svojega sina.
Dobri graščak pa je z materjo Ano, z Ljubo-mirom in Tinčetom živel zadovoljno in veselo v svojem gradu do svoje prave smrti. Xedaj je Ljubomir prevzel oblast nad tlačani, se oženil s preprosto tlačanko in si tako še povečal simpatije podložnikov, s katerimi je nad vse usmiljeno in dobro ravnal. Tinčeta, svojega prijatelja iz mladih let je pa imenoval za oskrbnika in mu poklonil v last obširno grajsko pristavo.
Mati Ana je vzorno vodila grajsko gospodinjstvo še dolgo vrsto let in s Tinčetom vred uživala dobrote, katere sta si prislužila, ker sta bila dobra, poštena in plemenitega srca.
Dvoboj med vrabcem in kosom
Vrabec menda res nikjer in nikomur ni priljubljen. Vendar je sila žilava živalica, ki si povsod zna poiskati živeža ter se vsiliti celo tjakaj, kjer je najmanj zaželjen in priljubljen. Zato pa se tako strašno množi, da ga skoro ni mogoče iztrebiti. Dasi je vrabec tako malo ljub človeku, vendar ima nekaj lastnosti, ki mržnjo do njega omilijo. Zlasti ugaja človeku njegova velike ljubezen do mladičev, njegov veliki pogum, s katerim brani svoje gnezdo. Nekdo je opazoval dvoboj med kosom in vrabcem ter ga tako le popisal:
Vrabec je pravkar priletel do gneoda, ko je iz njega hotel odleteti kos z mladim vrabičem v kljunu. Vrabec je takoj na vso moč razjarjen planil na mnogo večjega kosa, ki se takega napada nikakor ni nadejal. Zato je kos prestrašen izpustil svoj plen ter se obrnil zoper napadalca. Vrabcu pa najprej ni bilo do boje, marveč le za to, da bi svojega mladiča spet spravil v gnezdo. Ni pa upošteval hudega kosa, ki je bil razjarjen, ko je moral pustiti svojo pečenko. Kos se je zakadil v vrabca, vrabec se je začel braniti. Borila sta se najprej kar v zraku, nakar sta padla na tla in se na tleh obdelavala. Sprva je bil kos mnogo silnejši, ker je s svojim kljunom delil mnogo hujše udarce. Zato pa je vrabec bil mnogo bolj uren in gibčen; kadar so kosovi udarci bili vendarle prehudi, je vrabec skočil pod kosa ter ga od spodaj obdeloval s svojim kljunom. Končno se j« zdelo, da je »kos teh špasov sit« ter je hotel oditi. Zdaj pa ga vrabec ni pustil. Vrabec je imel že poškodovano ene krilo in bil večkrat ranjen," pa tudi kos je že šepal. Vrabec pa je kar frfotal za kosom in ga venomer obdeloval, kamor je pač priletelo. Zdaj ee je kos le nerad še branil. Njuni udarci so na obeh straneh vidno slabeli, ker sta oba bila že močno izčrpana. Nazadnje wabec ni mogel več za kosom, ki je naglo smuknil v grmovje in se umaknil boju.
rožah je zdravje
Zadnjič smo se poučili, kako nabiramo, sušimo in hranimo zdravilne zeli, danee pa preglejmo, na kaj in kako učinkujejo rože, da si bo vsak lahko že vnaprej določil, katere rastline bo največ nabiral in shranjeval, šele na to se bomo o posameznih rastlinah podrobneje poučili.
Na vodo ženejo (diuretika) : breza, gozdni koren, bezeg, fižolovo stročje, kurja češnjica, Sipek, gladež, plešec, luStrek, petršilj, Saš, zelena, špar-gelj, prvenec, preslica, gornjik itd.
Kdor ima vnete ledvice jih ne sme piti!
Kri čistijo (haemopathartika) : črna meta, Bretella, kopriva, mrzličnik lapuh, regrat, rman, mrtva kopriva, pelin potrošnik, žličnica, penuša in sretena.
Dralila (nervina-sedativa et Stimulantia) lahko učinkujejo tako, da dražijo živce ali pa jih pomirjajo. Živce dražijo: arnika, janež, pelin, diptan, kompava, koperc, melisa, majaron, sivka, plešec, rutica, romžarin, rman, izop in gozdni koren. Živce pomirjajo: oranža, baldrijan, gozdni koren, kamilice, hmelj in druge.
Prebavo pospeéujejo (digestiva): gozdni koren, sretena, kobulček, dobra misel, encijan" hmelj, koperc, sinetljika, oman, mrzličnik, kolmei, regraJ, majaron, materina dušica, tavžentroža, oikorija, trpotec, vrba, poprova meta iitd.
Potimo se po lipovem cvetju, jerebiki, čažu, rmanu, lečuhi, jegliču, senegu, omanu, repinou, kamilici, lučniku itd.
Čistila za črevo (aperitiva) so: rabarbara, ri-cimufl, meseček, kfelica, kamilice, sretena, mali jesen, jerebika, krhljika, križanka, poprova meta, pelin, prvenec, tavžentroža itd.
Zapirajo (antidiarrhoika) : skorja črnega trna, hrasta, divjega kostanja, vrbe, dalje sretena, plah-tica, borovnica, oves, klinček itd.
Kri ustavljajo (haemostatika) : arnika, braet, krčnica, plešec, skorja vrbe itd.
Krče odpravljajo (antispasmodika) : arnika, špajka, gozdni koren, krčnica, kamilice, lipovo cvetje, rutica, rožmarin, rman itd.
Proti vročini (antiefbrilia) : bazilika, mrzličnih, encijan, pelin, triplat in skorje: hrastova, jesenova, trepetliikina, vrbova in divjega kostanja.
Gnojenje ustavljajo (antiseptika) : arnika, dobra misel, hrastova skorja, encijan, kadulja, navadni meseček, melisa, lečuha, materina dušica itd.
Izvlečki so z vodo, špiritom ali z žganjem pripravljeni. Napravimo jih tako, da naLlje-mo na razrezane rastline določeno množino tekočine, ki ima namen vpiti vse zdravilne snovi, ki jih rasllina hrani. Po sedmih ali desetih dneh tekočino precedimo in, Se je potrebno, še filtriramo, zlijemo v primerne stekleničke in dobro zamašimo. Pred uporabo se prepričajmo, ali 60 izvlečki še užitni. Le čiste izvlečke lahko uporabljamo. Iz izvlečkov pa lahko pripravimo tudi gostejša zdravila, če eks-traktu dodamo med ali sladkor. Imamo jih tri vrste: redko tekoče, goslo tekoče in trde. Ako vzamemo namesto vode le čisti alkohol, dobimo špirit dotične rastline (n. pr. metin špirit). Vinske izvlečke pripravimo navadno z belim vinom.
Mazila. Ta pripravimo iz zmletih ali zrezanih zdravilnih zelišč, ki jih kuhamo v primerni maščobi. Shranjujemo jih v porcelanastih ali steklenih posodicah, ki pa morajo biti dobro zaniašene.
Olja. V ljudski, kakor ludi v znanstveni medicini, razlikujemo dve vrsti olj: ona, ki jib dobimo kar iz rastline, torej rastlinska olja, in ona, v katerih 60 se zdravilne rastline namakale; to so nekaki oljni izvlečki.
Zeliične kopeli uporabljamo največkrat pri živčnih, kožnih boleznih, revniatizmu in šibkosti. Najr česče uporabljamo za zeliščne Kopeli smrekove igl? in storže, sivko, senen zdrob, hrastovo, brezovo in vrbovo skorjo, kamilice, kolmež itd. Za kopel vzamemo K do 1 kg zelišč, ki jih zavežemo v vrečico, skuhamo ali oparimo v vreli vodi ter zlijemo vse skupaj z vrečico vred v kopel, ki naj ima 27 do 30 stopinj R. Kopel naj traja četrt do jiol ure.
Obkladki, ki jih napravimo tako, da v čaj namočimo čiste platnene krpe, ki jih polagamo na otekline, nabrekle žleze, zmečkanine, gnojne rane itd. Posebno v čislih za obkladke so sledeče rastline: arnika, kamilica, sivka, kadulja, rman, medena detelja, laneno seme in druga.
Klistiri eo sledeči: odvajalni, pomirjevalni, bla-iilni in proti krvavenju. Odvajalni klietirl odvajaio
kri v črevo, da tako razbremene krvni pritisk v flavi in prsih. Pomirjevalni klistiri pa so v rabi pri bolnikih z vnetim črevesom, krvavi seči in bolezni mehurja. Blažilne klislire uporabljamo pri krčih v želodcu, naduhi in božjasti otrok. Proli krvavenju v črevesu rabimo naliv iz hrastove skorje, ki zaradi velike množine čreslovine ustavlja kri. Klislire dajemo onim bolnikom, ki 6ami ne morejo zdravil uživati zaradi želodčnih, grillili in drugih bolezni. S primernim irigatorjem spustimo v črevo četrt do pol lit ra pripravljene obare, ki ji dodamo ilico olja. Naliv naj ima 30 stopinj R.
PRAVNI NASVETI
Ali velja poravnava, napisana brez prič? P. V. K. — Fant, ki je zapustil dekle brez vzroka, je pripravljen, da bi 6e z dekletom poravnal. Ker pa noče plačati zahtevane odškodnine naenkrat, ponuja dekletu, da bi se doma napisala in podpisala [»ravnava te vsebine, da bo določen znesek plačal takoj, ostalo pa, kadar bo mogel. Vprašate, če taka poravnava, napravljena doma in brez prič. drži. — Poravnava je neke vrele pogodba, ki jo skleneta stranki in ni za veljavnost take pogodbe predpisana nobena posebna oblično6t. Poravnava, sklenjena med 6trankama, velja, čim je dogovorjena. Ni potrebno, da so navzoče tudi priče. Boljše je. da so tudi priče poleg ali pa da 6e sklenjena poravnava napiše in podpiše, kef tak zapis služi v primeru 6pora kot dokaz za resničnost sklenjene poravnave. — Ce bi ena izmed 6trank poravnave ne hotela izpolniti, potem jo lahko nasprotna slranka 6 tožbo prisili na izjxilnitev poravnave. V pravdi je treba dokazati, da je bila zatrjevana poravnava res sklenjena. Ko bo izrečena sodba in bo ta postala pravomočna, to 6e pravi, ko bo potrjena od višjih 6odišč, potem šele lahko tožnik predlaga pri sodiSču izvršbo za prisilno izpolnitev določb poravnave. Pri nasprotniku. na katerega se ne zanesete, da bo sam držal besedo, se lahko izognete neprijetni tožbi na ta način, da sklenete ž njim sodno poravnavo, ki je takoj izvršljiva, tako kot pravomočna sodba. Pri zapisu take poravnave na sodišču boste 6icer morali plačati pol odstotka takse od vrednosti spornega predmeta, s tem 6e pa izognete še večjim stroškom morebitne pravde..
Tožba na ubožno spričevalo. M. S. J. — Nekdo vam grozi e tožbo za neko zahtevo, ki 6e vam zdi neupravičena. Govori, da njega ne bo pravda nič «tala, ker ima odvetnika na ubožno spričevalo in ga bo torej ta zastonj zastopal. Vprašale, če je to res mogoče in kdo bo v tem primeru plačal odvetnika, ali obina ali država. — V civilnih tožbah pred okrožnim sodiščem morajo biti stranke zastopane po odvetniku. Tako zastopanje pa je drago in ga ne zmore vsak. Zato je v postavi določeno, da sme sodišče tistim 6trankam, ki brez škode za lastno preživljanje ne bi zmogle utrpeti stroške zastopanja, podeliti »pravico revnih« in jim postaviti tudi odvetnika kot «zastopnika revnih«. Tako postavljeni odvetnik je dolžan kot zastopnik revnih varovati pravice svoje stranke, kakor če bi ga ta najela in placala, čeprav mora vršiti svoje zastopanje začasno brezplačno. Odvetnik ne dobi za to zastopanje plačilo niti od države, niti od občine, ampak ima le upanje, da bo stroške izterjal od nasprotne stranke seveda, če bo njegova stranka v pravdi zmagala. Ce pa njegova stranka v pravdi ne zmaga, ima pa odvetnik možnost, da bo izterjal svoj za-tluzek od lastne stranke, čim bi se njene gmotne va z mer e bistveno izboljšale: n. pr. če prevzame ali podeduje posestvo, če dobi odpravnino od doma, če pride do boljšega zaslt^ka in podobno. — Od sodišča po6 ta vijem zastopnik revnih ima pravico, da 'allieva od sodišča, da se ga odveže dolžnosti zastopati revno stranko, če se ugotovi, da bi bila naperjena tožba brezupna. - Ce vas bo kdo tožil neupravičeno, se morale vseeno braniti, čeprav vas bo zastopanje stalo. Seveda,'če nasprotniku nič ne bo vzeti, boste lastne zastopniške stroške morali trpeti sami kljub uspešni obrambni pravdi. S sodbo pri-jojem zastopniški stroški zastarajo v 30 letih. Zlato »osle tekom 30 let morda le našli priliko, da bo nasprotnik prišel do kakšne imovine in bo izvTšba protii njemu postala uspešna.
Čebelnjak na vrtu. A. P. M. - Na svojem ograjenem vrtu lahko postavite čebelnjak. Paziti
F,av?£rii.ua.$a, lako P?s,im',e> da ne bi čebele tz vašega čebe njaka, če bi čelna stran stala prebli-*u meje, ovirale sosede pri običajnem obdelovanju
in izkoriščanju obmejnih parcel. Ce bo čelna 6tran oddaljena IS m od sosedovega vrta, de6na in leva pa po 10 m ter imate le pet panjev, po našem mnenju noben od sosedov ne bo mogel uspešno kaj ugovarjati. Pri lakem položaju vaše čebele sosedov ne bodo prav nič ovirale pri rednem izkoriščanju svojih vrtov.
2rtve ženske mode med ptiči
Pred prvo svetovno vojno je ženska moda bila laka, da so ženske na 6Vojih klobukih nosile cele grmade, najrajše ptičja peresa, včasih cele peroti ali kar celo cele majhne ptičke, ki so 6eveda morali imeti lepo perje. Tako je na primer na tisoče nojevi moramo dati življenje zgolj zato, da 60 ženske na svojih klobukih lahko nosile nojeva peresa. Prav tako so od ča6a do časa prišla v modo peresa in peruti drugih manjših pličev. Orozila je nevarnost, da bodo nekatere ptičje vrste zaradi te mode kar zatrle.
Zato so vmes posegle razne države. Tako je Severna Amerika prepovedala loviti ptiče na Lay-«.anskem otočju, ki leži zahodno od znamenitih Havajskih otokov. Na tamkajšnjih razjedenih 6kalah so namreč gnezdili veliki galebi, ki 60 imeli črne peruti. Ti veliki ptiči, ki 60 na širini z razpetimi krili merili 3 in pol do 4 in pol metra, 60 bili v tamkajšnjih krajih tako številni, da se je zdelo, da jih ne more bili konec. Ameriški naravoslovni profesor Bryan je leta 1904 po naročilu svoje vlade obiskal to otočje ter tamkaj našel nepregledne roje teh ptičev. Tla so bila kar posejana z gnezdi. Teh zanimivih ptičev je neki bilo toliko, da so kar nebo zatemnili, če so se dvignili.
Ko je ta profesor leta 1911 6pel prišel obiskat to veličastno ptičjo naselbino, je videl, da je skoro uničena. Japonski ptičji lovci 60 namreč prihajali 6emkaj ter vsako leto pobili na tisoče teh živali zgolj zaradi lepega perja v krilih. Takrat je bila namreč taka moda. Profesor Bryan je dognal, da 60 6amo od majnika meseca do jeseni leta 1909 japonski lovci tamkaj pobili nič manj kakor 300.000 teh ptičev. Profesor sam pripoveduje: »Povsod 6em videl še sledove lega groznega klanja. V zapt-ščenem poslopju teh ptičjih morilcev sem našel še cele kupe odtrganih kril, ki se jim j« videlo, kako surovo 60 jih ubogim živalicam odrezali. Okostja pomorjenih ptičev pa so ležala daleč na okoli.«
Zaradi lega ie ameriška vlada japonskim lovcem prepovedala loviti tukaj ptiče, prav tako, kakor je prepovedala loviti v severnih morjih tjulnje. Zdaj upajo, da si bo ta veličastna ptičja naselbina spet opomogla.
V južni Afriki, zlasti v nekdanjih nemških kolonijah je včasih kar mrgolelo pisanih malih ko-
librijev tn čudovitih rajčic s prekrasnim perjem v repu. Tamkajšnji lovci so te male ptičke lovili kar ?. <"*?m ,er ilh tako na tisoče uničili. Skoro 1,1 jih bili zatrli, da bi danes ne bilo več teh najlepših pltčkov, kar fth pozna svet. K sreči je potem med svetovno vojno tudi nemška vlada to prepovedala!
R je te mode tudi konec. Tako upajmo, di bodo lepi ptiči še ostali k da jih ženska moda ne bo še uničila.
Bolgarske rudnike so mobilizirali
Z naredbo bolgarskega ministrskega sveta so vse državne in zasebne rudnike v Bolgariji po-stavili pod zakon o civilni mobilizaciji. Vsi rudarji so oproščeni vojaške službe ter pridejo pod oblast ravnateljstva za civilno mobilizacijo. Pod-grafom S° V0,askim kazensk>m in drugim para-
Krma iz celuloze
Svedi so pred sedanjo vojno uvažali velika količine krmilnega žila in ostale živinska krme, Sedaj je pretežen del tega uvoza odpadel. Na-domestilo za prej uvoženo krmo jo Švedska našla predvsem v izdelovanju krmilne celuloze. Zato sa je bistveno zmanjšal izvoz lesa.
Ovseni riž in ovsena kaša
Luščilnica riža v Zagrebu je preuredila svoj« naprave za predelavo ovsa, in sicer za izdelo-vanje ovsene moke za človeško prehrano, ovsenih' kosmičev, ovsene kaše in ovsenega riža. Pravijo, da ovseni riž skoraj ne zaostaja za pravim riiera, zato si obetajo na Hrvaškem od predelave ovs* zboljšanje ljudske prehrane.
Zveza slovaških visokošolcer
Slovaški parlament je odobril osnutek zakon* o ustanovitvi Zveze visokošolcev, to je enotna usta-nova v okvirju Hlinkove stranke, v njej morajo biti včlanjeni vsi redni slušatelji slovaških visokih šol, če so slovaške narodnosti in slovaški državljani. Svoj pomen bodo izgubile vse dosedanje usta« nove enakih ciljev, zato bodo razpuščene in njibo« vo premoženje preide na novo zvezo. Izvzete so samo akademske organizacije z verskimi in kultur« nimi cilji. Te lahko še obstojajo.	'
Smrekovo čresio lepo, zdravo, suho, in je/.ice kupi vsako količino usnjarna Lavrič J., St. Vid pri Stični, Ljubljana,
LJUDSKA
Posojilnic« je bflt ustanovljena leta 1895.
lOSOJILNICA V LJUBLJANI
radrugs c neomejenim jamstvom v lastni pa« lači v Ljubljani, Miklošičeva cest« 6 nasproti hotela Union
■prejema hranilne vloge ▼ vsaki višini fa {ih najugodneje obrestuje, daje posojil« na Tknjübo ia proti poroitva
a !
Ì
reklamacije	in T*6 sPrei?®« uredništvo »Domoljuba,, naročnino, inserate i«
Izdajatelj: dr. Gre^/p eijn^tka^j^ VrVm W ' ' ' * ^