Prva seja mestnega sveta tržaškega.


Vane: Uoblaet vas poči, kej mislite, da se zmiraj taki cajti, da boste delali afari s porki in
TRST, v petek, dne 6. aprila.
Kronist „Škratov" obrača, njegovi poročevalci, ogleduhi in pomagaii pa — obrnejo. Menil sem, da sem zadnjič s pogrebom Cikor je zaključil poglavje o zadnjih mestnih volitvah in skienil sem bil, da se v današnji kroniki vržem kar notri med druge stvari in dogodke, domače in tuje. Ali glej ga zlomka ! Tu so mi še le v tem tednu prihajala razna poročila od strani mojih prijateljev, ki so po svoji ogleduški navadi prisluškavali pogovorom, ki so jih po volitvah imeli med seboj razni pogoreli cikorijaši in propadli kandidatje. Seveda mi ne prihaja na misel, da bi beležil, kar čveka vsaka cikorijaška šema. Vsprejemši zatrdilo, da je na dan volitve vse prodano meso postalo zeleno od jeze, sem jednostavno škartiral vse strupene izbruhe kakega „konjskega mešetarja", Marca, Krašna in kakor se že imenujejo ti —, karakterji od hriba pri sv. Alojziju pa do hriba na Greti. Zelo sem se pa začudil, da nisem dobil po volilvah nikacega sporočila o kaki jezi iz — oblakov. Čudovito je moral delovati na slavnega Oblaka tisti zanimivi intermezzo v ulici Donadoni .... oblak je kar prišel ob besedo . . .
Tiste minores gentium od Marca do Krašna puščam danes na miru tam na razvalinah cikorije. Te časti jim nočem izkazovati, da bi radi njih zopet pomakal pero v črno črnilo (nekateri hočejo namreč imeti tudi rdeče črnilo).
Nekaterim izjavam slavnih prvakov kandidatov cikorije pa vendar ne smem odrekati mesta v kroniki znamenitih dogodkov. Zgodovina jih mora ohraniti potomce'm v pouk in resno svarilo. Najizdatneji opomin potomcem, da naj bodo resni in značajni ljudje, je ravno to, ako doznavajo, kako so se njih predniki.... smešili in grešili ... !
Moji ogleduhi mi poročajo o nastopnih pogovorih po volitvah :
Mauroner: Caro amico, naši afari grejo prov de mal. Sem šla na 25. v semenj v Rocol da bom kupla nekaj p o r k o v, ma ni blo afari. Kupla sem samo nomalo, kar se je pustilo ... prodat!
Nichetto: Anka mi šon anda a Šervola per kupit kašna tele, ma per dio, afar je šla tako slabo, da nesem mogla kupit zadošti teleta.
teleti ! Zdaj ni več tolku porkou in telet po našem teritoriju,
T u r k (ves pobit) : Slabo ga je šla, slabo per sv. Ivan. Sem ga mislil, da ga bom preobrnila več neverniku. Ma, per bako, samo 29 jih je perstoplu
k moji veri !	_
^
Dreja Š t o 1 f a in Frančeško Dollenz sedita žalostno pri mizi. Kar priloputne k njima J a p a od Piščancev in ju pozdravi : „Bon jorno, šjori konšilirji! Uoblast. pej kej jim je, da suo taku žalostni ?"
Francesco: „Ande in malora ! Potlej, ko sem ga napravla po celem Rojanu luč in druga stvar, ste mi dali za luon samo pet votu !
Dreja Š t o l f a : „Korajo, kolega ! Še jest, k sem pravi trieštin, nisem dobu ku pet votu".
Franc esco: „Kome, pet votu ? Je blu vendar 113 votu !
Dreja: „Nu, ja, tu so tri lumeri : a d a n i n adan je dva in trije pet! Dunkve : pet, kakor vi !"
Francesco: »Karo Dreja, če ste pej tako fin, je bel prav, da vas nejso nardili za konšelirja. Taku finih pej res ne nucajo na manjestrati !»
Dreja: „Per a punto, su questo punto že molto de diškuter! Ma vseeno se bom obrnil še v kakšno — slovensko banko !
J a p a : „Ben, ben, če vas nejso nardili za konšilirje, pej nej vam dajo Slovenci kej soudu !
Će že za drugu ne, za plačat vse tiste litre in de-pione, ki so j h spili na ta kont tisti ki so dali voto — za Gerdola !u
S t ii c k 1 e t : „Ferfluchte lecion — deli so me na kuose. Mislil sem, da bom lovu vote ku enkrat (k sem biu žandar) slabe 1* di. Ma, nej šlu. Ferfluchte lecion !
Kumar: »Tudi jest sem ga šla loviti riba v sveta Križ. Ma, per bako, murje ga je blu slabu jen ni ga blu nobena riba za lovit, ku ena dva — bižata, k' smo ga bli stari znanci. Čudna riba je tam v šesto distretto.
c^gV
Naši okoličani pa kličejo izlasti Maurone-ju, Nichettu, Štolfi, Stucklerju in Cumarju : Afari pojdejo zmeraj slabši.... Zmeraj manje bo po naši okolici prašičev, telet, rib in druzega tacega .... mesa, ki se pušča kupovati na volitvah ! Naši okoličani nehujejo biti prodano meso in postajajo bolj in bolj — pametni in razvidni ljudje !
A to je ravno (pravim jaz, kionist), kar ubija Mauronerja in druge take— značaje : njim ni pomagano s pametjo — drugih ! Tema mora biti v glavah, da svetijo Mauronerjeve zvezde ....
Uvodoma sem rekel, da kronist obrača in njegovi pomagači obrnejo. To pot hočem biti torej bolj previden in nočem nič zatrjati, da ne bom več govoril o volitvah v naši okolici. Če mi pride še kaj, kar bi utegnilo zanimati, pa predložim čitateljem v prihodnji kroniki.
Volitve so mati, ki je porodila svojega otroka. Produkt tržaških občinskih volitev je tržaški mestni svet. Dete je že stopilo v življenje in predstavjl je je svetu Evgen Morpurgo. Kdor hoče vedeti, kakega pokoljenja je tà kum našega mestnega sveta, naj le pogleda ilustracijo na drugem mestu tega lista, kjer mu bo tudi jasno, da bomo v Trstu tudi nadalje plavali — v židovskih vodah. Dobro je, da je vsaj okolica volila šestero mož, ki bodo dajali našemu mestnemu parlamentu""nekaj — krščanskega kolorita. Sicer se ni dogodila v tej prvi seji nikaka ne-
zgoda. Izvolili so obe verifikacijski komisiji. Za ono, ki ima presojati mestne volitve, smemo biti gotovi, da najde vse v najlepšem redu. Vprašanje je torej le, da-li ne bo iskala ona druga komisija za okoli-čanske volitve kakega lasu v juhi ?! Če so gospodje pametni, si bodo mislili : kar je, je !
Algecirasje na Španskem, Ljubljana pa je na Kranjskem. Algeciras ni več za ostali svet španska vas, Ljubljana pa je za nas Slovence slovenska »dolga vas«. Algeciras in Ljubljana sta si danes huda antipoda. V Algecirasu so se diplomatje par mesecev kregali radi maročanskega vprašanja, a so slednjič vendar vzeli v roke oljkino vejico miru in se združili na vesel obed pri odposlancu Francije, ki bi bila radi svojih maročanskih zahtev in radi zgovornosti vedno besedoveselega Viljema kmalu zašla v krvav ples z Nemčijo, ki pa bi bili — Francija in Nemčija namreč — bržkone še kako drugo sosedo pritegnili v ta ples.

Diplomatje v Algecirasu so torej vzeli v roke vejico miru, poslanci v deželnem zboru Kranjskem pa so po le pardnevnem razpravljenju vzeli v roke : trobente, piščali, lajno, bobenj. činele in kakor se že zovejo razni instrumenti, da so zagodli hreščečo pesem radi vladne volilne reforme. To je bil, kakor bi rekel Lah, pravi „pandemonio", in jaz kar občudujem hladnokrvnost in trdne živce tistih dveh poslancev, ki sta ob taki muziki igrala v deželnem zboru — marjaš. Tu vidimo zopet, da tudi najtra-gičneji momenti niso brez humotja.
«./tr^'^
Jaz pa sem opazovaje te najnovejše dogodke — izgubil „busulo". V resnici ne vem več, pri čem sem. Tisti „Slovenec", ki bi bil do pred par dnevi najraje s kanoni postreljal nemške veleposestnike iz deželnega zbora in ki je gromeč m glasom branil svoje stališče, da le ^jndstvo naj sklepa o svoji usodi; isti „Slovenec" bi bil menda pripravljen vspre-jeti volilno reformo, ki daja istim veleposestnikom prekomerno zastopstvo v deželnem zboru. In isti liberalci, ki so do predvčeraj stali z nemškimi veleposestniki v dobrih odnošajih in često tudi v eni in isti bojni vrsti, so prišli hkratu do spoznanja, da zveza z Nemci ni lepa stvar, če jo sodimo s slovenskega stališča ! 1
Tako se suče svet in — taktike strank !
Brkata vlada.
Nedavno temu je prišel bosanski kmet na deželno vlado v Sarajevem prosit podpore. Na hodniku je srečal višega dostojanstvenika ter ga vprašal: „Kje je visoka vlada?'1
—	Tukaj !
—	V kateri sobi pa?
—	Jaz sera ta vlada, kaj pa želite ?
Na Ogrskem pripravljajo baje nov poskus rešitev krize. Po dosedanjih skušnjah pa bi sodil jaz, da še niso urezane oljkine vejice, ki bi jih hoteli prijeti v roko gospodje Košut, Barabas, Andrassy i. t. d. i. t. d.
Jaz pa bom v nedeljo nosil v roki oljkino vejico in ponujam že danes roko v sklep miru vsem, ki so blage volje !
Kronist.
fi» :
Izjemoma
Kandidat za Ženitev: Opazil sem, da dekle nekoliko
šepa. Ali vedno šepa ? Posredovalec : Ne, samo kadar hodi, to vam zamo-rem zatrditi s častno besedo.
Kmetova pohlevnoat
Neki kmet je hotel k sv. obhajilu. Ko je stopal pred oltar, mu je neki razposajenec, ki se je nahajal na pevskem koru, pljunil na glavo. „Čakaj, lump, je dejal kmet povsem resno, ,,d a n e s ne preklinja m ; ako bi bil pa kak drugi dan, naj te vzame tristo hudičev!"
Kamor se sreča odloči, vse opreke poskoči.
Neumno vpraianje.
Državni pravd n i k : Gospod predsednik, obtoženec je gluhonem, jaz predlagam, naj se razprava odloži, da se more pozvati tolmača za gluhoneme. Predsednik; Obtoženec, ali imate na ta predlog kaj odgovoriti?
4»
Dvojna sreča, dvojna bol.
Ljubimki dve je bil imel — čez teden eno, v praznik drugo . .. pa bebast vrag je vmes prišel in storil njima je uslugo —
obema dal je neko noč spoznati — njega dvojno srečo :
— Kako ste v i v i a d a, ko imate brke! Dostojanstvenik mu je dal 10 kron iz svojega
žepa.
Predigra
k volilni reformi deželnega zbora kranjskega.
vpihnil v njih je plamen vroč mu v dvojno bol, oj, bol perečo — !
Prijatelj, divno srečo 2ij, le dvojne i5či ne nikoli — zvesto ljubezen ene pij, da se izogneš dvojni boli. .. !
Le vin Kirilov
V jahalnici
Učitelj ježa: Dragi moj, kako morete vendar toliko
krat pasti s konja?. Mladi jahalec: No, ali naj ob visim v zraku!
Med plesom.
P1 e s a 1 e c : Jaz se že potim kakor konj; ali vi ne gospica?
P1 e s a 1 k a : Ne, jaz sem drugega spola.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
registro vana zadruga z omejenim poroštvom
TR8T — Piazza Caserma ét. 2 (v lastni ht&i) -- TR8T
■■ T»i«fon trii	i
Hranilne uloge »prejema od vsakega, ée tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono.
Posojila daja.aamo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5"/„ '/„ na menjice po 6•/„ na zastave po 5'/, 7„.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne.
Tmplaćuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
PoStno hrauilnični račun 815.084.
Ovira.
Hišni g o s p o d a r. Vi ste torej brez otrok in kakor zagotovljate, miren, tih par! Žal, da vas ne morem vsprejeti, — med nami rečeno, jaz potrebujem nad menoj stranko, ki se tako vede, da za-morem ob 7. uri zvečer reči svoji ženi: „Ti stara, tega šundra in razbijanja tu gori nikakor ne morem prenašati!" in tako i m a m izgovor, da grem v — krčmo!
t/ CN
Bolj e je sovražnik dobrega, je dejal tat, vkral nov klobuk in pustil na mestu svojega.
Kmet v gledališča.
Kmet je šel v gledališče ter si vzel v parteriu
skladni sedež. Med odmorom je vstal, ž njim pa tudi
sedež. Ko se je hotel zopet vsesti, je pa telebnil na tla v velik smeh zbranega občinstva. Naglo je po-
„bral kosti svojega rojstva, se okrenil ter osebi, kije
sedela za njim, prilepil krepko zaušnico. To je bil čin enega trenotka. — »Tako«, je rekel, »to je zato,
Vedeževalka.
V kotu tam s prižgano svečo starka sključena sedi ; vsakemu naznanja srečo, kdor prinese krone tri.
Vsi neumni k njej hitijo ter ji nosijo denar; ker s prepričanjem trdijo, da pove za vsako stvar.
Eno le sem jaz poprosil, če za srečo mojo ve; njej pa nisem d' narja nosil, dal sem v plačo ji srcé.
Fr. K.
/5HS
V gostilni.
Gost: Jaz bi rad k pečenki kaj- k i s 1 e g a I Natakar : Tukaj imate imenik v i n.
Plemenita osveta pastirja svinj
radi poraza na volitvah v okolici.
Odgovorni urednik LUDVIK GERŽINA.
Izdaja in tiska tiskarna »EDINOST« v Trstu.

gaja, da nam volitve ne izpadajo tako, kakor bi želeli .... !
O III. razredu pa res že ne vem, kaj bi rekel. Ta se je spustil v pravcato revolucijo ... in včeraj, prvi dan te volitve, se je zgodilo nečuveno, da so volilce, ki niso volilci, malce kontrolirali ! To je čin insubordinacije proti bogovom, da si hujega kar ne morem misliti. In jaz se ne čudim, da je v občini „morettov" zavrelo in da so včeraj delali kisle obraze, kakor da niso že osem dni jedli druzega, nego kisle kumare . . . Popoludne pa je prekipelo, da so magistrali — Barattieriji v italijanskih uniformah doli na Velikem trgu potegnili britke sablje, ki so prav
v resnici napravile par lukenj v kožo drugih ljudij . . ! Kdo bi bil slutil kaj takega v teh ljudeh, katerih junaštvo smo poznali doslej le po tem, da so siromašnih slovenskim krušaricam — jerbase preobračali in mlekaricam — mleko razlivali ? ! Včeraj pa so
junaški prelili nekoliko tuje krvi ... ! Ce to ne pomore bogovom do zmage tudi v III. razredu, potem pa je res ni pravice več niti v — Olimpu ! Res radoveden sem. Škoda le, da moram danas prej za ključiti to kroniko, nego zaključi III. mestni razred svoje glasovanje ! No, pa naj cenjeni čitatelji in čitateljice ---pardon, kako negalanten postajam
v tej volilski razburjenosti, da sem čisto pozabil, da gre ženskam prednost in da moram reči prej čitateljice in potem še-le čitatelji . . . naj čitajo jutršnjo „Edinost", kjer izvedo, da-li je novo kopito dalo tudi drugačen črevelj !
V okolici smo še le v stadiju volilnih shodov in agitacije. In živo je to gibanje in tudi iskre se malo krešejo. To pa ne le da me ne plaši, ampak me celo prav veseli, ker vidim v tem znak, da dozor.*-
v mo in da politiška šola tržaških Slovencev vendar ni tako — nazadnjaška, kakor bi hoteli včasih trditi izvestni specijalni prijatelji „tržaš. krogov" .. ■ Volilni shodi po okolici prinašajo marsikatero epizodo, ki je vredna zabelježenja, ali za dares ne vtegnem. Saj bo pozneje čas za to ... le shoda pri sv. Alojziju moram omeniti, ker čutim nekak ponos, da sem bil tudi jaz mej njimi, ki so bili tako korajžnji, da sc šli kar naravnost tja med vojsko glasovitega Mau-ronerja garibaldinske slave . . ., dri so šli namreč in prijeli takorekoč bika za roge ... In glejte čudo : bii je bolj krotak, nego smo pričakovali. Godrnjal in renčal je sicer nekoliko zunaj na dvorišču., ali zabol ni nikogar. Se celò Kolašice so se mu — smejale. Tudi meči Manronerjeve vojske se krhajo počasi. Na shodu ■samem je skrbel za vesel intermezzo neki mož puro sangue. Možu je sicer priimek Marc, ali njegovi tovariši v imenu matere Italije so mu — po slavnih piccolovskih izgledih — primerno poitalijanili ime in so ga klicali .... Marco ... ! Ta Marco je torej posebno rentačil, češ : „Oštja, že eno uro poslušam, pa nič ne zastopim ! Govorite nam po — kranjsko !« Ta izbruh opravičene jeze velikega Italijana Marca je izzval seveda primerno hrupno veselost, ki so se jej pridružili tudi prijatelji Marčevi ! Predsednik shodu, ki je toleranten in ulju-dep mož, pa se je prij tzno približal Marcu in mu pojasnil dobrohotno ; „V 'ste, Marco, mi od „Edi nosti" govorimo za tiste, kt j zastopijo in nc za tiste, ki nič ne zaatopijo" !
In glejte ga tega Marca : to mu je bilo tako „po kranjsko", da je res »zastopil« in ni več rentačil. marveč je nastopil retirado v kuhinjo.... Tako se je zgodilo Slovencu Marcu na shodu pri sv. Alojziju, ker se je vtikal v stvari, ki jih ne „zastopi". To epizodo sem navel v svarilo znanim prijateljem na hribu pri sv. Alojziju, ki nimajo nič manje*— slovenskih imen . . .
Rad bi vam povedal sedaj, kako se godi kaj po svetu daleč na okolo. Ali dovoljeni mi prostor ie že izcrpljen .... Le na kratko naj povem :
konferenca v Algesirasu traja dalje in nič se ne vé, dobi-li Maroko mednarodno »li francozko policijo, pač p,? se vé, da je sultan maročanski pri najbolji volji ob tej evropski medsebojni — nevošč-ljivosti. Tudi ogrska kriza se vleče dalje in zdi se, da se ogrski koaliciji dalje godi tako, kakor tistemu vojaku, ki je vjel sovražnika, ki ga pa ni hotel — sovražnik vojaka namreč — izpustiti. Tudi prvo čitanje voli ne reforme v avstrijskem parlarnantu tr".ja dalje in naši Italjani — posnemajoči prijatelj » Nemce — govore cele poplave neresnice, da bi
H>
iztisnili še kakov mandatek . . . Francozka mi je za danes malo predaleč, da bi govoril o tamošnji ministerski krizi, Italija pa mi je sosedinja, s katero se lahko pogovorim vsaki hip in jo danes puščam pri miru onkraj luže.
Le to bi vprašal še rad : kaj je z reško konfereneo?! Ali ker sem človek ki, ni rad v nadlego, najmanje pa milim bratom, jemljem vodo v usta in delam piko, pod katero se beležim to pot kakor volilnoposkočno razburjen
Kronist.
Zavarovanje.
Popolnoma nemožno.
Naročnik (pri krojaču):--»Potem napravite tako, da ne bo suknja ne preozka, ne preširoka, ne predolga, ne prekratka«.
Krojač : Dovolite, potem ne bo iz te obleke nikaka suknja.
Moja stara je rekla, da sem prišel sinoči zopet pijan domov. To ni res ! Od česa naj bi se bil opil ? V zadnjih krčmah, kjer sem bil, mi niso hoteli nič več d a t i i
Kmet (zavarovalnemu agentu) : »Torej, kaj dobim v slučaju, da me zavarujute in ako potem za teden dni pogovorim ?« Agent: »Štiri leta ječe!«
Ločitev zakona.
Zakonski par, mož in žena, *>ta prišla k sodniku ter mu prijavila željo da se hočeta po desetletnem zakonu ločiti.
„Imata li otroke ?" ju je vprašal sodnik.
»Da«, je odgovoril soprog.
»Koliko« ?
»Tri: dva dečka in eno deklico, in zato sva prišla tudi k vam. Moja soproga hoče obdržati dva otroka in jaz hočem imeti tudi dva. In zaradi se ne moreva sporazumeti«.
»Se hočeta-li zadovoljiti z mojo razsodbo ?
„Da", odgovorila sta obadva.
»No, torej pojdita domov in počakajta dokler — dobita se četrto dete«.
Mož in žena sta pri teh besedah sodnika, ki jih je silno resno izustil, debelo gledala, se nato še
nekoliko časa prepirala in pričkala, a konečno sta
se le udala.
Leto dni pozneje je sodnik slučajno srečal omenjeni zakonski par ter ju vprašal, kako da je z ločitvijo zakona.
»Ah, gospod sodnik«, je v zadregi jecljal mož, dočim je žena povesila oči, »o t e m ni možno sedaj govoriti. Moja žena je nedavno povila dvojčke, in sedaj je število zopet neravno.
Nagajiva dekla.
Gospodar : Micka, zakurite mi vendar peč, tresem se od mraza n a vsem životu ?
Dekla : Ali morda pred vašo ženo?
«SM»
Mnogi ljudje se izdajo le s tem, kaj da hočejo, ker pravijo, da nočejo.
Najviše zaupanje.
Nekemu odvetniku je pisar poneveril 5000 kron ter zbežal. Kmalo potem je dobil odvetnik od njega nastopno pismo :
Velecenjeni gospod !
Ker nimam do nobenega druzega tako zaupanje, kakor do Vas, torej si dovoljujem vas spra-šati, ali bi za slučaj, da me ujamejo, hoteli prevzeti mojo obrambo ?
Najodličnejim spoštovanjem
Janez Skočivdol.
Slabo.
— Glejte, gospa soseda, moje hčere, to so zares ljubeznivi a n g e 1 j č k i in noben vrag se ne ozrè po njih.
*
* *
*
* *
Košut in Àpponyi.
Apponyi : »Dva ponesrečena politika prosita za malo podporo!« Škrat1' : »Pesem, ki jo svirata, je res lepa — toda dandanes ne dobita za to več ničesar 1«
-jj
Težko izvedljivo.
Zdravnik : Ali spite morda po noči z odprtimi ustmi ?
Bolnik: Tega res ne vtm, toda danes pd-noči hočem na to paziti.
i
Kake spoznaš navadne in plemeniteje ljudi ? Daj jim kaj misliti.
Lahko umljivo.
Sodnik (priči) : Ali ste imel ta razgovor z ob • tožencem na štiri oči ?
Priča : Ne, na dve !
Sodnik : Kako je to razumeti 5
Priča : No, seveda, govorila sva po tele f o 11 u.
I z šole.
Šolski nadzornik : „Dragi ottoei ! Sedaj vam hočem narekovati nekoliko stavkov, ki jih morate potem spremeniti v velevno obliko. Jožek ! Kako se glasi stavek „konj vleče" v velevni obliki" ?
Jožek: Hi!
Spomin.
Neki žid, ki je z nekim drugim Židom šel mimo lepe gospe, je pljunil na tla
„Mojzes, zakaj pljuvaš pred to lepo gospo ?"
Jaz ne pljuvam pred t o lepo žensko, ampak le pred ženo kijo imam doma.
Klin ■ klinom.
Sluga je pri mizi s skledo zadel ob gosta, ki je bil nagle jeze. „O s e 1" oslovil je gost slugo. „Oprostite" je odvrnil sluga, „se pripeti večkrat, da eden ob drugega zadene !"	v*
„Tržaška posojilnica in hranilnici*
registrirana zadruga z omejenim poroštvom
TRST — Piazza Caserma st. 2 (v lastni hiši) -- TR8T
-===	= Telefon »so --—)-
Hranilne uloge sprejema od vsakega, će tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4'/,. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 6 „ '/,.
na menjice po 6%, na zastave po 5 '/, %. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in prazniku je urad zaprt.
I'oštno liraiiilnièii! račun &li>.001.
Jasno ■
A.	: Posodite mi vendar t 5 kron.
B.	: Obžalujem! Takih malih iz ne 3 kc v ni
možno iztožiti, ker so s o d n i j t k i stroški p r e v i s o ki.
Rešeno vprašanje.
Ali ben Mirza Kan je veljal kakor najmodreji in najprevidneji mož v Ispahanu, izlasti še zato, ker je znal rešiti vsako še tako preporno vprašanje in naj je bilo isto iz katerega koli predmeta, kakor n. pr. iz prava, morale, ali kakor je bilo v slučaju, o katerem hočemo tukaj pripovedovati iz višega računstva.
Toda tudi slučaj, ki ga je bilo treba rešiti, je
oti pretežek, da bi ga bili zamogli rešiti trije bratje, ki
niso hoteli eden drugemu storiti najmanje krivice. Šlo se je za nastopno stvar:
Njihov oče, ki je nedavno umrl, je imel 17 kamel, od katerih je v svoji oporoki polovico zapustil svojemu najstarejemu sinu, dve tretjini drugemu sinu in deveti del najmlajemu svojih otrok.
Bratje so pričeli deliti, in tu se je pokazalo, da je bilo popolnoma nemožno, razdeliti število kamel tako, da bi bil vsak izmed bratov zadovoljen, nobr-ben pa ne oškodovan.