Amerikanski
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
SH. številka	JToliet. Illinois. 22. junija leta 1906.	Letnik XV
ŠTIRJE SLOVENSKI NOVOMAŠNIK!,
Čč. gospodje Alojzij Blaznik, Vinko Božja, Jernej Ponikvar in Valentin Schiffrer.
SLOVENSKI NAROD VESEL.
Ogromne udeležbe ob slovesnih novih sv. mašah.
St. Paul, Minn., 19. jun.—V nedeljo dne 17. t. m. je pel č. g. Valentin Schiffrer v St. Paulu v cerkvi sv. Frančiška prvo sv. mašo. Kako smo bili ysi Slovenci presenečeni, ko smo zaslišali prelepo slovensko petje, ko smo stopili v procesiji v krasno ozaljšano cerkev. Mešani zbor je pod spretnim vodstvom domačega župnika č. g. Bajca zapel izvrstno “Novi mašnik bod’ .pozdravljen” To je pač nekaj nenavadnega za faro, kjer ni Slovencev. Da se je kaj tacega zgodilo, se moramo zahvaliti le veliki požrtvovalnosti č. g. Bajca, ki je svoj izvrstni pevski zbor tako mojstrsko izvežbal. Takega petja, kakoršno ima č. g. Bajec v svoji cerkvi, se ne sliši daleč na okrog. Poleg velikega zbora na koru je imel nad 40 dečkov v sanktuariju, ki so peli koralno “proprium missae” in “responsoria”. Č. g. novomašniku so pomagali pred altarjem č. g. dr. J. Seliškar, ki je obenem tudi pridigoval. Za dijakona'je služil č. g. Vinko Božja za subdijakona č. F. Missia, za cere-moniarja g. J. Gruden. Poleg teh so bili prisotni še sledeči: č. g. Oguliti, č. g. Varit, in slovenski bogoslovci J. E. Schiffrer, P. F. Remškar, John Mal-ley, Anton Schiffrer. Po maši je vodil novomašnik procesijo presv. Rešnjega Telesa. Zvečer je pa bila zabava v cerkveni dvorani, ki so jo priredili šolski otroci.
Pozdrav vsem rojakom! P. F. R.
St. Anthony, Minn., 18. jun. — Že dolgo se ni nič bralo o naši slovenski naselbini v St. Anthony, Minn. Dne 13. t. m. smo pa obhajali redko cerkveno slavnost. Poleg tega, da smo imeli ta dan “žegnanje”, je pel č. g. Vinko Božja, ki je bil posvečen 12. t. m. v St. Paul Seminary, prvo sv. mašo. Ko se je novomašnik pomikal v procesiji proti cerkvi, ga je pozdravljalo glasno streljanje možnarjev. Pred cerkvijo so ga čakale tri družice v belih oblačilih, Mary Malley, Lena Pogačnik in Tilka Černe. Prva je pozdravila novomašnika v mili materinščini, nato se je sprevod začel pomikati v cerkev. Komaj je prestopil novomašnik v spremstvu čč. gg. A. Ranta, F. Varha, John Trobca in J. Jagra cerkveni prag, že je zadonela po lepo dekorirani cerkvi pesem “Novi mašnik bod’ pozdravljen”, ki so jo peli slovenski bogoslovci pod vodstvom č. g. dr. Seliškarja. Ker tvorijo Nemci večino, Slovencev je pa le kakih dvanajst družin, sta bili dve pridigi. Pred mašo je pridigoval slovensko č. g. dr.
J. Seliškar. Z izbranimi besedami je načrtal pomen in oblast katoliškega duhovnika in vspodbujal novomašnika k vztrajnemu delu, za katero ga je vsemogočna Božja roka izbrala. Med mašo je pridigoval nemško Slovenec č. g. Rant, s katerim je novomašnik prišel v Ameriko. Jasno je dokazal, da je duhovnik največji dobrotnik in najboljši prijatelj človeškega rodu. Dolžnost vsacega katoličana je torej, da vedno spoštuje duhovnike, ki so maziljenci Gospodovi. — Cerkev je bila napolnjena do zadnjega prostora med celo službo Božjo. Nekateri Slovenci so celo prihiteli iz Brockway, da prisostvujejo redki slavnosti.—Po maši se je podal novomašnik v spremstvu čč. gg. duhovnikov in bogoslovcev na dom Slovenca gospoda Malley-ja, kateri ga je gostoljubno sprejel že kot dijaka pod svojo streho. Ta gostoljubna slovenska družina je vse prisotne rojake najlepše pogostila. Mile slovenske pesmi so se razlegale daleč na gkrog. Bil je zares lep dan, ki bo vsakemu, ki je prisosto-val tej slavnosti, ostal dolgo v spominu. Ob tej priliki se še enkrat zahvaljujemo vsem tamošnjim Slovencem za trud, ki so ga imeli, da so vse tako lepo ozaljšali in za veliko gostoljubnost, katero so izkazali svojim rojakom, ki so prihiteli s svojim tovarišem iz St. Paula, posebno g. Malley-ju, ki je vsem tako prijateljsko postregel pod svojo gostoljubno streho. —V četrtek je' vodil novomašnik procesijo presv. Rešnjega Telesa. Slovenski bogoslovci so peli pri sv. maši in pri procesiji pod vodstvom tovariša Franka Missia. Prisotna sta bila tudi še druga dva slovenska novomašnika, ki sta bila tudi posvečena v St. Paul Seminary.
Vsem rojakom po širni Ameriki prijateljski pozdrav!	P. F. R.
New York, 18. jun.—Lepa je bila včerajšnja slovesnost na istočni 72. ulici v cerkvi sv. Ivana Nepomuka. Že Pred II. uro zbralo se je naše slovensko občinstvo pred cerkvijo, katera je
bila okrašena z zastavami in lepim napisom nad vrati. V stolpu so naši Gorenjci pritrkavali na zvonove tako ljubko in vabeče, da je slehrni nas mislil, da se nahaja v domači vasi. Ob pol 12. uri začel se je sprevod pomikati v cerkev. Kakih 20 slovenskih deklic v belih oblekah in zelenimi venci na glavi je bilo v sprevodu, več častitih gospodov duhovnikov, med njimi gostoljubni češki župnik Rev. Prout, Rev. Josip Tomšič iz Forest City, Pa., in novomašnik. Oči vseh so bile uprte v novomašnika in tišina je vladala v* cerkvi. Slovenski mešani zbor pod vodstvom Mr. Karol Adamiča pa je lepo zapel staro slovensko pesem: “Novomašnik bodi pozdravljen!” Pričela se je sv. daritev z veliko asistenco. Ko je novomašnik s šibkim, toda srce segajočim glasom zapel “Gloria”, je v marsikaterem očesu zaigrala solza veselja. Cerkvene govore smo culi v treh jezikih, in sicer: angleški, češki in slovenski po Rev. Josip Tomšiču, kteri vsi so slikali težavna pota duhovskega stanu. Po končanej sv. maši se je zopet pomikal sprevod skozi cerkev kakor ob pričetku. Vsa jutranja slavnost je trajala do 1. ure. Omeniti moramo tudi,da so stariši Rev. Blaznika dospeli iz Ljubljane, da bodo prisotni ob daritvi nove maše njih nadepolnega sina. Ob 5. uri so bile pete slovenske litanije. Zvečer pa domača zabava v Narodni Budovi. Ob tej priliki smo čuli marsikako domačo besedo; pevci so peli naše lepe narodne pesmi, tamburaši pa tudi pripomogli do živahne zabave. Mr. Jos. Rems je izročil novomašniku krasno zlato uro z verižico in izročil njegovo sliko, ktero je moj-sterski naslikal naš umetnik Mr. Roman Fekonja. Okolu pol 10. ure smo se razšli zopet na vse strani z zavestjo, da je bil dan 17. jun. za našo kolonijo zelo imeniten. Omeniti moram pa tudi, da so k lepemu vspehu zelo veliko pripomogle slovenske žene in dekleta. Rojaki so prihiteli iz Newarka, Hobokena, Brooklyna,*Bronxa in dru-zih delov mesta.	G. N.
Cleveland. O., 20. jun,—Č. g. Jernej Ponikvar,- ki je dovršil modroslovne in bogoslovne študije v semenišču nad škofa Irelanda v St. Paulu, Minn., bo v nedeljo pel novo mašo v slovenski cerkvi v Newburgu.
Op. ur. Vsem čč. gg. novomašni-kom iskreno čestitamo!
ŠTRAJK KONČAN.
Premogarji v okoliših mehkega premoga spet kopljejo “črne demante”.
Kansas City, 18. jun.—Večina rudnikov mehkega premoga v Missouri-ju, Kansasu, Arkansasu in Indijanskem teritoriju, ki so bili od dne I. aprila zaprti, je danes zopet zaposlovala, v soglasju s Kansas City-po-godbo, ki so jo zadnjič podpisali uradniki združenih premogarjev in jugo-zkpadne zveze rudniških posestnikov. Toda v distriktu št. 2. (Arkansas in Indiana Territory) se je bati upora proti pogodbi.
Columbus, O., 19. jun.—Štrajk premogarjev v državi Ohio je bil z današnjim dnem proglašen končanim in štrajkarjem so uradniki njihovih organizacij veleli, vrniti se na delo.
Delavcev primanjkuje.
Duluth, Minn., 18. jun.—Že več let je tega, da se za navadne delavce v tem okraju plačuje na dan po $2 do $2.50; a sedaj je zelo težko, dobiti delavcev tudi samo za navadno ceno. Več mesecev kar primanjkuje delavcev, in posredovalnice za delo ob gorenjem koncu velikih jezer nikakor ne morejo dobiti delavskih močij za novo železniško delo.
Velik požar.
St. Paul, Minn., 18. jun.—Včeraj je zgorelo šestnadstropno poslopje Ryan Annexa, na voglu 7. in Robert st. in napravljeno škodo cenijo na pol milijona dolarjev. Kačih 20 ognjegascev, ki jih je omamila vročina ali ranila med ognjem nastala eksplozija, je bilo prepeljanih v bolnišnico. Ogenj je nastal v podtličju neke prodajalne. Škoda je skoro krita z zavarovalnino.
Uvoz dragih kamenov.
Washington, D. C., 19. jun.—Zem-ljcslovni urad Združ. držav pravi o uvozu dragih kamenov v Združ. države 1. 1905.: Uvoz dragih kamenov je
znašal $34,998,513, dočim 1. 1904. samo $26,008,813. Največ uvozilo se je de-mantov, sirovi ali nebrušeni kameni so bili vredni $10,281,111, dočim je
znašala vrednost nezarobljenih kamenov $20,375,304.
Njegov testament.
Oakland, Cal., 17. jun.—Tu umrli Wilson Crosby iz Bangora, Maine, je zapustil oporoko, po kateri zapušča svoji vdovi $25,000, pod pogojem, da se več ne omoži. Če se pa spet omoži, ima dobiti samo $1,000.
KRONANJE KRALJA NORVEŠKEGA.
Ob velikanski udeležbi navdušenih Norvežanov se vrši dne 22. junija.
PRINC WALES JE MED GOSTI.
Švedski kralj Oskar pa ni poslal nobenega zastopnika?
Kristijanija, 18. jun. — Trondhjem, včeraj še ribiško mesto, je danes naenkrat postalo glavno mesto. Mnogi tistih, ki se žele udeležiti kronanja kralja Haakona, so že dospeli. Po vsej deželi plapola zastava Norvegije —beloobrobljen moder križ na rdečem polju—v dokaz zvestobe ljudstva.
Trondhjem, 19. jun.—Kralj Haakon VII., kraljica Maud in njun sin Olaf so vzbudili veliko navdušenje nocoj v starem glavnem mestu Haakona Dobrega, kjer je bila Norvegija najprej ustvarjena kot narodna država. Dospeli so ob 6. uri 30 min. na topničarki “Heimdal” rped prizori najvišjega oduševljenja.
Trondhjem, 20. jun.—Danes so dospeli princ in princezinja Wales in njuni otroci na krovu britanske kraljevske jahte "Victoria & Albert”, v spremstvu dveh križark. Pol ure so grmeli topovi v pozdrav. Norveški in britanski kraljevski sorodniki so se najprisrčneje pozdravili. Potem so se odpeljali v palačo po ulicah, ki so bile napolnjene navdušenih gledalcev. Posebno princ Wales je bil demonstrativno pozdravljen. Brodovje v luki se hitro množi in nttdi krasen prizor. Vse ladije so v zastavah. Ameriško poslaništvo se je nastanilo v zasebni hiši in nad to plapola ogromna ameriška zastava. Drugi posebni poslaniki, med njimi nemški princ Henrik, pridejo jutri in potem bo vse pripravljeno za kronanje. Odsotnost švedskega zastopnika vzbuja veliko pozornost. Kralj Oskar je odklonil vsako uradno udeležbo. Švedski poslanik v Kristi-janiji je odpotoval radi “nujnih zasebnih. opravil.”
Američani radodarni.
Rim, 18. jun.—Urad vnanjih zadev je izrazil poslaniku Whitu svojo najtoplejšo zahvalo za veledušno podporo ameriške družbe “Rdečega križa” k svoti, ki se je nabrala v prid oškodovancem ob izbruhu Vezuva, ter izjavil, da so čuti hvaležnosti tem krepkejši, ko je prišla pomoč iz Amerike po^nesreči v San Franciscu, kjer so bili Američani sami tako hudo prizadeti.
Slaba malta.
San Francisco, Cal., 19. jun.—Dr. F. Nakamura, profesor zidarske umetnosti na cesarskem vseučilišču v Tokiu, ki ga je japonska vlada poslala v San Francisco, da sporoči o učinkih potresa in ognja, pravi, da je povzročeno škodo pripisati ponajveč slabi malti (mortu) in napačni gradnji. Vsled potresa so v San Franciscu zamrzili hiše iz opeke. A take so se prav zelo obnesle na Japonskem, kjer so potresi pogostnejši in1 hujši, nego v Califor-niji; seveda samo zato, ker se tamkaj rabi dobra malta. Dobra malta mora obstajati ali iz dveh delov peska in enega dela cementa .ali iz enega dela cementa, treh delov apna in pet delov peska. Če se potem opeke pred polaganjem dobro namočijo, potlej mora biti zid tako trpežen, kakor bi bil narejen iz skale.
Lepa gospodinja.
Sioux Falls, S. D., 18. jul.—Gospa Moses Kaufmann, soproga bogatega pivovarja, je pod obtožbo ubojstva. Povzročila je baje smrt svoje 16 let stare služkinje Agnes Polreis s tem, da jo je neprestano pretepala. Pravijo, da je “gospa” Kaufmann devojko imela kakor v ječi in ji zabranjevala, zapustiti hišo ali se pritožiti.
Cerkve oropali.
La Crosse, Wis., 15. jun.—Tatje so sinoči vlomili v tri največje cerkve v mestu North La Crosse in odnesli vse dragocenosti, tako da so cerkve popolnoma oropane vsega lišpa ip zlatih posod. Dve cerkvi sta katoliški in tretja je lutrška. Vrednost uropanih predmetov znaša več tisoč dolarjev. Notranjost cerkev so divjaki razbili v kose.
“Twetieth Century Flyer”.
Buffalo, N. Y., 17. jun.—Brzovlak “Twentieth Century Flyer” Lake Shore & Michigan Southern-železnice je davi skočil s tira pri postaji West Seneca, 2 milji zapadno od tu. Nezgoda je bila resna in za čudež smatrajo, da se ni nikdo smrtno ponesre-
čil. Šest spalnih vagonov je bilo hudo poškodovanih. Nezgodo je menda povzročila zlomljena šina. Na vlaku je bilo 67 potnikov, ki so bili vsi bolj ali manj odrgnjeni in ranjeni, a usmrčen ni bil nobeden. Pomožen vlak je spravil potnike v Buffalo.
Volkovi oblegali sodnika.
St. Paul, Minn., 19. jun.—Iz Calu-meta, Mich.,'se poroča, da se je mirovni sodnik Blythe, ko je ribaril s svojimi prijatelji, ločil od zadnjih in iskali so ga 48 ur brez uspeha. Danes so ga našli sedečega na nekem drevesu, na katero je splezal, ker so ga volkovi zajemali.
Glavar padel.
Durban, južna Afrika, 16. jun.—Sedaj je konečno določeno, da je glavar Bambaata, ki je bil duša celega zadnjega upora, padel v bitki dne 10. junija. O smrti glavarjevi se je že preje poročalo, pozneje pa preklicalo. Sedaj so pa truplo s polno gotovostjo spoznali. Upora bo morda sedaj konec.
Nov velikanski parnik.
New York, 17. jun. — Hamburška parobrodarstvena družba je naznanila, da hoče zgraditi novo velikansko la-dijo, ki bo še večja nego “Baltic”. Dočim je iadija “Baltic” samo 760 čevljev dolga, bode ta novi parnik dolg 800 gevljev in obsegal 35,000 ton. Prostorne razmere so take, da se bo na ladiji lahko vozilo 1400. kajutnih potnikov prvega, drugega in tretjega razreda ter 2500 rnedkrovnih potnikov.
Potres.
Bellingham, Wash., 19. jun.—Brzojavke iz Sedrowoollev, Wickershama in Lookouta poročajo o natančno občutenem potresu v Skagit-dolini sinoči ob 11. uri 30 minut. Bržkone se je veliko ozemlje utrgalo v gorah. O napravljeni škodi se nič ne poroča.
Praznik sv. Petra in Pavla.
Washington, D. C., 16. jun.—Apostolski delegat monsignor Falconi je naročil danes nadškofom v deželi, obvestiti škofe, da je papež za petek, dne 29. junija, praznik sv. Petra in Pavla, dovolil spregled zdržne postave.
NAPAD NA FILIPINIH.
300 razbojnikov prodrlo v mesto Bu-rauen in oropalo urade.
Manila, 20. jun.—V mesto Burauen na otoku Leyte je včeraj prodrlo 300 Pulajanov pod vodstvom glavarja Cae-sario Pastorja. Usmrtili so pet policajev in ujeli ostale izimši poveljujočega lajtnanta.
Napad se je izvršil zarana, straže so bile premagane in policaji popolnoma presenečeni. A zbrali so se, nakar je sledil hud spopad, med katerim je bil glavar Pastor usmrčen, a premoči'so morali podleči. Izguba Pulajar^ov je baje znatna, a se ne da določiti, ker so svoje mrtvece in ranjence vzeli s seboj.
Razbojniki so oplenili tribunal in
na cesti sežgali najdene papirje, tudi so uropali mnogo orožja in streliva. Oddelek konštablarjev pod lajtnantom Johnsonom je takoj odrinil zasledovat zločince.
Filipinci se gibljejo.
Manila, 1.7. jun.—Filipinske politične stranke se.začenjajo živahno gibati, da se pripravijo za volitev delegatov k filipinskemu postavodajstvu prihodnje leto. Aguinaldo spet prihaja v javnost. Te dni je govoril z nekim časnikarjem o zlu igranja med ljudstvom, zlasti petelinskih bojev. Aguinaldo ye rekel,- da je sedanji neugodni položaj na otokih predvsem posledica teh nesmiselnih iger.
Dnevni red: O raku.
Berolin, 20. jun.—O priliki otvoritve zavoda za proučavanje raka, te strašne bolezni, v Heidelbergu se bo vršila dne 27. septembra mednarodna konferenca specialistov za račje bolezni. Slavni profesorji Leyden in Ehrlich iz Berolina in Czerny iz Heidelberga bodo naprošeni predavati.
Kitaj nima denarja.
Peking, 20. jun.—Kitaj se nahaja v resnih finančnih težkočah. Stroški naraščajo strašno hitro, ne da bi rastli dohodki. Nova armada stane prav veliko denarja, in ker ni sredstva za izplačevanje mezd, se število ubežnikov nevarno množi. Cesarica-vdova je izdala ukaz na vse oblasti, naj skrajno varčujejo.
Angleži v Afriki.
Durban, Natal, 19. jun.—Razprede-lek polkovnika Mackenzie je včeraj napadel množico upornih deželanov, ki se je zatekla v hosto. Črnci so splezali na drevesa in metali od tam svoja kopja (sulice) na čete, ampak kmalu so bili postreljani z dreves. Skupaj je padlo 160 deželanov. Noč je končala boj. A mislijo, da so uporniki popolnoma poraženi.
RUSKIM: JUDOM
SLO ZA KOZO.
Bomba, vržena v procesijo presvetega Rešnjega Telesa, povzročila grozno klanje.
SEDAJ VLADA ZOPET MIR.
Poročila v judovskem časopisju pretirana, kot vedno.
Bialystok, 15. jun.—Položaj je še iz-venredno resen. Judovski anarhist, ki je vrgel bombo v procesijo sv. Rešnjega Telesa in povzročil judovsko klhnje, še ni znan ali prijet. Župnik Fedorov in dva njegova kaplana so bili hudo ranjeni vsled vržene bombe.
Petrograd, 16. jun. — “Associated Press” je doznala iz zanesljivega vira, da je car Nikolaj konečno sklenil, dne 28. junija odgoditi parlament (ali preložiti zasedanje istega), nakar odjadra car s svojo družino na krovu jahte “Standard” v finski zaliv. Jahta je v to svrho že pripravljena. Če se ta sklep izvrši, je skoro gotovo, da se začne takoj krvav boj.
Bialystok, 16. jun.—Da maščujejo judovske žrtve, so judovski revoluci-jonarji, skriti po strehah za ograjami, streljali celi dan z revolverji in puškami na vladno poslopje ter delavce in kmete po cestah, in neka judovska sodrga, skrita v zasedi, je streljala na kolodvor in prihajajoče vlake. Število žrtev je neznano, a cenijo, da je 100 oseb usmrčenih in 200 ranjenih. Vojno pravo je proglašeno.
Bialystok, 17. jun.—Red spet vlada. Trije odposlanci iz državnega zbora so dospeli sem in začeli preiskavo izgredov.
Wilna, 17. jun.—Trupla devetih revolucionarjev so našli v gorečih hišah v Bialystoku, iz katerih so napadali policijsko postajo.
Varšava, 17. jun.—Krdelo 30 revolucionarjev je napadlo predmestno pošto, ki jo je stražil oddelek vojakov. Več vojakov je bilo usmrčenih, a ranjeni so bili 3 vojaki in 2 uradnika.
Podrobnosti iz Bialystoka.
Bialystok, 18. jun.—Neki poročevalec od “Associated Press”, ki je včeraj dospel semkaj, je našel po oglasnih stebrih nabita pisanja, ki so pripovedovala o judovskem klanju. Okna in vrata judovskih stanovanj so stala na stežaj odprta in znotraj je bilo videti razbito vse pohištvo. Povsod so stale v gručah javkajoče judinje, ki so iskale usmrčenih ali ranjenih svojcev. Mnoge prodajalne so upepeljene ali zrušene. Pred vsako hišo, ki ni zgorela, je visela slika kacega ruskega svetnika in goreča svetilka, tudi so bili videti na vratih zeleni križi, v znamenje, da so stanovalci kristijani. Po cestah so patruljirali oddelki konji-štva in pehote, in okrog Bialystoka so razpostavljene čete. Kolodvor je zaseden po vojakih in nihče ne sme v mesto, kdor nima posebnega dovoljenja od poveljnika.
Mir se vrača.
Bialystok, 19. jun,—Noč je prošla mirno. Mesto dobiva zopet svoje vsakdanje lice. Nekatere poulične železnice spet poslujejo, in tudi že mnoge tovarne. Polovica vojaških patrulj se je umaknila s cest. Več nego sto trupel umorjenih judov je ,bilo včeraj pokopanih. Vojaštvo je preprečilo nadaljnje izgrede. General Bader, poveljnik posadke in nadomestni guverner, je čete tako razdelil, da je zopeten upor izključen. Judje pa vendar še kar trepečejo strahu. Sjvoje hiše so zabarikadirali in mnogi izmed njih so pritrdili križe in svete podobe na vrri-ta, da tak* preslepe kristijane.
17,852 žrtev kuge v 1 tednu.
Washington, 20. juri.—Po poročilih, ki dohajajo v pomorski oddelek bolnišnice, zahtevajo kužne bolezni v Indiji še vedno strašno mnogo človeških žrtev. V tednu, končanem dne 28. aprila je bilo zaznamovati 15,683 smrtnih slučajev vsled kuge v sami Indiji in 1,942 v Bengaliji. V Kalkuti je bilo 1^6 smrtnih slučajev vsled kolere, 167 vsled kuge in 99 vsled osepnic ali koz.
Anarhisti.
Madrid, 19. jun.—Vladaje prejela sinoči več dopisov, v katerih se odkrito izjavlja, da bodo zarotniki nadalje poskušali moriti in da je pričakovati novih atentatov.
Resnici čast.
G. A. Težak želi, da naši čitatelji izvedo sledeče:
Podpisanec nisem že leto dnij več uposlen pri Charles Petersovi Slovanski naseljevalni družbi, z uradi v Chi-cagi, ki je sleparila ljudi s “svojimi” zemljišči v Ripley countyju, Missouri.
Nego uposlen sem kot zastopnik za Bacon Realty - kompanijo iz Poplar Bluffa, Mo., katera resnično lastuje 30,000 akrov svoje zemlje v Butler'in Wayne countvjih v državi Missouri.
A. Težak.
Vabilo na naročbo in nekaj o K. S. K. J
Prva polovica petnajstega leta našega lista je sedaj minula, zato prosimo vse tiste cenj. naročnike, kateri še niso poslali naročnine za to leto naj to store v najkrajšem času. Vsak naj se spomni svoje dolžnosti, katera ga veže.
Upamo, da nam še zanaprej ostanejo zvesti prijatelji, kot so bili dose-daj. Vsako podjetje potrebuje podpore, tako tudi naše.
Tem potom tudi uljudno vabimo vse druge rojake, ki še niso naročniki, da se naročijo na naš list. List je res vsak ve dosti poceni. Čim več pa bode imel naročnikov tem bolj bode uspeval ter budil rojake k napredku in pro-cvitu.
Torej rojaki, slovenski delavci ! Podpirajte in čitajte unijski list, ker to je skoro vaša dolžnost. Dokler unija napreduje, napreduje tudi delavstvo v vsakem oziru. Ko bi vsi delavci bili združeni v uniji gotovo bi ne delali nekateri toliko časa in za tako mal denar.
Naročite se na naš unijski list in podpirajte delavske organizacije, ker le v tem smislu bodemo vsi napredovali. Držimo se unijskcga gesla: “Vsi za enega a eden za vse.’
Tem potom moramo tudi omeniti lep napredek naše slavne K. S. K. J.
V zadnjem času je k naši Jednoti pristopilo več novih podpornih društev in posameznih čanov.
To je hvale vredno.
V	tem oziru so se posebno odlikovali možaki, ki delajo v premogoko-pih. To so seveda unijski delavci! Unijci se vedno zavedajo in napre-jejo, ker to jih uče pravila njih organizacij.
Posebne hvale vredni so pa možje ustanovitelji društev, ker dejansko delujejo za procvit in napredek slovenskega naroda v Ameriki.
Njih slavna imena naj se svetijo v knjigi zgodovine društev kakor svitle jutranje zvezde na nebu, katere naznanjajo prihod svitlega solnca naprednosti.
Če bodemo tako napredovali, potem smo gotovi, da se naša najiskrenejša želja kmalu izpolni, da bode naša organizacija štela ob prihodnji konvenciji 10,000 članov.
Vsi člani smo dolžni delovati za to in če bodemo vsak malo pomagali v tem oziru, potem se ta želja gotovo uresniči.
V	to ime pomozi Bog i sreča ju-
načka!	Upravništvo.
Spoštovanim rojakom po Ameriki.
Dragi rojaki:—Gotovo Vam je še v spominu ona grozna nesreča, ktera je pred nekaj tedni zadela naše nekdaj krasno in bogato mesto San Francisco. Potres in ogenj sta uničila dve tretjini mesta. Na stotisoče ljudij je ostalo brez domovja, brez strehe, brez denarja. Med temi ponesrečenci je tudi mnogo Slovencev in sploh Slovanov. Reveži smo prišli iz stare domovine, da si zboljšamo svoje stanje, da si ustanovimo lastna ognjišča; in ko smo se ravno bližali svojemu cilju, pa pride katastrofa ter nam s svojo neusmiljeno roko vniči plod naših žuljev. Zastonj je naše delo, zaman naš trud: siromašni smo bili, siromašni smo. Mnogo nas živi v šotorih in barakah; prave hrane nimamo, naše žene obolevajo, naši otroci mrjo.— .
V	tej svoji bedi se obračamo do Vas, dragi rojaki ter Vas prosimo za pomoč. Res je, da nam vlada nekoliko pomaga v prvi sili, ali to ne bo dolgo trajalo. Prišlo bo tudi slabo vreme, prišla bo zima, in potem bo trpljenje še večje. Vlada tudi ne pozna razmer posameznikov. Zato smo si mi Slovenci tukaj ustanovili posebno društvo, čegar namen je zbirati darove ter jih deliti med one. o kat"-,' rih se preiskovalni odbor prepriča, da so v resnici potrebni. Člani tega društva so: Martin Smrekar, predsednik, Francis Turk, tajnik; Nick Radovich, blagajnik; in v preiskovalni odbor spadajo sledeči: John Stariha, Joseph Lampe, John Golobich, Peter Majerle in Nick Jurjevich.
Vsi darovi naj se pošiljajo temu društvu. Nikar ne pošiljajte prispevkov na avstrijskega konzula, tudi ne na “društvo Rudečega Križa”, ker po teh potih Vaš denar ne bo nikdar prispel do Slovencev.—Dragi rojaki: Ne prosimo Vas mnogo. Frosimo samo, da bi Vsak izmed Vas daroval plač© jednega dneva za svoje trpeče sobrate v Californiji. Darujte trpinom jede» dan Vašega truda, in olajšali bodete njihovo trpljenje.
Vsi prispevki naj se pošiljajo ns. sledeči naslov:
Rev. Francis Turk,
2125—i8th St., San Francisco, Cal.
Carrie Nation v Chicagi.
Chicago, 111., 20.. jun.—Radi svoje ostre sekire in svojega še ostrejšega jezika daleč znana abstinentinja iz Kansasa, Carrie Nation, biva od včeraj v Chicagi. Krčmarji, ki je vnjih soseščini bojevita “Carrie” napovedala predavanja, so že skrbeli za iz-venredne oprezne naredbe v obrambo svoje lastnine. Babji malik namerava ostati tu več dnij.
Joliet, 111., 20. jun.—Našemu mestu j?e obečajd dobri časi. Nikdar ni bilo še toliko popraševanja po delavcih, kakor zdaj. Tovarne delajo vse brez izjeme, v kamnolomih pomanikuje delavcev in za delo na kanalu iščejo ioo mož. Plača je $1.75 na dan in več. V kratkem se bo pričelo tudi z zvišanjem železničnih tirov skozi mesto, kar bo stalo nad en milijon dolarjev in'dalo posla stotinam delavcev. Poulična železnica bode podaljšala svoj tir za blizu 30 milj in zgradila dva nova mosta cez kanal in reko. Če je po bližnjih mestih kaj brezposelnih rojakov, naj le pridejo sem. Tu dobi zdaj delo vsakdo, kdor le hoče delati.
—Rev. Geo. Violič, ki je nedavno došel iz stare domovine v tukajšnjo hrvatsko naselbino, je počastil s svojim obiskom našo tiskarno.
—	Slovensko pevsko in telovadno
društvo Sokol je imelo v nedeljo v zeleni hosti imeniten piknik, ki sta ga s svojim posetom počastila tudi alder-smana Harney in Nemanich. Vreme je bilo krasno in to je prvi pogoj za uspeh vsacega piknika. Udeležba je bila zadovoljiva, a resnično izbrana. Naj li v dokaz temu navajamo imena? Pustimo to. Razveseljevanja in šaljivih prizorov ni bilo ne konca ne kraja. Dirke, skakanje, žoganje, telovadba, igre, ples in petje—vse to se je vrstilo tako neprisiljeno in v lepem redu, da bi bili angelci veseli take druščine. Največ smeha so vzbujale dirke, a tudi največ presenečenja. V dirkanju so se odlikovali najbolj sledeči gg.: Jos. Papež (Grum), Jos. Sitar, Anton Nemanich in Anton Horwat. V skakanju: Al. Weiss, Anton Mandl, Anton Spelič, Jos. Sitar in Fr. Zupančič. V telovadbi: Janko Ogulin, Fr. Zupančič, Jos. Sitar in Fr. Skole. V žo-ganju:	Harney, gdč. Katie Stariha,
gdč. Annie Horwat, gdč. Frances Pre-dovič in John Šuklje. Itd. Skratka: Piknik je uspel izborno. Prirejen je bil v čast—komu? Dobrodošlima gostoma iz Pueble, Colo.: Mrs. Julie Russ in Miss Frances Predovič. Splošna želja je, da se priredi še en tak piknik.
—	Jakob in Ana Koprivec, 1105 Bluff st., žalujeta za svojo hčerko Annie, ki se je v starosti 5 let 6 mesecev preselila zadnji petek na boljši svet med angelce.
—	Neka družba, ki bo znana pod imenom “Armor Steel & Iron Foundry Company”, namerava zgraditi v našem mestu novo jeklarno, a menda v manjšem obsegu, ker znaša njena glavnica baje samo $100,000.
—	Dva državna nadzornika živeža sta v ponedeljek nenadno obiskala naše mesto iti nadzorovala jolietske mlekarje zarana, ko so razpečavali svojim odjemalcem mleko in smetano. Morda vkratkem doznamo, kaj dožene njuna preiskava rečenih živil, ki sta jih vzela 48 meric na poskušnjo.
Visok naklad železnih palic (rods) se je prevrnil in trije delavci so bili ujeti pod njim. Eden, John Kakowski, je bil usmrčen na mestu, ostala dva, Mike Kuharič in O. Wash, sta bila ranjena in prepeljana v bolnišnico sv. Jožefa.
—Santa Fe-železnica prične'z delom za povzdig tirov bržko mestni zbor ugodno reši še neko vprašanje in to se menda zgodi prihodnji ponedeljek.
—Društvo sv. Martina št. 80. Z. K. U. bo imelo svoj drugi veliki piknik v nedeljo, dne 1. julija v Theilerjevem parku v korist društveni blagajni. Zatorej uljudno vabi vsa slovenska in hrvaška društva, da bi se udeležila tega piknika. Ker ne bomo imeli nobene parade, ste naprošeni priti v park posamezno in s svojimi družinami. Postrežba bo prav izvrstna, pečena jagnjeta itd. Dobre čase vam garantira Odbor.
—Glede vode smo kaj na slabem v Jolietu, in skrajni čas je, da mestne oblasti kaj ukrenejo v tem oziru. Mestni svetovalci so imeli v sredo zadnjega tedna posebno sejo z dnevnim redom: Vodno vprašanje. Vsi alder-mani so se strinjali v tem, da se nekaj mora storiti nemudoma, a kaj bi bilo najboljše, to se sedaj vpraša. Inženir Stevens je menil, da bi bilo treba $220,000 za zboljšavo naših vodnih naprav, a župan Barr je izjavil, da tozadevni stroški ne smejo presegati svote $44,000. Alderman King je modro opomnil, da naj bi mesto skrbelo najprej za potrebne stvari, kot je voda, in potem šele za potratne naprave, kot so novi parki itd., a dela se baš narobe. Alderman Moran je rekel: “Po mojih mislih je vodno vprašanje največje, kar jih imamo sedaj Jolietčani na dnevnem redu. Ta mestni zbor bi se moral enoglasno izreči za boljšo in čistejšo dobavo mesthe vode. Sedanja vodna oskrba je čisto navadno gnila. Nočem napadati sedanje uprave, ker je zlo polagoma rastlo zadnjih pet let. Vodo dobivamo sedaj iz Hickory creeka in iz ribnika, znanega pod imenom “Brown’s pond”. Voda iz tega ribnika ni rabna, ker se izlivajo vanj toki, polni gnilega rastlinstva in mrhovine...” Dovolj. Upajmo, da dobimo v doglednem času vsaj za silo pitno vodo—in tedaj postanemo morda abstinentje, a prej ne, ker se ne maramo zastrupljati z vodo —
— “Ringling Brothers’ Circus” je baje največji na svetu. Nič manj nego 1,280 ljudij j,e uposlenih v raznih njegovih oddelkih. Konj šteje cirkus 650, in 85 vagonov je treba v prevažanje ogromnega podjetja iz kraja v kraj. V cirkusu je sedežev za 14,000 ljudi. Čreda slonov šteje 40 velikanov. Itd. V četrtek, dne 28. t. m. bosta v našem mestu dve predstavi, prva ob 2. uri pop. in druga ob 8. uri zvečer.
—Lockport dobi novo banko.
souri. Na takem zemljišču, ki bi bilo
skupno za več kmetij, bi se postavilo eno poslopje, da bi naseljenci lahko skupno stanovali v njem nekaj časa brezplačno. Shranili bi se tam potrebni stroji za kmetijstvo, živina vsake vrste. Stroji bi se posojevali slovenskim naseljencem na račun pripisan k zemljišču. Živina bi se dala kmetom v rejo in pol prireje bi bilo kmetovo, pol društveno. Postavilo bi se tudi lahko na zemljišča priprosta pohištva, ako bi kedo si sam ne mogel in se pripisalo k nakupu. Vsak naseljenec bi plačal $10—$20 vstopnine in zemlja s hišo ali živino ali orodjem potrebnim za obdelovanje bi se mu zaračunala po vrednosti. Od te vrednosti bi začel plačevati obresti šele tretje leto, dve leti nič, tako da bi se že lahko malo opomogel in nekaj pridelal za prodaj. Potem bi mogel vsako leto plačati nekaj kapitala od vrednosti, za kolikor bi bil kupil od društva. Ako bi pa kateri obdeloval in pustil vse, bi tudi vse izgubil prvi dve leti, ker tako še ni nič plačal drugega ko pristop. Ako bi pa plačal kaj na kupnino, se bi mu pa povrnilo. Tako bi se revnim in pridnim Slovencem pomagalo, da bi prišli do blagostanja in samostojnosti. Vendar pa dam to premožnejšim in bistroumnejšim rojakom v izvršitev in presodbo. To je le en opomin za še boljše napredovanje našega naroda in da bi tudi bolj tukaj ostali, ne pa se naselili in zopet izselili, kakor lastovica.
Mi imamo društev dosti za skrb za dušni blagor in tudi za pomoč v bolezni. Nimamo pa društva za telesni blagor pri delu in ne garancije za blagostanje na starost; tudi ne garancije za stalno delo ali stalno plačo. Imamo unijo, pa tista tudi ne more nič, ako se delavskih moči ne potrebuje v tolikem številu, pomagati brezposelnim delavcem. Dosti Slovencev pa tudi dela take posle, za katere še ni nobene unije ustanovljene.
Torej Slovenci, poskusimo ustanoviti takšno društvo in pomagajmo eden drugemu, da se bomo v poznejši dobi veselili našega dela. Er. par dolarjev vsak lahko pogreši in se vstanovi kapital za pomoč pridnim in delavnim rojakom, in tudi delničarji bi lahko lepe obresti dobivali od svojih deležev. Jaz nisem vstanovitelj, ampak prosim, da se najde zmožnejši od mene in dobi nekaj tovarišev, da izdelajo ta moj namen boljši ko sem ga jaz predstavljal. Prvo se lahko začne: razpošiljatev delnic na podporna društva, ker teh zavednih rojakov je tudi skoro dolžnost, da pomislijo malo v bodočnost. Upam, da bom vzbudil misel, da se morebiti lahko prične s to ustanovitvijo.
Pozdravljam vse rojake v širni Ameriki, tebi, A. S., pa želim obilo vspeha.	Math Gajšek.
North Springfield, 111., 17. jun. — Pred povratkom v staro domovino iz-''ražam tem potom svojo žalost, da ne bodem več čital “Am. Slovenca”, ker sem veliko dobrega in koristnega v njem poizvedel. Zato pa želim iz srca,da bi si ga naročilo na stotine drugih rojakov, in prepričan sem, da jim ne bode žal.
Vsem Slovencem srčen pozdrav!
Jože Perhavc.
—V soboto zvečer se je pripetilo več nesreč. Neki William Siheek (?), 1204 North Scott st., baje Slovan, je korakal čez križišče Columbia-ceste in Chicago & Alton-železnice, pa je nenadno pridrdral vlak in ga podrl; prepeljan je bil v bolnišnico sv. Jožefa, kjer ga upajo ozdraviti, dasi je nevarno ranjen na glavi. Neki John Brennan je utonil v Illinois & Mich-igan-kanalu pri “Leimacher’s grove”, ko se je vozil z več tovariši v čolnu, hoteč čez nedeljo na ribolov; truplo so našli v nedeljo zjutraj?
—Dva salunarja sta morala v ponedeljek plačati po, $12.25 globe radi kršenja nedeljske postave.
—Anton Oremovič je zmagal in mestni pravdnik Haley je poražen, in sicer v sledečem slučaju: Anton Oremovič je imel hišo na voglu Chicago in Benton cest. Mesto je pa ukazalo hišo zažgati, da se prepreči razširjanje koz. {n hiša je res zgorela, nakar je Oremovič vložil odškodninsko tožbo. To je bilo 1. 1901. Zahteval je $3,000. Tožba se je vlekla leta in leta Nazadnje se je stvar predložila mestnemu zboru v poravnavo. V seji dne 30. aprila ,je bil enoglasno sprejet predlog, da se Oremoviču izplača $800. Mestni pravdnik Haley pa je srdito ugovarjal in rekel, da se odškodnina ne bo nikdar izplačala. "No, no,” smo pisali tedaj in prav smo imeli. Sodnik Dibell je v ponedeljek dopoludne zavrnil pritožbo mestnega pravdnika Haleya in razsfedil, da Oremovič dobi in mora dobiti po mestnem zboru od-kazanih mu $800. Mestnega pravdnika pa je poučil, naj v bodoče več ne ugovarja enoglasnim sklepom mestnega zbora, ki je mestni vladar, a pravdnik samo njegov sluga.
—	Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovanskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky!
—Kara pocestne železnice Chicago & Joliet je v torek zjutraj povozila in usmrtila nekega črnca nekje pod Lockportom.
—Večina aldertnanov je davi odpotovala v sosedna mesta v državi, ogledat si tamošnje vodne naprave in čre-palnice (pumpe).
—	V tovarni “Enterprise Mili” v Rockdalu se je včeraj, t. j. v torek ob 11. nri dopoludne pripetila nesreča.
Mount Olive, 111., 17. jun. — Cenj. urednik, prosim sprejmite ta dopis, ki je namenjen sploh vsem ameriškim Slovencem. Danes ne bom popisoval našega kraja, ampak samo to, kar sem si v svojem prostem času domislil in ki bi utegnilo koristiti nam Slovencem.
Ako človek pomisli, kako beži čas in kaj se vse izpremeni v nekaj letih, mora tudi misliti, kaj še bo vse v prihodnosti. Pred nekaj leti, ko še ni bilo toliko strojev za vsakovrstno delo, so bile še delavske moči drage, ker so jih povsod potrebovali. Prišli so pa parni stroji, potem vsakovrstni delavski stroji, v najnovejšem času električna moč, in čimdalje manj delavcev se potrebuje. Prišel bo. čas, ko še parnih delavcev ne bodo potrebovali; delalo se bo lahko z električno silo, in električne stroje bo gonila voda. Prjšel bo še stroj, ki bo delal brez vse pare, vode ali zraka (?) ter bo lahko gonil električne in delavske stroje. Tedaj tudi ne bo treba več premoga, in koksa, saj se že sedaj greje z elektriko. Ako pomislimo to, se moramo vprašati: Kam pa bodo šli delavci? Edina pot je še, izkoriščevati si zemljo in naravo. Farmar ali kmet je tisti, ki zrniraj lažje prodaja svoje pridelke in ki je “sam svoj gospod”. Ljudje ne morejo iznajti, da bi ne bilo potreba jesti, torej edino kmet ne bo izgubil svojega posla. Tu v Ameriki pa je še veliko praznega sveta, ki bi se dal obdelovati in izkoristiti. Nemci in Angleži bogate, ker se naseljujejo na farme. Malo je pa Slovencev farmarjev. Oni morajo svoje moči izgubljati po tovarnah in premogovnikih. Nobeden se ne mara mučiti do svoje starosti, zlasti naši rojaki ne, ker imajo navadno pretežko delo. Ako bi pa učakal kateri starost in si prihranil poprej recimo dva ali tri tisoč dolarjev, se tudi ne more preživiti s tem, t. j. z obrestmi; ako pa jemlje proč od kapitala, pride kmalu na nič. Navadno se vračajo taki v staro domovino, a tam ne poznajo več ljudi in imajo dolgočasno življenje na starost.
Moj namen je, da bi se ustanovilo kmetsko naselniško društvo. To bi se lahko naredilo skoro takole: Napravila bi se delniška družba. V ta namen razpisale in razposlale bi se delnice po $r ali več, in gotovo bi vsak Slovenec vzel po eno ali več. S tem denarjem bi se kupili veliki kosi zemljišča skupaj n. pr. v South Dakoti, Minnesoti, Wisconsinu ali South Mis-
Olyphant, Pa., 15. jun. — Rojaka Ivana Debevca je ubilo v rudniku dne 28. maja. Pokojnik je bil doma iz Skrilj, fare Golo pri Igu, in star 56 let. Zapušča tri brate in sestro vdovo. Pri podpornem društvu ni bil nobenem, pač pa v društvu premogarjev.
Tukaj nas je malo Slovencev, samo pet družin. Dela se še dosti dobro, ker se dela vsak dan. Tudi plača ni preslaba.	F. S.
Ricketts, Pa., 16. jun.—Rojak Ivan Mlakar, doma iz Babnega polja, si je tu prerezal vrat s čevljarskim nožem in si zadal na prsih dve globoki rani. Vzrok samomora ni znan.
Braddock, Pa., 16. jun.—Za delo je tukaj bolj slabo in bi rojakom ne svetoval sem hoditi, ker je tukaj mnogo delavcev brez dela. Plača je v splošnem skromna, posebno v tovarnah za železno industrijo, kjer se plačuje za najtežja iourna dela borih $1.50 do $1.75, in ta opravljamo večinoma Slovenci.
Fort Washington, Md., 17. jun. — Tukaj je za naše ljudi izredno slab zrak. Kdor pride sem, hoče postati Nemec. Čim večji butelj je, tam prej se spozabi. Ti revčki ne znajo nobene nemščine, a jo vendar tolčejo; seveda jih nikdo ne razume. Da se p<5-bahajo, so naročeni na nemško časopisje, a citati ne zna nobeden. Ali ni to smešno?	R.
Fleming, Kans., 20. jun.—Cenjeni g. urednik: Prosim, sprejmite ter priobčite ta mali dopis iz tukajšnjega kraja v našem priljubljenem listu A. S. Hočem namreč rojakom dati na znanje, kako se nam/tukaj godi. Tu so namreč sami premogovi rovi. Zatorej nimam kaj veselega poročati od tukaj, ker že od prvega aprila nič ne delamo. Nam ne gre najboljše, ker mnoge družine so bile slabo preskrbljene za tak dolg počitek. Vendar so se zopet oglasili dne 16. junija nekateri šahti v tukajšnji okolici, in nas . povabili na delo. Uspeha nismo dosti dosegli, vendar jih gre večinoma na delo. Kar se tiče društev, tudi v tem času slabo napredujemo. Upamo vendar to kmalu poravnati, in tem večji uspeh doseči. Glavne stvari še nisem omenil. Kar se tiče verskega življenja, smo tukaj zelo zapuščeni. Vsaki Slovenec, kateri še
I
t
^ Nekaj dejstev brez olepšave je bolj prepričevalno, kot cela stran goljufivih podatkov.
*
DOKAZI.
4
*
*
Ako vas muči neprebovljanje, zguba apetita, splošna oslabelost, slabost starih let, ali oslabelost vsled bolezni, čitajte kaj je
* napravil drugim bolnikom, in prepričali se boste, da vam lahko stori isto.
«S& .	Cena 75c.
Poskusite.
“Nobena druga stvar ni tako dobra za ozdravjenje neprebavljivosti, kot Severov Balzam za življenje.”
Anna Stublar, Reading, Pa. Pisano 3. Nov. 1905.
“Moje zdravje je bilo slabo in celo telo bolno...Vaš Življenski balzam mi je dal toliko moči, da se počutim bolj čvrst, kot pred desetimi leti.
Bartei Gurman, La Salle, 111. Pisano 16. Dec. 1905.
“Vaš Življenski balzam zasluži vso čast, kot pomlajalec starosti. Moj oče se počuti bolje, nego več let poprej, odkar rabi to.”
Vit. Hrubes, Flandreau, S. Dak. Pisano 27. Nov. 1905.
“Jaz sem zopet zdrava, dasi sem bila bolna jako dolgo in jaz se lahko zahvaljujem Severovemu balzamu zo zdravje.”
Josipina Černy, Ellis, Kans. Pisano 15. Dec. 1905.
OMOTLJIV GLAVOBOL.	vite vsak nered prebavnih organov z
Glavobol ni mogoče prenašati, kjer rabo je in kakoršen je. Glavobol vsled bo- Severovega Želodčnega
gotovi moč in zdravje vsemu telesu. Cena $1.00.
lezni, živčen glavobol, prebavljaven glavobol, glavobol vsled prehlada, vsi so mučljivi.
Severov Prašek zoper glavobol in tresenje bode gotovo odpravil glavobol naenkrat in bode pomagal ozdraviti.
Cena 25C.
grenceca.
To zdravilo bode oživilo vaš želodec in zagotovilo zdravje in srečo v hiši. Cena soc in $1.
PREMALO ŽIVCEV.
GROZNO ZVIJANJE.
Rezljive bolečine v slučaju hudega napada kolere ali driske—neznosne bo lečine, katere silijo ubogo žrtev se zvijati in obračati, da bi se tako znebil ■ bolečin—vse to se naenkrat odpravi 2 rabo
BOLAN ŽELODEC.
Nobena stvar ne napravi človeka tako sitnega in nezadovaljnega, kot bolan želodec. Ozdravite to. Odpra-
*
*
Možgani opešajo, kadar je kdo duševno ali telesno utrujen. Zadrega modernega življenja s stoterimi dolž-
nostmi, njegova telesna prenapetost Severovega zdravila zoper povzroča pogosto živčne bolezni.	kolero in drisko.
Severov Nervoton.	Ozdravi poletne bolečine, kolero, gri- [*•
pomirja in poživlja bolne živce in za- žo, in grizenje.	Cena 25 in 50C.
V vseh prodajalnah.
Zdravniški svet prost.
4
CEDAR RAPIOS IOWA
ima kaj katoliškega duha v sebi, se rad z Bogom spravi o velikonočnem času. Vendar mi nismo imeli prilike to storiti, ker ni bilo k nam dušnega pastirja.
Dragi rojaki, priporočam vam naročajte se na katoliške liste, in podpirajmo jih po naši moči, ker le s tem si ohranimo naš' spomin v tej novi domovini. Vsak Slovenec naj se drži gesla:
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
Kar more, to mož je storiti dolžan.
Srčni pozdrav vsem rojakom po Ameriki, tebi pa, list A. S., še večji uspeh, da nas kmalu saj dvakrat na teden obiščeš.
Naročnik.
Calumet, Mich., 15. jun. — Zadnjo soboto je na Mohawku umrl radi težke telesne poškodbe rojak Jurij Černič. Delal je v mohawskem rudniku št. 1 in dne 30. maja mu je tam padel velik kamen tako nesrečno na nogo, da mu je zlomilo kost. Odpeljali so ga v bolnico, ki je last tamošnje rudarske družbe, in po večdnevnem trpljenju mu je zdravnik povedal, da, je-din pripomoček, ako hoče ostati pri življenju, je ta, da se mu odreže noga. Zgodilo se je to v petek, toda nesrečni rojak ni mogel prestati strašnih bolečin in umrl je drugi dan po operaciji.
Jurij Černič bil je komaj 22 letni mladenič in je bil doma iz Fučkovcev, fara Adlešiči, na Belokranjskem. Tam zapušča stariše, 4 sestre in jednega brata. Tu v Calumetu zapušča dva bratranca in na Mohawku strica. V Ameriko je prišel pred tremi leti. Pogreb pokojnika se je vršil v pondeljek. Dasiravno je Černič bival no Mohawku komaj tri mesece (poprej je bil v Calumetu), vendar so mu ondotni dobrosrčni rojaki v obilnej meri ska-zali poslednjo čast. Vse je šlo za krsto in sledilo jej je do Calumeta tudi društvo sv. Alojzija, dasiravno pokojnik ni bil njegov član. Ob prihodu v Calumet je pričakalo mohawške pogrebce društvo sv. Petra, katerega ud je bil Černič, in po dokončanih obredih v naši cerkvi pomikal se je sprevod na Lake View pokopališče.
— Med delegati za republikansko konvencijo v Houghtonu, kateri so bili izvoljeni zadnji torek, se nahajajo tudi Slovenci: Jos. Grahek, Jos. Osterman, Math. Grahek in Hrvat Ivan Gašparo.vič.
—Hrvatski “Dramatičko-Pjevačko-Tamburaški Klub" je .zadnjo nedeljo popoldne in zvečer v hrvaški dvorani vprizoril tridejanko “Zatečeni ženik”. Pri večerni predstavi je bila dvorana polna gledalcev in Klub je brezdvo-mno finančno1 sijajno uspel.

AKO HOČETE NALOŽITI SVOJ
! denar na zagotovila,!
tj?
tj?
jsir
tj?
tl* 7
tj?
kupite si kos zemlje.
..,	#
Dobro veste, da farme so vedno dobre in njih *3) VREDNOST RASTE od dne do dne.
Na prodaj imamo prav lepe
# zemlje v Canadi, Minnesoti, # j* Dakoti, Illinois in na jugu. #
®	, Prodajamo jih po prav nizki ceni in na lahke ‘Jk
obroke. Kupcu plačamo tudi vožnjo, da si lahko ¿¡h. T	zemljo ogleda brez stroškov.	r*K
■£¡¡•5- Če vas to veseli in če želite kupiti farm pri- A dite k meni ali mi pa pišite.	^
ÎA.
tj?
&
SCHOENSTEDT, $
Lougliran Block, Joliet, 111.
—Deželni predsednik na potovanju po Dolenjskem. Dne 29. maja z do-poludanskim vlakom je dospel g. deželni predsednik Teodor Sshwarz v spremstvu glavarja Haasa v Novo Mesto. Na kolodvoru so ga sprejeli gg. glavar, župan in prošt. Ob pol 12. uri je bila splošna avdijenca na glavarstvu, popold. razne vizite, med tem tudi obisk kmetijske šole na Grmu, zvečer soupe v kapitelju, kamor so bili povabljeni vsi javni funkcijonarji. Meščanska godba je svirala. Dne 30. maja dopoludne je ogledal g. predsednik šole in bolnico usmiljenih- bratov. Mesto in Kandija sta bila v zastavah. Popoludne ob 3. uri se je g. predsednik odpeljal v Črnomelj. Med potjo ga je pozdravila na Težki vodi šolska mladina s Stopič na čelu g. župnika in šolskega vqdje-. Na meji pa mu je prišel naproti g. otyrajni glavar s Črnomlja in sevniški dekan. Dne 31. maja se je g. deželni predsednik odpe-ljal v Kočevje.
—Eksplozija gazolina. Eri nalivanju gazolinske svetilke z gazolinom.v trgovini g. Fr. Kenda v Novem Mestu je iz doslej neznanih vzrokov naenkrat se vžgal gazolin, nakar je sledila eksplozija. Vse je bilo v plamenu. Le nevstrašenosti črevljarskega mojstra g. Puša in Krašovčevega hlapca, ki sta bila prva na licu nesreče, se je zahvaliti, da se je preprečila za mesto nedo-gledna katastrofa. Gasiti so pomagali tudi nekateri gospodje od požarne brambe.
—Smrtna kosa. Umrl je na Livku podžupan g. Ivan Šekli ml.
—Občinske volitve v Grosupljem 31. maja. Pri občinski volitvi je v vseh treh razredih sijajno zmagala “Slovenska Ljudska Stranka”. Dosedanji župan in deželni poslanec g. Fran Košak je s takim glasovanjem za mnoge klevete dobil častno zadoščenje.
—Slavnostna razdelitev kolajn vrhniškim ognjegascem se je vršila dne 27. maja jako slovesno. Prostovoljna gasilna društva iz Polhovega gradca Horjula, Brezovice, Logatca, Borovnice in Verda udeležila so se v mnogo-brojnem številu tega izvenrednega dne ko so bili za svoje 25letno požrtvovalno delovanje odlikovani sledeči gospodje: Karol Mayer, načelnik, Josip Koestner vodja varuhov, Anton Iglič, namestnik vodje varuhov, in Franc Stular, orodjar. Ves spored zvršil se je zelo svečano.
—Nova šola v Dobrepoljah bo stala nasproti stari. Prostor bodo imeli v nji 3 razredi. Graditi se prične letos.
—Volitev župana v Zagorju ob Savi je bila razpisana na četrtek dne 31. maja. Prejšnji župan gospod R. Mihelič se je odločno odpovedal. Novi župan je gospod Fran Weinberger, iz-delovatelj sodavice v Zagorju.
—	40-letnica bitke pri Kustoci 24. junija tega leta. V tej bitki se je posebno odlikoval naš domači pešpolk štev. 17. Sijajno sta se v tej bitki odlikovala naša še živeča rojaka sedaj v Ljubljani v pokoju živeča višja častnika gg. Lukane in Prašnikar.
—Štorkljo ustrelil* je na izstopivši Pivki posestnik g.*Jos. Kovačič.
—Smrtna kosa. V petek zjutraj, 1. jun. je umrl v Rakovci pod sv. Joštom posestnik in mlinar France Sedlar v starosti 65 let. Bil je znan po vsem Gorenjskem pod imenom “Rakovški kovač”; drl je posebpo spretno zobe in ljudje so hodili od daleč k njemu. Bil je tudi znan ribič ter je veliko storil za povzdigo ribarstva, zaplodil je zlasti mnogo postrvij v potoku, ki teče mimo njegovega posestva.
—Najlepši pogled na vsej novi železnici od Solnograda do Jadranskega morja, torej ne samo od Celovca, je s proge od Jesenic do Bleda, zlasti se-. veda na Blejsko jezero. Tako piše v “Planinski Vestnik” g. Klodič vit. Sa-bladoski, ki biva sedaj v Spittalu ob Dravi.
—	Neznosna vročina. Iz Novega Mesta se piše z dne 29. maja: Že nekaj dni sem traja neznosna vročina, pravzaprav soparica. Barometer kaže 40 Pa tudi 50 stopinj C. Vsaki dan se Pripravlja k dežju, semtertja pride tudi kaka manjša mokrota zanešena ud oddaljenih neviht, ali pravega dežja vendar ni. Po polju je velika suša ln bati se je zlih posledic.
—Strašen vihar. Okrog 4. ure popoldne je 30. maja pridivjal od severa v Novo Mesto strašen vihar. Po nekaterih krajih bati se je najhujših posledic.
—Toča. Iz Št. Ruperta se piše: Po budi soparici se je ob 4. uri včeraj t. j. 3o. maja popoldne nad Št. Rupertom ln okolico vsula kakor lešniki in orehi debela toča, vmes so padali taki, kakor kurje jajce veliki eksemplari. Kod je padala, še ni znano. Iz doline grdimo od toče pobeljene vinograde.— Lrebelno pri Mokronogu. Dne 30. tuuja ob 4. uri popoldne privlekel se je °d Malkovca sem črn oblak, iz kate-rega se je vsula debela toča, ki je .tuuogim vinogradnikom trto, ki je favno dobro rasti začela, skoraj popol-n°ma sklestila. Sadno drevje je tudi tuočno poškodovala, žito na njivah
pomandrala. Bila je debela kakor orehi. In še drugo jutro jo je bilo videti pod kapom.—Z Vrha pri Vinici se javlja, da je 30. maja t. 1. okoli 9. ure zvečer padala debela toča kot orehi. Tolčnjava je trpela komaj tri minute vendar je toča naredila veliko škodo na polji posebno na Vrhu. Pšenico, rž in ječmen bodo morali pokositi. Trtna uš je uničila vinograde tako, da je samo še semintje rasla kaka trta, a sedaj jo je ta toča oklestila z mladiko in grozdom vred. Ni čuda, da odtod vse beži v Ameriko.
—Ljubljansko divizijo je nadzoroval fzm. vitez Succovaty. Stanoval je v hotelu “Union”. Dne 31. maja se je vršila vojaška vaja. Pri častniškem razgovoru je feldzeugmeister zelo pohvalil naše Khunovce.
—Kranjska hranilnica je sklenila sezidati za 40,000 K delavsko hišo. V hiši bo zborovalna dvorafla s čitalnico. Poleg tega se je osnovala “ustanova Josipa Luckmanna”, katere kapital znaša 100,000 K. Pravico do nje imajo taki, ki so potrebni pomoči in pripadajo trgovskemu ali obrtnemu sta-
—Umrl je dne I. jun. č. g. Jakob Matjan, župni upravitelj v Zaplani. Pokojnik je bil rojen 2. junija 1866. v Šiški in sicer v tisti hiši; kjer se je porodil, Valentin Vodnik. V mašnika je bil posvečen 23. julija 1891. Kot kaplan je služboval na Jesenicah in v Cerkljah pri Kranju, kot župni upravitelj pa v Zaplani od 1. 1901 dalje.
—Ploh ga je ubil. V petek, dne 1. jun. je tovarniški delavec Janez Rugelj, rojen 26. dec. 1882 v Sv. Rupertu na Dolenjskem, valil na Savi v tovarni ploha. Na to se mu je podtaknilo, da je pod ploh padel. Rugelj je na mestu obležal mrtev.
—Poštna vest. Dne 1. junija t. 1. •uvedla se je v Starem trgu pri Kočevju političnem okraju Črnomelj brzojavna služba z omejenim dnevnim službenim časom.
—Letos je hroščevo leto. Hrasti mole gole veje, ker so jim nepoklicani gostje požrli mlado listje. Toliko jih je, <% jih zvečer kar mrgoli po zraku.
—V Ameriko se je odpeljalo z ljubljanskega južnega kolodvora dne 24. maja 18 Slovencev, 12 Dalmatincev in 20 Poljakov.
—Veliki hotel “Union” v Ljubljani. Centralni organ za avstrijsko stavbarstvo, dunajski “Bautechniker” priobčuje v zadnji številki natančni opis grajenja velikega hotela Uniona v Ljubljani. Članek je spisal arhitekt Josip pl. Vancaš, ki je, kakor znano, za to zgradbo napravil načrte. Umetniška priloga predstavlja zgradbo v celoti, načrti pa so uvrščeni med čtivo samo. Kakor posnamemo po zanimivi razpravi arhitekta pl. Vancaša, znašajo stroški 707,000 K; strojne priprave, kakor centralna kurjava stane
34.000	K; pohištvo hotela, dvorane kavarne, restavracije, vinske kleti in vrta
150.000	K; jedilno orodje, kakor srebrne žlice vilice in noži, steklena in porcelanasta posoda, perilo in kuhinjska posoda, 56,000 K; hlev in prizidine
20.000	K in končno stavbeni prostor
86.000	K. Skupni stroški znašajo 1,-
130.000	K.
—Blazna zažigalka. Kakor smo že poročali, je dne 18. aprila zažgala delavčeva žena Marija Pošetova rodom iz Žirov, na Vrhniki poslopje Ivane Ogrinčeve, v. mnenju, da bode zgorel tudi njen mož. Pošetova je prišla nato v Ljubljano in na policiji sama povedala, kaj je storila. Sedaj so Poše-tovo spoznali za slaboumno in jo oddali v blaznico.
—Preprečena pot.. 28. maja zvečer jo je hotel popihati v Ameriko Pavel Gregorič iz Krošice pri Šušaku. Ker pa še ni nosil vojaške suknje, mu je potovanje ustavil na južnem kolodvoru službujoči nadst.ražnik Kržan.
—	Ljubljansko kavarno Kazino je prevzel g. J. Damisch, doslej kavarnar v Novem mestu.
—Rakve na starem pokopališču ljubljanskem. Magistrat je dovolil, da
se v rakve na starem pokopališču po-kopuje še pet let.
—Napadli so 20. maja na Bukovščici fantje Ignac Tušek in Gregor in Janez Bergant zidarja Petra Sladec in Josipa Lakner, Zlasti hudo je bil pri tem na več mestih ranjen z nožem Sladec. Tuška in obaBrganta so izročili okrajni sodniji v Škofji loki.
—Nezgoda se je pripetila 22.maj. popoldne posestniku in županu v Zgornji Besnici Ivanu Paplerju v njegovi kleti, ki je bil zaposlen pri sodu s špiritom in imel pri tem v roki svečo. Prišlo je do eksplozije in Papler je po gornjem delu života nevarno opečen.
—	Lepe razmere. Iz Domžal so orožniki iz gostilne odstranili v nedeljo 27. maja dva Ljubljančana, ker sta v gostilni zahtevala slovenski.
—Izpred porotnega sodišča v Rudolfovem, Marija Debeljak od Sv. Gregorija, vas Praproče, je tožena, da je v noči 18. februarja porodila popolno zdravega otroka, a ga pokopala na gnojišči. Črepinja otrokova je bila popolno razbita. Tožena pravi, da je bila toliko od bolečin omotena, da ne
ve, kaj je storila. Obsojena je bila na dve leti težke ječe, poostrene z I postom dvamesečno.
—Prememba posesti. Hišo g. Ivana Malija v Škofji Loki na glavnem trgu je kupil g. M. Žigon za 34,000 K.
—Smrtna kosa. V Kranju je umrl
trgovec z vinom g. Jernej Dovžan. Istotam je umrla Rozalija Zupan, rojena Kerč, soproga usnjarja.
—Novo uradno poslopje, za okrajno sodišče in davkarijo dobi Logatec. V knez Windischgraetzevem gradičku ostane le še okrajno glavarstvo.
—Požar. Dne 29. maja ob pol 11. uri ponoči je začelo goreti na Velikem Ubeljskem pri Razdrtem. Pogoreli sta dve hiši Mrkcova in Počkarjeva in štirje hlevi. Sreča je bila, da je bila popolnoma mirna noč, sicer bi lahko vsa vas zgorela, ker so hiše večinoma s slamo krite. Vrli gasilci iz Razdrtega in Hruševja so požar omejili. Kako je požar nastal, se ne ve.
—Nesramnost laške iredente. V nedeljo 27. maja se je z velikimi slovesnostmi blagoslovila zastava “Cesarskih veieranov” v Trstu. Kumovala je zastavi osebno nadvojvodinja Malija Jožefa. Laška lista “Piccolo” in "Independente”, ki prinašata obširno poročilo, če se kak laški polentar malo ob nogo udari, o vseh velikanskih pripravah, sprejemih ter slavnosti sami ne poročata niti besedice, ker je slovesnost avstrijska.—“Edinost” poroča, da so pri nedeljski slavnosti veteranci s Kranjskega korakali s tablicami po katerih so bili napisi “Laibach”, “Krainburg” in “St. Veit”. Povsod zahtevajmo narodno enakopravnost! Veteranci so bili sami Slovenci, v Trstu so pa mislili, da imajo pred seboj —Nemce s Kranjskega!—Tržaški Slo-venci-veterani so imeli pri obhodu slovensko komando, zunanja društva pa le nemško, tudi ljubljansko, zato so se Tržačani zgražali nad ljubljansko— nemškutarijo!	-
:—Resnične besede vojaškega dostojanstvenika. 1 Na banketu veterancev v Trstu je govoril tudi fcm. baron Teuffčnbach, ki živi v pokoju v Gorici. Kakor poročajo listi, je fcm. Teuffen-bach naglašal, da se je toliko za časa svoje dolge aktivne službe, kakor tudi pozneje, zasledovaje dogodke, uveril, da so tu doli Slovenci edini element na kateri se more država zanašati. In na podlagi tega uverjenja je govoril o kratkovidnih in nespretnih vladah! —To so krepke besede, katerih pa ria-vzgor ne bodo čuli.
— Podjetje kranjske industrijske družbe v Barkovljah pri Trstu sedaj razširjajo. Sedaj nalagajo zopet 3000 ton železa za Ameriko.
—Izvenredno huda toča. Koncem maja je šla po ptujskem okraju taka toča, kakoršne ljudje še ne pomnijo. Štiri kilometre na široko in deset kilometrov v daljavo je razbila do drobnega vse. Prizadeti so zlasti kraji: Sorič, Slatina Leskovec, Velanjšek in Medribnik. Škodo cenijo nad en milijon. Mnogo ljudij je spravila ta točka na beraško palico.
—Na mesto pokojnega gospoda dekana Žičkarja izvoljen je za poslanca v državni zbor gospod doktor bogoslovja Anton Korošec, urednik “Slovenskega Gospodarja” v Mariboru. Rojen je 13. maja 1872.V Št. Jurji na Ščavnici v gornjeradgonskem sodnem okraju, duhovnik je od 25. julija 1895 sem.
—Vodilni krogi “Štajerčevi” v Ptuju so se držali silno kislo, ko so izvedeli, da je izvoljen dr. Korošec. Ti izdajalci so mislili v resnici, da bo prodrl njihov Wratschko. Zato so pa za svojega kandidata tudi razvili tako nesramno agitacijo, kakršne še' ni bilo na Štajerskem.
— Slovenska posest. Nemški listi silno javkajo, ker je g. Hren iz Ljubljane kupih precejšno posestvo v Plaču pri Sv. Kunigundi nad Mariborom. Zakaj ta strah Nemcev? Saj je Spodnji Štajer vendar naš!
—Maribor, 2. junija. Pred tukajšnjimi porotniki je bil včeraj obsojen v štiriletno ječo 53 let stari Franc Vrbnjak, ki je svoja otroka tako pre-tepaval, da sta umrla. Potem je prišel pred porotnike 16-letni vin:carjev sin Franc Fras radi nenravnosti; obsojen je bil v šestmesečno težko ječo. Danes se vrši obravnava proti dekli Tereziji Trinkam iz ik. Jurija na Pes niči.
KOROŠKO.
— Otvoritev karavanške železnice. Proga Celovec-Bistrica je že izročena prometu. Do Žihpolja so na kolodvorih samo nemški napisi, Svetna vas in Bistrica imata dvojezične napise. Predrznost je naredba, da se ime postaj izklicuje samo v nemščini. Iz Celovca do Bistrice velja vožnja v III. razredu 1 K 50 vin.
—Sv. Višarje. Frančiškani ljubljanske provincije, ki že oskrbujejo božjo pot na sv. Gori pri Gorici in pa na Brezjah pri Mariji pomagaj so za letos tudi prevzeli imenitno, že čez 500 let obstoječo božjo pot na Sv. Višar-jah na Koroškem.
—Na Brdu v Ziljski^ dolini dobijo novo postno postajo. Za poštno zvezo bo skrbel bližnji poštni urad v Smohoru dvakrat nh dan.
«
>
USTANOVLJENO LETA 1893.
ornNK S
**	GLAVNA PISARNA:	j
Sedaj pošljem 100 kron za
$20.so
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
t
TELEFON 3798 CORTLANDT.
_ -
Podružnica :

1778 St. Clair St., Cleveland, 0.
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109!
ZASTOPNIK
* VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. ¿0
Pošilja denarje v staro
----------- domovino najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke ProdaJa
v i r n i h cenah.
■po l z-
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
------	-- je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 379S Cortlandt. Kadar do-
spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem	,
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. ^
*
¥
+
¥

Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
f
POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:	•
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma, in tameljito znana ter edini more \ resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo ^hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noge in telo, vodenico, foožjast,	po-
lucijo	- -	), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpa-
danje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobol) _	__—„-j beli tok, bolezni na maternici i. t. d.,
kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko	kakor
tudi vse	bolezni moške in Ženske {Zdravljenje	boleznij ostane popolnoma tajno. J	j
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno k u ji go ,,Zdravje^ katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov.
Ant. Ktapčič,
Box 183, Barberton, O.
Spoštovani gospod in zdravnik Or. E. C. Collins
New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem,
Z vsem spoštovanjem
Jakob Žagar,
Box 131, Delagua, Colo.
Slavni doktor Collins M. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume,
Box 87, Forest City, Pa.
Ztitom j 1*0 julvi ! zakaj da bolujete in trpite? Yse vaše bolezni, trplenja in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical
140 W. 34th St,
New York, N. Y.
1 Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. —- Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne.
AMERIK AN SKI «LOV SNEC, 22. .lUNI.TA 1909.
Amerjkanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEKSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMJERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.
Tiskarna telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago ID 11.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
24.	jun Nedelja 3.	pobink. Roj. Iv.
25’	“ Ponedeljek	Prosper, škof.
26.	“ Torek	Ivan in Pavel.
27-	“ Sreda	Ladislav, kr.
28.	“ Četrtek	. Leon II. pap.
29.	“ Petek	Peter, apost.
30.	“ Sobota	Pavel, spoz.
PRAZNIK PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA.
(22. junija.)
žarek iz njegovega presv. Srca v naše srce in vžgal v njem ljubezen do njega; ljubezen, ki mu bode v zadoščenje za vse, kar nam je storil.
Vračajmo mu ljubezen z ljubeznijo in izpolnimo njegove želje, zlasti pa se trudimo delati čast njegovemu presv. Srcu v istem smislu, ki ga imajo njegove neprestano se glaseče besede: "Sin, hči—daruj mi svoje srce!”
NEKAJ O JAPONSKEM POLJEDELSTVU.
Ljubezen Jezusova do nas je nepo-pisljiva. Iz ljubezni do nas je zapustil svoje pravo bivališče, vsesveta nebesa, iz ljubezni do nas se je včlovečil, postal nam enak, iz ljubezni do nas je stopil s trona veselja in blaženosti na tron žalosti, trpljenja in sramote.—111 srce je sedež vseh čuvstev, vir vseh dejanj; saj je srce vir življenja, delovanja. Iz slabega srca prihajajo slaba dejanja, iz dobrega srca pa vse najboljše; najboljša čuvstva se izlivajo iz njega in najboljša dejanja se tu za-počno. In zares srce Kristusovo je moralo biti najboljše srce, ki je kedaj bilo tu na zemlji ker ljubezen, kakor jo je kazal On do nas, presega vse meje. Nikedar ni je bilo dosti, še več, tako je gorelo Njegovo srce za nas. Iz ljubezni, ki je plamtela iz presvetega njegovega srca, je dal za nas življenje, take ljubezni nam ne more skazovati srce človeško, zamore nam jo le Srce božje. Iz ljubezni do nas je umrl na križu, zapustil spomin Svoje sv. ljubezni v presv. Reš. Telesu. To je ljubezen brez meje, brez odmora, ljubezen do vseh, do konca, ljubezen vednovečna. Zamore li kedo imeti večjo ljubezen, kakor da da v smrt svoje življenje?
Ljubezen njegovega presv. Srca ga je nagnila, da je postavil znamenje večne zaveze, zakrament sv. Rešnjega Telesa, ona ga sili, da ostaja vedno med nami. Ljubezen do nas mu sladi samoto, rad trpi tu našo brezbrižnost, radovoljno, udano nas čaka, kliče k sebi, želi pritisniti na svoje srce in nas prešiniti z gorečim plamenorri* ljubezni, ki žari v tej presvetej zakladnici. Kako goreč1 je,, zq naš dušni blagor, dan za dnem nas uči čednostij, ki naj bi. nas privedle k nebeškemu očetu. Učite se od mene, ker jaz sem krotak in od srca ponižen. Da res, on je ponižen, potrpežljiv, krotak. Kako darežljiv do vseh, ki se mu bližajo; z nebeškimi zakladi jih obdarja in odpušča jih blagftslavljaje.
Vse to dela ljubezni polno njegovo Srce. Kaj mu pa. mi hočemo dati v zadostilo; k^ko naj mi počastimo ta Sv. sedež njegove nebeške ljubezni? Res mi borni otroci nimamo, kar bi bilo njegovim dobrotam v popolno povračilo. S čim hočemo torej stopiti pred njega, kaj mu bode najbolj všeč?
Jezus sam nas tega uči. O11 kaže na svoje zavoljo nas ranjeno Srce in vsakemu izmed nas glasno govori: “Sin daruj mi svoje srce!" Da radi, o dobrotljivi Jezus,■, ti darujemo svoja srca, po katerih hrepeniš, tako goreče koprniš. Tu imaš, o ljubeznjivi Jezus, naše tako revno, tako mlačno, tako mrzlo srce.
O, spremeni je, in vrni nam je spremenjeno. Spojni svojo obljubo: Novo srce hočem stvariti v vas; in novega duha položiti v vas, vzeti vam hočem kamenito srce in dati vam meserio. Tako srce nam daj, da bode podobno vsaj od daleč Tvojei>u: daj nam čuteče, hvaležno, darežljivo, požrtvovalno srce, da Ti povrača ljubezen, ki nam jo ti v obilici deliš.
Tako govorimo presv. Srcu Jesuso-vemn in prepričani bodimo, da bo z veseljem sprejelo našo prošnjo v zadostilo vse svoje ljubezni. Sinil bode
Japonska država šteje 1901—48 milijonov duš. Za poljedelstvo sposobne zemlje je 5.4 milijona ruskih desja-tin, torej 3okrat manj, kakor v Rusiji, in na vsakega človeka pride 0.14 des-jatine, torej manj kot vrt za zelenjad, ki obdaja hišo vsakega ruskega kmeta. Pri vsem tem pa se prehranjuje japonski kmet s svojimi lastnimi pridelki dosti dobro, se ne pritožuje nad revnostjo svoje zemlje in ne zahteva “na-cionaliziranja” dežele. Izjeme so le ob časih slabe letine. V takih slučajih se uvaža skromna množina riža. Če preiskujemo vzroke, vsled katerih poljedelstvo na Japonskem tako vspeva, tičijo vsi v vpeljavi obvezne ljudske šolske dolžnosti. Leta 1901 je obiskovalo ljudske šole 4,900.000 učencev. Na Ruskem na primer, kjer je število prebivalstva še enkrat večje, obiskovalo je šole 4,250,000 učencev in učenk. Drugi vzrok pa obstaja v tem, da ume Japonec gnojiti svoja polja. Kar je bilo v ta namen pri nas splošno uvedeno pred doglednip gasom, to že dela japonski kmet iz davnosti. Japonec skrbi, da pride gnoj vselej v zemljo. Gnoji posamezne rastoče rastline, da tem potom bolj vspevajo in boljše rode, ravno tako pognoji mesta, koder seje seme, ali redi rastline. To je najpraktičnejša metoda in zato na japonske letine od leta do leta večje in obilnejše. Japonci so večinoma vegetarijanci in zato rede malo živine. Živalski gnoj pride torej komaj v poštev. Gnoje s človeškim gnojem, ki ga prodajajo in razpeljujejo posebna društva. Gnoje seveda tudi z različnimi poljedelskimi odpadki, tako z riževimi plevami, z riževo slamo in pepelom. Kot gnojno sredstvo jim služi nadalje kaliž, ki ga dobivajo pri kuhanju rižnega žganja, tropine od piva, odpadki svilžreje itd. Kot izboren gnoj rabijo tudi superfosfate in razne morske rastline.—Zemlja, katero Japonec orje, je razdeljena v tako, katero poplavijo z vodo in imenujejo “Ta”, in tako, ki jo puste suho in zo-vejo “Chata”. Večina je poplavljena. Ker je riž enoletna rastlina, ga sade od srede aprila do srede maja in ga žanjejo septembra. V južnih provincah osuše zemljo, jo Spremene torej v “Chata”, in sejejo še enkrat ječmen, pšenico, grah, bob, repo, ogrščico ali gorčico.—Japonska poljedelska orodja so vsa popolnoma priprosta. Zato pa imajo Japonci spretnejše roke, večje veselje do dela in neprecenljivo potrpežljivost. Sejanje se vrši pri Japoncih vrstoma. Zemljo malo odgre-bejo in po'setvi vsejailo žito zopet zagrebejo. Ker sejejo v ravnih vrstah zrastejo tako vse rastline in tako jih je mogoče ogrebati, jim prilivati v suši in jih gnojiti. Rastline stoje v primerni razdalji in kadar prično zoreti, sade kmetje po teh razdaljah nova semena. Tako je tudi umljiva večkratna žetev. Japonci ne upotrebljajo prL sejanju nikakšnih strojev. Vse kmetije so majhne; velika kmetija je tam izjema. Pridelajo pa Japonci pri meroma daleč več, kakor Rusi. To je torej posledica izobraževalnega šolstva in razširjanja znanosti.
OKLAHOMA—46. DRŽAVA.
SVETA NAČELA.
(Iz spisov kardinala Manninga.)
Učimo se, da ne moremo biti nikdar osamljeni in zapuščeni v tem življenju. Naš Gospod je obljubil: “Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta”. In v njem so z nami vsi njegovi svetniki. Oni se vdeležujejo njegovega sočutja z vojskovalno cerkvijo na zemlji. Ali nas bodo pozabili, ker so postali popolni? Ali nas bodo manj ljubili, ker imajo sedaj zmožnost, ljubiti nas še bolj? Ako jih mi ne pozabimo, ali se nas oni ne bodo spominjali z Bogom vred? Poklekni in si pri njih. Le tenek zastor je med njimi in med nami. Vsi, katere smo ljubili, in vsi, kateri nas ljubijo, katerih mi ne ljubimo manj, medtem ko nas oni bolj ljubijo, so zmerom blizu nas, ker so zmerom vpričo njega, “v katerem živimo in smo”.
*
Čennj smo prišli na svet, če ne zato, da kedaj gledamo obličje božje? To je namen, za kateri smo bili vstvar-jeni; tja hrepeni naša duša kakor do svojega vira in do svojega počitka. Boga ljubiti in umreti, to je tukaj človeku namen; to spoznavati v nebeški svetlobi, ljubiti Boga in zmerom bivati pri Bogu, to nam je življenje in blaženost.
*
Vse reči na zemlji st> nestalne in minljive, ako jih hočemo gledati,ozreti se moramo nazaj za seboj...A kraljestvo vstajenja je pred nami, vse novo, vse stalno, vse božanstveno. Vse, kar smo, bomo po moči božji brez naveličanja, brez izpremembe ali utrujenja na veke.
*
Nauk bogoslovcev, četudi soglasen, ni predmet božje vere; a njih soglasje dela nekako umsko izročilo, zoper katero ne more noben človek dvigati svoje sodbe brez predrznosti. Neprevidno bi bilo, ako bi se hoteli meriti s katerim izmed njih; več, nego nepravilno bi bilo, ako bi se stavili v nasprotje z njih soglasno sodbo.
• *
Ni aovolj,~da je izvor naši veri božji. Potrebno je,, da je tudi struga, po kateri prihaja do nas, po božji uredbi določena in zavarovana.
Znati moramo, kako je treba učiti, preden učimo, in učiti se moramo ubogati, preden moremo druge voditi. Ta nezaupnost do nas samih prihaja od daru sinovskega strahu—to je od strahu, da bi utegnili ’žaliti Boga, bodisi v njegovih postavah, bodisi v njegovi resnici s kakim nepremišljenim dejanjem, ali kako nepotrebno besedo.
*
Ako nimamo zaupanja do Boga,
kažemo, da ne uvažujemo njegovega značaja, bodisi da ne umevamo njegovih dejanj, ali, da ne cenimo njegove dobrotljivosti; nismo se še naučili okušati ljubezni božje.
*
Bodi veselega srca, kdorkoli si v bridkosti, ker Gospod ti je pripravil "mesto božje”. Kakršnakoli je tvoja nadloga, znamenje je njegove ljubezni, ker “mož bolečin” je naš kralj, in pot bridkosti je pot do nebeškega kraljestva. Druge poti ni, ki bi vodila v življenje. Plačilo ti je zagotovljeno, ako le ti sam ostaneš zvest. Ali veru jemo te reči? Ali so to samo besede, ali gola resnica? Besede so Boga, ki je resnica.
hrumeli v neko župnijo, kjer je dotlej lepo cvetela krščanska vera. Neki predrznež je zažgal cerkev; njegovim tovarišem pa je bila največja skrb, da bi zalotili ondotnega duhovnika, ki se je nahajal v varnem skrivališču. Vse so pretaknili, a niso ga našli. Tedaj so razpisali nanj ceno 20,000 frankov. Ko so odšli, prikazal se je duhovnik iz zatišja. Kakor dete je zaplakal zagle-davši razvaline namesto nekedanjega krasnega svetišča. Ljudje so ga prosili, da naj. se zopet skrije, naznanivši mu, kakšno ceno so brezbožniki razpisali na njegovo glavo. Ko je izvedel, koliko vsoto dobi oni, ki ga objavi vladi, hitel je takoj sam do gosposke z naznanilom, da izda duhovnika, ki ga iščejo, ako mu izplačajo dvajset tisočakov. Sprejemši novce se je vrnil k. svojim župljanom. Zbranim krog pogorišča jim je dejal: “Ločiti se mi je od vas, toda želim, da bi imeli spomenik na tistega, ki je ljubil vaše neumrljive duše. Tu imate denar, ki je bil razpisan na mojo glavo; ž njim si iznovič sezidajte cerkev in molite zame tako, kakor molijo otroci za svojega očeta.” Glasen jok je spremljal odhajajočega .dobrega pastirja. Šel je v zapor in končal svoje požrtvovalno življenje pod gilotino.
Rigo Janezi živi in so vesti o njegovi smrti neresnične.
Japonsko brodovje ne pride na ob-
sk na Angleško letos, temuč šele prihodnje leto.
Dr. Vladimir baron Beck, avstrijski
prvi minister, je rojen v Klatovih na Češkem in je popolnoma vešč češkega jezika. S češkimi poslanci se posvetuje vedno v češkem jeziku.
Zastavi Združ. držav je pridejana nova zvezda. V soboto 16. t. m. je predsednik Roosevelt podpisal posta vo, ki dopušča Oklahomo in Indian Territory kot državo. Postava tudi določa, da se Arizona in New Mexico lahko priklopita državam kot država Arizona, bržko se prebivalstvo teh teritorijev izreče za pristop pod pogoji, ki jih je stavil kongres.
Obred podpisa postave- je bil jako zanimiv. Navzočih je bilo več sena torjev, kongresnikov in visokostoječih uradnikov. Predsednik je rabil dvoje peres pri podpisavanju postave: svoje ime "Theodore” je napisal z zlatim peresom, koje mu je darovalo prebi valstvo Arizone, in “svoje rodbinsko ime “Roosevelt” z orlovim peresom od ameriškega orla iz Oklahome.
Ko je podpisal postavo, je predsednik Roosevelt čestital senatorju Bevc ridgu in kongresniku Hamiltonu na dovršitvi njiju trudapolnega dela glede postave. V resnih besedah je izrazil upanje, da tudi Arizona in New Mexico pristopita kot država k Uniji, dokler se jima nudi ugodna prilika. Predsednik je rekel, da osebno želi pristopa nove države, ker so mnogi člani njegovega polka divjih jezdecev (Rough Rider Regiment) stanovali v Arizoni in New Mexicu.
Oklahoma z Indijanskim teritorijem je šestinštirideseta država v Uniji in bo imela koj od začetka več zastopnikov, nego veliko število starejših držav, namreč poleg dveh zaveznih senatorjev kacih pet zastopnikov v poslanski zbornici kongresovi. Po popisu ljudstva z leta 1900 sta imeli namreč Oklahoma in Indian Territory skupaj 800,000 prebivalcev, in v Oklahomi sami se je število istih znatno pomnožilo.
Veliko večino prebivalcev v novi državi bodo. tvorili belokožci, in tamo-šnji Indijanci so večinoma omikani. Površina znaša okoli 70,000 štiri jaških milj, torej več, nego površje države Illinois. Prebivalstvo znaša že sedaj nad milijon. Državno glavno mesto bo začasno Guthrie v pravi Oklahomi.
Takozvana “saksonska Švica”, najlepša gorska pokrajina na Saksonskem, je vsled utrganega oblaka grozovito razdjana.
Avstrijska razstava v Londonu, na
kateri srp- zastopani tudi Slovenci, je bila odprta 5. maja. Ob tej priliki so poslali reditelji razstave cesarju brzojavko, kjer se mu ob otvoritvi razstave udano klanjajo.
Vile ali selske dvorce, ki se dado
vrteti, je izumel neki francoski arhitekt. Sezidane so na veliki okrogli plošči, ki se da s pomočjo primernega parnega stroja vrteti. Vile so zlasti primerne za bolnike, ker jih je vedno mogoče obračati tako, da sije solnce v bolniško sobo.
Z vojaškimi častmi pokopana žena.
V Duesseldorfu je umrla 8iletna vdova Baessler. V nemško-francoski vojni si je pridobila s postrežbo bolnikom velike zasluge ter je dobila zaslužni križec in vojno spominsko kolajno. Pokopali so jo z vojaškimi častmi, kakor kakega štabnega častnika.
se bo (lažje čistil prah. Naši nasledniki bodo rekli, da/smo bili mi umazanci in zato nesrečniki. Vsa postrežba bo nepotrebna in slug ne bo več. Treba bo samo en gumb pritisniti, pa se bodo odprli zidovi in približala se bo miza, stoli, kopelj—sploh vse, kar bo človek želel. Hiše ne bodo imele stopnjic, ampak vzpenjače. Ščeti ne bo več; za to bodo pnevmatični aparati. Časopisi bodo poročali sproti naj novejše dogodke in obenem tudi žive slike.
Velika prodajalna krasnega blaga.
Zlati ženitovanjske prstani.
Hrvaški poslanci v ogrskem državnem zboru so se v sredo 8. maja poklonili novemu predsedniku Justhu. V njihovem imenu je pozdravil posl. Me-dakovič predsednika v nemškem jeziku. Predsednik Justh je odgovoril, da opozarja gospode, da v smislu poslovnika ni dovoljeno v zbornici nemško govoriti; govore naj ali madžarsko ali hrvaško. Želeč, da se v bodoče po tem ravnajo, se je zahvalil gospodom. Zavzemal se je od nekdaj za pobratimstvo med Madžari in Hrvati in upa, da se to pri medsebojni dobri volji tudi doseže. “Potem se hočemo roko v roki z našimi hrvaškimi bijati boriti zoper skupnega sovražnika,” je rekel.
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojav.e. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
V vseh lekarnah, 25 kin 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
Parižani proti spomenikom. Po Parizu je začelo prebivalstvo odločno protestirati proti postavljanju spome-ikov, ki jih je že po mestu več kakor drevja. Ukrenilo se je v ta namen, da se po parkih sploh ne postavi nikjer več noben spomenik. V ostalem pa naj se postavljajo spomeniki le resnično zaslužnim dušnim velikanom
Kako je nastal Ben-Hur?
General Lewis Wallace je bil versko indiferenten in je sv. pismo poznal le površno, ko je jel pisati Ben-Hura, knjigo, ki s tako globoko religioznostjo slika pojav krščanstva v dobi propadajočega rimskega krščanstva. Toda predno je bil skončal prekasno svo jo povest, je postal veren kristjan, ko se je vedno bolj seznanjal z osebami svojega romana, ko je vedno bolj prodiral v bistvo verskih stremljenj tedanje dobe in spoznal misterijoznost nauka in življenja Gospodovega. Ge neral je svoj rokopis predelal več kot desetkrat in ko ga je odposlal založniku, ni bilo na manuskriptu ničesar več popravljenega, ampak vse je bilo lepo spisano z rdečo tinto. Prvi na črt svojega romana je spisal Wallace na škrilno ploščico; tako je lahko ve dno popravljal, brisal in zaznamoval nove motive. To je večkrat prepiso val in je bil pri tem tako skrben, da je vse uprav kaligrafiral. Wallace je zasnoval načrt za Ben Hura, k° je bil guverner v Novi Mehiki; ko pa je končal prve tri oddelke, so mu tako malo ugajali, da je opustil nadaljevanje. Leto pozneje je. srečal na nekem potovanju v železniškem vozu Colonela Roberta g. Ingersolla, ki je bil zelo veren in je govoril generalu o lepoti svetega pisma in o potrebi prenovlje-nja verske misli; Wallace se je,pri tem spomnil svojega načrta, in sklenil dokončati roman. Sedaj je jel študirati syeto pismo sistematiško in temeljito. V petih letih je Wallace dovršil svoje delo, ki ga je stalo toliko truda. Večkrat je cel dan zapisal en sam stavek in ga drugi dan zopet izpremenil ali pa celo črtal. Tako si je zaslužil vsestransko pohvalo in založnik Harper Brothers je v par rpešecih prodal že pol milijona izvodov.'
Preveč blagoslova. Porodiščnica
v Vel. Varadinu je nedavno sprejela četvorčke, ki so se rodili kmetu Sze-kelyju, ki pa nima več prostora v svoji hiši za novi naraščaj. Szekely je 51 let star in četrtič oženjen. Iz teh zakonov se mu je rodilo 52 otrok, a živih je 48 in sicer 31 dečkov in 17 deklic. Nikoli ni dobil samo enega otroka temuč vedno po tri, štiri in enkrat celo pet.
Novo zrakoplovno železnico je izumel avstrijski inženir Balderauer iz Solnograda. Poizkusi v okolici Sol-nograda so se kar najboljše obnesli. Za to železnico je treba samo en železen tir, ki se uzpenja po poljubno strmi gori. Na ta tir je pritrjen po zelo močni žici zrakoplov, ki se poljubno dviga na kvišku, ali spušča v nižavo. Prvo se godi s pomočjo vodika in drugo s pomočjo vode. Izumitelj misli, da bo njegova zrakoplovna železnica izpodrinila vse dozdaj znane vzpenjače.
Dober pastir.
Za velike vstaje konec 18. stoletja je francoska revolucijska 'vlada kruto preganjala vse, kar je spominjalo na krščanstvo. V razvalinah so bile cerkve in oltarji, v zaporih duhovniki, verniki razkropljeni. Vstaši so pri-
Hrvaška “narodna” stranka — razpuščena. “Narodna” ali mažaronska
stranka, ki je pri zadnjih volitvah v hrvaški sabor doživela tako sramoten poraz nasproti.združeni oporbi, je ko-nečno razpadla. Brez vodje, brez glave in rok se ni mogla več ustavljati peščica ostankov njene slave valovom časa, m tako so ti “zadnji” dne 30. maja 1906 sklenili, da se “narodna stranka razide. Take? je padla predstavnica in opora Khuenovskega sistema na Hrvaškem—in Hrvaška diha svobodno.
SAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO ,
obilo založeno s svežim in prekaje-aim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano cista,
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, lit.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
Raznih vrst in velikosti.
Ta prodajalna je ena največjih v kateri si zamorete kupiti zlatnino po najnižji ceni.
Vse blago je jamčeno.
ROBT P. KIEP
ZLATAR,
207 N. Chicago St.
JOLIET
Tli Jlflt Jatloial M
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLT, blagajnik,
Na voglu Chicago in Clinton ulic
Pozlačena ura za $3,98
XÍ OD.iv>

FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, eu blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, lil.
---♦oo*--
G
ostiliiicar
Izdeluje vsa /notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemn.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
doooooooooooooooooooooooor
DR. STRUZINSKY,
809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
ODPRTO VSAKI ČAS.
n^oll hi bila ponujana.
. Mi vam pošljemo za prost pre-w Sm	14 karatno zlato uro z
dvema pokrovaina, z gornjim uavijakom in z nafinejšem koga	«som, C. O. D. le za $3.98 in
exPresne stroške. Jamčena je zn, 20 let, verižico z vsako uro.
*	Ta ura ne bo postala črna ka-
kor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 iu marsikje jih prodajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridenemo k uri še prstan, ali nož zastonj in pošljemo vse po pošti ne da bivaš kaj stalo. Eno uro dobite zastonj, če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro. M.Rech & Co., Jewelers, Dept. 183 Chicago, III
John Stefanič
na voglu Ohio in Chicago St. Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"Tbe U.S.” I0c. in‘leerscHaM” 5c.
Na drobu./ se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
S. HONET,
KROJAČ,
918 Chicago Street,	Joliet, 111.
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj nižje ceni.
Angleška najditeljica vode. Miss
Miles je znana kot najditeljica vode širom Angleške. Nedavno jo je pozval neki 'graščak v zahodni Franciji, da bi prišla na njegovo ozemlje iskat vode. Miss Miles je res prišla, in urezala nekakšno viličasto palico in z njo hodila kakor brez cilja okoli. Naenkrat se je približala mestu v sredini, se vsa stresla po životu in izjavila, da je tam voda in sicej; ism globoko. In res se je natančno tako zgodilo. Vodo so našli t5 m globoko pod zemljo in sicer v zelo. veliki množini. Miss Miles je doma na Angleškem v o.kraju Hils-thure, kjer je baje še več takih ljudi, ki imajo za vodo poseben inštinkt.
Svet leta 2006. Baron Roussel piše
v “Daily Express”, da bo svet leta 2006 tak: Vse sobe bodo okrogle, da
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino siivorko. Pino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— F?ox 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
Prvi slovensko - hrvaški
“DOM”
v Rockdale, 111.
Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke. Rojaki dobro došli.
Valentin Fajnik, lastnik.
Chicago Phone4653. ’ USTANOVLJENA 1871.
flf
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $800,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT, blagajnik.
Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali
Stone City Buffet
GEO. BAJT, lastnik.
107 Ruby Street. N. W. Phone 4391
MAUSAR BROS..
200 Jackson St., na voglu Ottawa,
JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom
N. W. TELEFON ŠTEV. 12S7.
MHHMiummwMai
0*04040«(HO«04040«<H9«0*0«»0404940«tHXH3«<H04!HM
• —S)	yg> • •___________S
K. S. K.
JEDN0TÀ
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. i3p8.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
I. Podpredsednik:...............Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
II. Podpredsednik:..............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:..«.................Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St, Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.............Rev. John Plevnik, 620—10th St., Waukegan, 111.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Martin Ivec, 360 Garfield ave., Chicago, 111.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St, Joliet, 111.
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
,	Jos. Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
FINANČNI ODBOR:
Jos. Sitar, 80s N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111.
George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. PRAVNI ODBOR:
Joseph Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111.
Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. PRIZIVNI ODBOR:
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Društvo Marije, Zdravje bolnikov štev. 94, v Cumberland, Wyo., sprejeto dne 22. junija 1906. Imena članov: 9802 Jakob Potočar, roj 1888, 9803 Maks Hanžič, roj 1888, 9804 Metod Ciraj, roj 1886, 9805 Franc Vezočnik, roj
1886,	9806 Franc Hlačun, roj 1884, 9807 Martin Bačun, roj 1883, 9808
Gregor Port, roj 1883, 9809 Jožef Plestenjak, roj 1882, 9810 Silvester Re-bernjak, roj 1879, 9811 Florijan Roseč, roj 1874, 9812 Franc Kramer, roj 1872, 98x3 Franc Šolar, roj 1869.	Dr. št. 12 članov.
PRISTOPILI ČLANI:
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 9749 Janez Vrtar, roj 1888, 9750 Jožef Prežel, roj 1888, 9751 Jožef Jenškovec, roj 1881, 9752 Janez Volkar, roj 1880, 9753 Anton Maretič. roj 1878, 9754 Martin Klemenčič, roj 1876, spr. 14. jun. 1906.	Dr. št. 137 članov.
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 9755 Jurij Flajnik, rpj 1888, spr. 14.
junija 1906.	Dr.	št. 81 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 9756 Martin Bratanič, roj
1887,	9757 Jožef Matkovič, roj 1886, spr. 14. junija 1906. Dr. št. 189 članov. K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 9814 Anton Možina, roj 1877, spr. 22. junija
1906.	Dr. št. 246 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 9815 Janez Kvas, roj 1878, spr. 22.
junija 1906.	Dr. št. 198 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 9816 Anton Sodja, roj 1881, spr.
22. junija 1906.	Dr. št. 119 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia. Minn., 9819 Janez Kočevar, roj 1883, spr.
22. junija 1906.	*	Dr. št. 173 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 9818 Jožef Marinček roj 1868, 9819 Martin Cetinski, roj 1864, spr. 22. junija 1906.	Dr. št. 103 člane.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 9820 Janez Urban, roj 1876, spr. 22.
junija 1906.	Dr.	št. 23 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 9821 Jožef Stopka, roj 1885, spr.
22. junija 1906.	Dr. št. 132 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 9822 Janez Režek, roj 1867, spr. 22.
junija 1906.	Dr. št. 107 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 9823 Jurij Marentič, roj 1877, spr.
22. junija 1906.	Dr. št. 79 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 9824 Peter Vogrič, roj 1873, 9825 Janez Strukel, roj 1872, spr. 22. jun. 1906.	Dr. št. 96 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 9826 Matevž Zbačnik, roj
1888,	9827 Tomaž Bučar, roj'vl887, 9828 Janez Benčina, roj 1882, 9829 Anton Nučič, roj 1881, 9830 Anton Kralič, roj 1880, 9831 Gregor Gregorič, roj 1878, 9832 Anton Zakrajšek, roj 1873, spr. 22. jun. 1906.
Dr. št. 248 članov.
K društvu sv. Janez Evang. 65, Milwaukee,.Wis., 9833 Mihael Folk, roj 1886, 9834 Franc Slatinšek, roj 1884, 9835 Jožef Levar, roj 1883, 9836 Jožef t Žura, roj 1877, spr. 22. junija 1906.	Dr. št. 83 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 9837 Janez Flere, roj 1867, spr. 22. junija 1906.	Dr. št. 61 članov.
K-društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 9838 Aleš Cukljati, roj 1876, spr.
22. junija 1906.	Dr. št. 57 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 9839 Jožef Grabrijan, roj 4886, 9840 Janez Baljkovec, roj 1882, 9841 Jožef Šimica, roj 1871, spr. 22. jun« 1906.	Dr. št. 30 članov.
PRESTOPILI ČLANI:
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., k društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 2691 Franc Osojnik, 11. jun. 1906.
I. dr.	št.	70	članov.
II. dr.	št,	80	članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI:
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 2650 Anton Dovjak, 20. junija 1906.	Dr.	št.	104 člane.
K društvu Marije Vnebovzetje 77, Forest City, Pa., 9029 Jakob Mevšek, 11. junija 1906.	Dr.	št.	60	članov.
SUSPENDOVANI ČLANI:
Od društva sv. Štefana .1, Chicago, lik, 7489 Anton Rovtar, 9290 Jožef Fran-kovič, 9294 Franc Peterkovič, 9496 Franc Bratanič, 18. junija 1906.
Dr. št. 133 članov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 8541 Janez Ternavžek, 5525 Anton Kotar, 6463 Evgen McCabe, 860 Ignacij Smith, 11. junija 1906.
Dr. št. 199 članov.
Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 3994 Anton Pfeifer, 11. junija 1906.
Dr. št. 44 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 5195 Jožef Adamič, 6041 Mihael Strumbelj, 7241 Jernej Gubane, 3064 Anton Pelc, 5339 Jakob Čik, 1392 Martin Zaletel, 1. junija 1906.	Dr. št. 390 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 3617 Nikolaj Ivanušič, 45K Nikolaj Balkovec, 5173 Franc Gerdun, 5175 Simon Ivanušič, 4. junija 1906.	Dr. št. 131 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 1820 Matija Rabuze, 12. junija 1906.	Dr. št. 59 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2520 Jakob Lampret, 18. junija 1906.
Dr. št. 233 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5567 Maks Jakelj, 8324 Jožef Zajc, 12. junija 1906.	Dr. št. 241 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 9016 Mihael Vinski-Šuštar, 19. junija 1906.	Dr. št. 55 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 9236 Janez Grandlič, 12.
junija 1906.	Dr. št. 79 članov.
Od društva sv. Jožefa 76, La Salle, 111., 7198 Jožef Medeč, 7200 Ignac Jordan, 11 jun. 1906.	Dr. št. 14 članov.
ODSTOPILI ČLANI:
Od.društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 5211 Jožef Krajnc, 5922 Marko Krajnc, n. jan. 1906.	Dr. št. 197 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 6670 Anton Anzelm, n. jun. 1906.
Dr. št. 22 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 8804 Franc Vahčič, 12. junija 1906.
Dr. -št. 106 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 8574 Franc Klobučar. 15. jun. 1906.	Dr. št. 22 članov.
PRISTOPILE ČLANICE:
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 2778 Marija Tedesco, roj 1884, 2779 Ivana Beber, roj 1875, spr. 22. jun. 1906.	Dr.	št.	89 članic.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 2780 Frančiška Primc, roj 1886, spr.
22. junija 1906.	Dr. št. 19 članic.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 2781 Marija Stiglitz, roj 1871, spr. 22. junija 1906.	Dr. št. 12 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE:
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 1950 Marija Kotar, 603 Uršula Smith, ii. junija 1906.	Dr. št. 87 članic.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 1034 Marija Zaletel, 1. junija 1906.
Dr. št. m članic.
Od društva' sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 2629 Alojzija Graudlič, 12. juhi j a 1906.	Dr. št. 11 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote,
Golobitsh Bldg., Joliet, Illinois.
Joliet, 111., 20. jun.—Udom društva sv. Jožefa št. ’2 K. S. K. J. v Jolietu, 111. Kakor je skoro vsem udom znano, da bode dne 1. julija društvena mesečna in obenem polletna seja. Zatorej je vsakega društvenika dolžnost, da se udeleži te seje, ker na tej seji bo vsaki društvenik lahko zvedel o društvenem poslovanju v preteklih 6 mesecih in se bo znal kako ravnati v prihodnjih 6 mesecih. Obenem se opominjajo udi, da poravnajo doneske, katere dolgujejo društvu, bodisi ases-mente ali kazni, ob pravem času, zato da se s tem da dovolj časa društvenem nadzornikom skleniti točan račun o društvenem poslovanju v preteklih» 6 mesecih.
S pozdravom!
Anton Fritz, predsednik.
• Mt. Olive, 111., 19. jun.—Cenjeni g. urednik, prosim par vrstic prostora. Mi Slovenci tukaj v Mt. Olive smo v nedeljo, dne 17. junija vstanovili novo društvo ki bo pristopilo v kratkem h K . S. K. J. Toraj naznanjam rojakom tu in okolici, da naj pridejo k vpisovanju v nedeljo, dne 1. julija v Knezovo dvorano. Tam bomo že tudi uneli zdravnika, da bo vse nove ude pregledal. Tudi do 1. julija je pristop samo $2 (dva dolarja) potem pozneje bo pa $4 (štiri dolarje). Torej sedaj je čas, da pristopite poceni k društvu. Ne odlagajte, ker nobeden ne ve ure ne dneva, kedaj da se poesreči in ko je enkrat'prepozno, ne more več iskati pomoči. Tudi se lahko vsakteri zglasi pfvemu tajniku že poprej, da ga vpiše še pred sejo. Slovensko podporno društvo sv. Barbare v Mt. Olive, 111., je pri vstanovitvi 17. junija izvolilo tele odbornike:
• Usman Jakob, predsednik,
Repoluski John, podpredsednik, Gaishek Matevž, I. tajnik,
Meran Viktor, II. tajnik,
Dier Luka, blagajnik,
Adolšek Valentin, delegat,
Kapla Johrf, Knez John, Slat Andrej, nadzorniki,
Mladenič Vincenc, vratar,
Ožanič Jos, Knez Anton, Gerbovac Štefan, bolniški odbor,
Obranovič Andrej, poslanec.
'Pozdravljam vse sobrate in vse rojake po širni Ameriki, tebi, A. S., pa želim obilo vspeha.
Math Gaishek, I. tajnik, Box 518.
Cumberland, Wyo., 17. jun.—Novoustanovljeno društvo Marije Zdravje Bolnikov je imelo glavno zborovanje dne 10. t. m. in obenem volitev novega odbora, ki je sledeči:
Florijan Roseč, predsednik,
Frank Solar, podpredsednik,
Maks Hanžič, I. tajnik,
Frank Veročnik, II. tajnik,
Frank Kramer, blagajnik,
Martin Bačun, zastopnik,
Gregor Port in Metod Ciraj, bolniška odbornika,
Jakob Potočar in Ino Plestenjak, nadzornika,
Ino Plestenjak, društveni vodja. Mesečna seja je vsako drugo nedeljo v mesecu. S pozdravom!
Maks Hanžič, tajnik, Box 266.
Vsak hip bi bil moral poginiti nebogljeni čoln. Mornarji si niso upali poskočiti v morje, veslali so na vso silo ter na ves glas vpili na pomoč. Roza jim je dala z rokama znamenje, da jim hoče priti na pomoč. Nesrečniki so to umeli in so veslali, ko'likor je bilo mogoče v slabi ladiji proti bregu. Roza je tekla do vznožja čeri, v obleki skočila, v šumeče valovje ter plavala proti čolnu. Tja dospevši je splezala na krov ter je osrčevala mornarje v svojem bretonskem jeziku. Francoščine ni bila vešča. Potem je prijela za krmilo ter je odvedla čoln preko številnih nevarnih čeri. Ko so oteli stopili na kopno, spremila jih je Roza v vas. Tu je bil kapitan in ostalo, moštvo parnika “Vespere”. Vsi so domnevali, da se je onih štirinajst potopilo v čolnu. Po izvršeni nalogi se je priprostim načinom, kakor da bi nič ne bilo, vrnila Roza domov. Poroča se, da je otela že mnogo drugih ponesrečencev v enakih okoliščinah. Roza Here je kakor nova Judita v zgodovini pomorščakov.
Bog je velik.
Naša zemlja je izmed najmanjših planetov ali zvezd obhodnic in vendar se nam zdi velika, in je v resnici. Njen obseg znaša 5400 zemljepisnih milj. Ako bi mogel iti okoli zemlji, bi moral, hodeč vsak dan okoli 10 ur, potovati kaka tri leta, da bi prišel okoli zemlje.—Obseg solnca znaša 605,000 milj; za potovanje okoli solnca bi torej rabil pod istimi pogoji 121,-000 dni ali 322 let. In ta ogromna krogla visi sveteč v svetovnem prostranstvu. Solnce je pa v primeri z Bogom manjše nego najmanjše zrnce peska v primeri z najvišjim gorskim velikanom. In zoper tega velikega in mogočnega Boga se vzdiga uborna zemska stvar, imenovana človek; stvar, ki je pred Njim manja, nega čr-vič, ki lazi v pesku pred tabo.
Spominjaj se tega ob premišljevanju, pri obisku svetišča, pred sv. obhajilom. v skušnjavi, ali kadar vzbujaš kes ali žal nad svojimi grehi. V vseh teh -lučajih ti misel na velikost in krasoto božjo zelo pomore, v vsaki skušnjavi vzbujati in ohranjevati čute najgloblje ponižnosti,najblažjega strahu in spoštovanja, kesanja in udanosti.
Junakinja.
V bretanski vasi na Francoskem vse govori o junaškem činu Roze Here pogumne Bretonke. Otela je hrabra žena 14 mornarjem parnika Vespera življenje. Ta parnik se je bil namreč razbil dne 9. aprila 1906. ob nevarni obali prt Quessantu. Zjutraj ob osmih je nabirala ribičeva žena Roza Here ribe lupače, ali vahnje zvane, o skaiah. Kar začuje iz megle, ko se je jela dvigati, obupne klice na pomoč. Ko se je ozrla preko morja, vgledala je čoln z 14 možmi. Valovi so ga gnali med dolgo vrsto morskih čeri.
Dekle in lilija.
Devojka liliji veli:
Na ples čem danes iti;
Ponosna lilija, hočeš ti Mi venec moj krasiti?
Na plesu, pravi lilija,
Ni beli cvet moj pravi,
V	soparnem zraku revica Zvenela bi ti na glavi.
Nevesta vabi lilijo:
Z menoj k poroki idi;
Ti lepa si in vsakedo
V	laseh te rado vidi.
A.jej odvrne: Bleda sem, Neznaten kinč nevesti,
Vrtnica lepša je, to vem.
Njo v lase daj si vplesti.
In mati kliče liliji:
O nežna ti cvetlica,
Umrl, ojoj, je deček mi,
Mu boš-li tovarišica?
In lilija de: Mamica!
O tam ni mesto moje,
Naj raje bo spominčica Za rajno dete tvoje.
K Gospodovi ko mizi grem— De deklica pobožna—
Te lilija pač vzeti smem, Kraljica čista rožna?—
A zdaj pa lilija veli:
S teboj se rada združim,
To ženinu bo radosti:
Ko s tabo tam mu služim!—
Radoslav Silvester.
J02STTH3S Sz CO.
801 N. Chicago St. N. W. Phone 1215 Joliet, 111.
Ako želite imeti dobro m in line doma delane klobase, oglasite .se pri nas. V zaloig imamo domače krvavice in prekajene klobase.
Meso in klobase poSiljamo trgovcem iu drugim na ves kraje.
Oglasite se pismatto ali osebno.
Dobra postrežba nizke cene.
J
OLIET
UNION
BAND
Naznanjamo rojakom in slavnemu občinstvu, da smo se združili stara in nova banda ter ustanovili bando po imenu JOLIET UNION BAND-Priporočamo se rojakom posebno pa društvam o priliki piknikov balov in drugih veselic in svečanosti.
Vsa naročila sprejema g.
Louis Mauser,
Cor. Jackson in Ottawa Streets.
Manager.
JOLIET, ILL.
Importirani duhan
prodaj e m na debelo in drobno.
V zalogi imam najboljšega importiranega ruskega in hercegovskega dulianu za eigarete in pipe.
Turški duhan po $1.50, $1.75, $2. $2.50. $3, in $4 eden funt.
Ruski duhan po 45c, 55c. 65c, 75c in $1 eden funt.
Pravi importirani francoski in turški papir
za cigarete. 1 ducat po 24c, 30e, 40c, 65c in 75c. Naročila pišite v slovenskem jeziku.
CHAS. STEINGARD,
528 Milwaukee Ave. Dept. 5, CHICAGO, ILL.
JOLIET CITIZENS BUE WIN G CO.
Collins Street, Joliet, Illinois.
Izdelovalci najboljšega piva steklenica!].
Grayhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.	Joliet, III.
N. W. Phone 606
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljamo iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
___o----	Chicago Phone 152
NEMANIČU,
205-207 OHIO ST., JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2273.	?*	Northwestern tl«.
Lewis Emery ml., kandidat Lincolnove stranke za guvernerja Pennsylvania e.
Bivši senator Emery je svoje žive dni sovražil Standard Oil-kompanijo in. v svoji domačiji v Bradfordu, Pa., ima eno najuspešnejših čistilnic olja v Združ. državah.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot brstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
itanovanjc 913 IN. Scott Street.
Northwestern Telephone 344.
V Ati .i'itftifèt.&i.;-.:*'
«
Pozno popoldne pred kresnim večerom je čepel Balantov Jurče na trati zgoraj vrh griča pred svojo borno bajtico. " Razoglav in golorok je podpiral debelo glavo v obe roke, gubančil nizko čelo in zamišljeno gledal v vos doj», kjer je domovala Kajonova Mica.
Balantov Jože ni bil lep. Obraz mu je bil širok in neroden, kakor hlebec, slabo pečen na štiri ogle. Kuštrave lase si je počesal vsake kvatre, če ni pozabil.
Lep torej ni bil Balantov fant. Pameten pa tudi ne. Navzlic svojim 30. letom je bil tako neumen, ,a je včasi ob plotu poslušal, kako rastejo koprive in kako kašljajo muhe. Tako so ga obirali strupeni jeziki v vasi spodaj. Ljudje kvantajo marsikaj, kar ni resnici čisto nič podobno ali pa prav malo. Vaški fantini, očanci in babnice so tudi gobezdali, da nima Balantov Jurče nobene ure, ampak da ima na železni verižici priklenjen samo kos sirove repe. In vendar je tiktakala v levem žepu njegovega 'telovnika prava ura, ne zlata in ne srebrna; vendai iz, repe tudi ni bila, ampak iz mešanih kovin, katerim Balantov Jurče sam ni vedel imena. Dvanajst rimskih številk je imela ob robu; Jurče pa je poznal samo prve štiri kvake tako, da je vedel takoj na prvi pogled, kaj pomenijo. Od petice dalje pa mu je šla trda. Vselej je moral šteti od začetka, od enice, ih računati, kaj pravita obadva kazavca. Sploh pa ni r,ad gledal na uro zato, da bi vedel, koliko je na času; le zato jo je vlačil na svetlo, da bi videli ljudje, kakšen zaklad ima Balantov fant.
Drugi zaklad mu je bil njegov osel Sivko. Ž njim je vozil Jurče kmetom žito v mlin, iz mlina pa moko in si zaslužil nekatero dvojačo. Sosedje vaščani so kradli tudi nedolžnemu Sivku čast in dobro ime, dasi je bil Sivko od gobca do repa pošten osel, kakoršnih le malo premoreta Avstrija in Ogrska. Jurče ga je kupil na sejmu v Postojni; nevoščljivi vaščani pa so čvekali, da so osleta nalašč pozabili cigani. Kadar je Sivko rigal, so trdili vaščani, da Jurče vriska. Da, še več, razširjali so nesramno vest, da pozna Sivko, kolikor tudi je reva zanikern, bolje na Jurčevo urico nego njegov gospodar.
Kaj lehko bi bil velikan Jurče. vsem tem opravljivcem zavezal jezike. Močan je bil tako, da bi ga komaj pet sitih mož porinilo iz gostilnice. Toda Balantov je imel neizmerno rahlo srce. Smilila se mu je vsaka živalca, in svoje žive dni še ni pobil nobene bolhe, dasi jih je imel v toplejših letnih časih vse polno doma. Ker se pa ni nikdar maščeval zbadljivcem in je potrpežljivo prenašal hudomušne o-pazke objestnih znancev, so seveda trobili, da je ves trapast, kolikor ga je.
Žalosten je ždel pred svojo samotno kajžico in mislil na Kajonovo Mico, ki se mu je zdela od vseh znanih deklet edina pripravna, da bi jo povzdignil za kraljico Balantovine. Kajonova punca ni bila bogve kako lepa in mlada. Nihče bi je ne smel primerjati liliji ali roži, kvečjemu koristni buči. Majhna in okrogla, je racala tako mično kakor izlepa nobena druga v devetih farah naokoli noter doli do Trsta. Imela je drobne oči in široka usta, rdečkaste lase in močne ^obe, velike kakor domine. Jurčetu pa je bila strašno všeč.
Ukradene ščuke, kašlja in ljubezni ne moreš zatajevati. Tudi Jurče ni dolgo zatajeval svojih srčnih želj. Jel se je sukati okoli Kajonove, jo prestrezal po maši in tiščal za njo, kjer je mogel. Nekoč ji je razodel kar naravnost, kaj ga boli; Mica ga je ozmerjala in ga naposled z žilavo desnico počila za uho. Po tej klofuti se je • šele prav debelo zaljubil. V njegovem srcu je vse tako hudo gorelo kakor smola, če ne še huje. Komaj mu je izginila oteklina z levega lica, že ji je prišel po lestvi na okence trkat. Huda Mica ga je najprvo polila, potem pa je stresla smetiščnico pepela nanj, da je siromašek gledal kakor miš iz moke in kihal noter do doma. Mica pa je vpila za njim: kadar bo imel par sto goldinarjev skupaj, takrat da naj se oglasi; na prazne roke da se ne mara možiti. Te besede so se mu zdele sladke kakor smetana, ker so mu zopet oživile iskrico upanja.
Toda kje naj bi dobil toliko denarja, revež, ki je ftnel poleg ure in osla le majhno kočo, kravico in gulico sveta!
Ko si je tako belil glavo in meril svojo trdo srečo, jo je primahal mimo mesar Janez iz bližnjega trga, čokat dedec z zadovoljnim izrazom na rdečem obrazu. Možu se je godilo dobro in zmerom je bil vseh muh poln.
"Bog daj!” je pozdravljal že od daleč.
“Bog", je odzdravil Jurče čemerno.
"Malo naj se oddahnem tu pri tebi”, je dejal mesar in sede! k Jurčetu.
"Le”, je dovolil Balantov.
“I kaj se pa vendar tako klavrno držiš, Jurče?” je vprašal mesarček pri-j jazno.
"E, nič!” se je odrezal Jurče in moško pogledal na uro.
"Lepo urico'-pa imaš!” je dejal. Janez, "In močna je, da bi lahko orehe tolkel z njo, pa bi ji nič ne škodovalo!”
Jurčeta je veselilo, da je mesar tako pohvalil njegovo uro. Toplo se je nasmehnil in pogledal na levo. Janez pa ga je potrkal po rami in zmajal z glavo.
“Nekaj te tare, prijatelj!” ga je podrezal. “Pa reci, da, ne,!”
“Kako pa to veš?” je vprašal Jurče osupel.
"He—jaz vem marsikaj, o čemer se hiti ne sanja vam drugim!”
“Beži kam!” se je zavzel Jurče. “Pa kaj to! Pomagati mi le ne moreš.” "Doma imam nekaj, kar je pomagalo že marsikateremu” je trdil mesarček.
‘'Ni mogoče!” se je čudil Balantov in se potisnil Janezu bliže.
“Prav gotovo!” je kimal mesar. “Samo povej mi, kaj te žuli!”
"Oh!”
“No, le povej, le!”
“Hm, hm!”
"Meni lahko zaupaš!” je silil vanj Janez. “Saj nisem nobena čenča, da bi kaj raznašal med ljudi. Kar povej mi, kaj bi rad!”
“Par sto goldinarjev!” je bleknil Jurče in se oddahnil globoko, vesel, da so bile težke besede z jezika. Plaho je pogledal Janeza, kaj poreče zdaj ta.
Mesarček pa je čisto mirno izvlekel pipo in mehur iz žepa.
“Zdaj pa povej, kaj imaš doma!” je prosil Jurče.
“Če me ne izdaš nikomur”, je odvrnil Janez in tlačil tobak v pipo.
“Živi duši ne!” je obljubljal Jurče. “Res ne?”
“O—prav res ne!” je zagotavljal Balantov, vedno bolj radoveden.
“Plačaš pet litrov doli v vasi?” "Plačam!”
"Dobro. Povem ti na uho!”
Jurče je naglo sklonil svojo glavuro k Janezu.
“Črne bukve!” je zašepetal Janez'ta-jinstveno.
Jurče je zazijal kakor kapelj. Mesarček ga je veselo gledal, shranil mehur in potegnil z dvema žveplenkama po hlačah, da bi prižgal tobak.
“Črne bukve!” je vzkliknil Jurče in vzdihnil tako globoko, da je ugasil Janezu obe žveplenki.
“Tiho, da naju kakšen spak ne sliši!” ga je svaril mesar in užgal drugi dve užigalici.
Jurče se je prestrašen prijel za usta in debelo pogledal Janeza.
“V črnih bukvah je vse natanko opisano, kako privabiš-—hudobca v ris!” je tiho nadaljeval mesar. “Ej—in nocoj je kresna noč! Kakor nalašč! Na kresno noč se da vrag najlaglje priklicati v ris”
“Vrag v ris!” se je iznova izpozabil Jurče in se hitro zopet prijel za usta.
“Pazi vendar, prijatelj!” ga je dregnil Janez nejevoljno. “Če naju kdo sliši je vse zastonj. Poslušaj! Kadar imaš hudiča v risu, mu ukaži, pa ti prinese toliko in toliko.”
“To sem že slišal, ne vem kje”, je kimal Jurče.
“Tako je. Precej ti prinese denarja na mernike.”
“Dvesto goldinarjev”, je mrmral Balantov Jurče in široko odpiral sve-tle'oči.
“Kaj dvesto!” se je namrdnil Janez. “Reci rajši petsto. Kaj je hudiču do par sto goldinarčkov več ali manj! Saj ne pridejo iz njegove malhe.”
“Odkod, pa?”
“Od bližnjega zakopanega zaklada!” “Aha!” je zazijal Jurče in požrl debele sline. “Kako ga pa pokličem v ris?”
“Proti polnoči greš v gozd na Meja-nov Vrh. Tam je križpot."
“Že vem.”
“Tam narediš z nožem krog v tla, stopiš samo na ievo nogo, zažvižgaš in rečeš trikrat zaporedoma:
Pridi, pridi črni duh In prinesi zlatih muh!
Vrag bo kmalu v kolobarju. Grdo se bo zvijal in te milo prosil, da ga pustiš pri miru. Ti-pa se ga ne smeš usmiliti za nič ne, ampak zaukaži mu ostro: Prinesi mi petsto goldinarjev! Seveda se bo branil, ti pa kar ne odnehaj!”
"O—saj ne bom!”
"Tako, vidiš", je dejal Janez, iztrkal pipico in vstal. “Zdaj grem najprej h Grahovcu v vas doli tele gledat. Potlej greva pa pit.”
Jurče je bil takoj pripravljen. Saj je pa tudi dobro, da se napije človek korajže, kadar je namenjen občevat s peklenščekom. V gostilnici sta se imela prav izborno. Jurče je dal za šest litrov vina in za dve klobasi. Kaj je to proti stotakom, katere je imel srečni Balantov fant malone že v žepu.
Pozno zvečer sta se ločila. Mesarček je izginil domov, Jurče pa je pomagal kuriti kres nad vasjo. Tudi na drugih vrhovih v okolici so se zasvetil' ognji.
Židane volje jo je krenil eno uro
pred polnočjo proti Mejanovemu vrhu. Klobuk si je nameril po strani, perca je imel obrnjena naprej na korajžo in se med potoma pridušal, da se ne boji nobenega hudiča. Na razpotju je obstal, venomer prižigal klinčke in gledal na uro.
Naposled je bila globoko doli v vasi ura polnoči. Svečano so zveneli udarci v temno noč.
Hitro je naredil Jurče ris in zažvižgal na prste. Stopil je na levo nogo in začel: “Pridi, pridi, črni duh...”
Vse po gozdu je bilo mirno. • Le zelenkaste lučke, kresnice, so švigale po zraku. Jurče je v drugič zažvižgal in ponavljal besede.
Ali nič se ni pokazalo od nikoder. Močneje je potegnil gozdni veter. Po, drevju in grmičju je zašumelo, kakor bi se podile po hosti mračne pošasti. Nekaj je zazeblo Jurčeta okoli srca. Vendar je vztrajal, zažvižgal tretjič in rotil hudiča.
Zdaj je jelo nekaj pokati tam spodaj. Jurčeta je stresel strah. Plašno se je ozrl na okrog. Ko se je zopet obrnil, tedaj je stala sredi risa črna postava z rogmi.
Jurčetu so jela uklekati kolena. Najrajši bi jo pobral kar bi se dalo hitro. Ali groza ga je tako omamila, da je ostal kakor okamenel na mestu.
“Kdo si?” je prihajalo zamolklo iz ust kosmate pošasti.
Jurče je čutit, kako se mu ježijo las-
je pod klobukom. Tresel se je kakor : veja v vodi in strmel v nočno prikazen. Navzlic temi je dobro videl rogove in rep. Ako bi ne bil tako prestrašen, bi bil spoznal pod dolgim, narobe obrnjenim kožuhom škornje me-sarčka Janeza.
“Kdo si?” je slišal zopet glas kakor odmev z drugega sveta.
“Balantov Jurče”, je jecljal.
“Kaj hočeš od mene?”
“Petsto goldinarjev”, je odgovoril šepetaje Jurček.
“Pusti me, duša človeška!” je zaječal hudobec in se jel zvijati.
Jurče je komaj dihal. Težko mu je bilo tudi tako dolgo na eni stati. Že jo je hotel popihati. Toda misel na Kajonovo Mico mu je vdihnila nov pogum.
“Ne zamerite, gospod hudič”, je dejal. “Petsto goldinarjev mi prinesite, pa vas ne zarotim nikdar več”
Tedaj se je prigodilo nekaj, kar ni bil pričakoval niti Jurče niti Janez. Med temnimi smrekami je po zraku priletela črna pošast z žarečimi očmi in obvisela za trenutek nad Janezom. Bila je velika sova. Jurče pa je mislil v svojem strahu in trepetu, da je prišel prvemu pomagat še drugi vrag. Dva hudobca naenkrat—to je bilo pa le preveč njegovi korajži! Zbežal je črez drn in strn, kar so ga noge nosile.
Kajonovo Mico si je polagoma izbil iz glave; še danes raca sama po svetu. Balantov Jurče pani šel klicat nobenega hudiča več v ris. Bal se je, da jih pride namesto enega samega kar cel odbor iz pekla.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Mestni odtoki.
Obširne glavne in postranske cevi, položene pod ulicami največ mest, odvažajo nesnago in blato ter vzdržujejo mesto v zdravstvenem stanju. Isto-’ tako je človeško telo polno drobnih cevk in krvnih posodic, ki so dostikrat zamašene z nečistimi in pustimi tvarinami. Če se jih pusti ostati v krvi, okužijo celo telo s posledico, da zdravje trpi. Kot čistitelj človeškega o-cevja, stoji Severov kričistilec v pr.vi vrsti, ker odstranjuje nečistosti iz krvi ogrce in mozolje z obraza, krepi pičlo in oslabljeno kri, čvrsti vsak organ v telesu. Vedno boš slavil Severov'kričistilec, če ga enkrat rabiš. Cena $1 v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Plemenita sestra Albina.
Sestra Albina, frančiškanka, je prišla decembra 1904. leta po enajstih letih svoje odsotnosti v St. Louis k svojim starišem na obisk. Celih enajst let je namreč oskrbovala otroke gobavcev na havajskih otokih. To je gotovo plemenito delo, katero more roditi le krščanstvo po svojih redovnikih in redovnicah. Zato pa je temu plemenitemu delu plačnik sam Jezus Kristus. A «vet tega večjidel ne zna ceniti, ker ne pozna, duha krščanstva, ki je duh požrtvovalne ljubezni do Boga in zavoljo Boga do bližnjega.
Z zobmi izkopan grob.
Človek, čegar prebavljanje ni popolno, koplje svoj grob s svojimi lastnimi zobmi. Če primerno pazi na svoja prebavila, imeli bodo zobje dovolj dela in vsi telesni organi bodo delovali. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je edini naravni lek, ki deluje na vsa prebavila tako, da sprejemajo in prebavljajo vsako nam priljubljeno hrano. Če zjutraj vstaneš in se čutiš utrujenega, ko bi moral biti .krejjak in prerojen, je tvoja dolžnost poiskati zdravila, na katero se lahko zanašaš. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je edini lek, ki se nanj lahko zanešeš v vseh slučajih želodčnih neprilik, nervoznosti, slabosti in boleznij, ki jih povzroča nečista ali slaba kri. To vince te ozdravi, okrepi in poživi. To zdravilo je pripravljeno samo iz čistega, naravnega vina in zelišč ter je najboljši kričistilec in tonika. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Dobra knjiga.
Kapucin, ki je bil duhovni oskrbnik neke kaznilnice pripoveduje: “Mlado dekle je bilo obsojeno na daljčasno ječo. Nekega dne me je poprosilo za knjigo. Dal sem jej knjižico za premišljevanje, ki je imela naslov: “Reši svojo dušo!” Po malo dneh mi je prinesla mlada kaznjenka knjižico nazaj in rekla jokaje:	“Tu jo imate, ča-
stiti oče, hvala lepa! Ko bi mi dali prej to ali kako podobno knjižico, ne bi Dila tako daleč zašla, ne bi bilo mi treba sedeti v ječi”.—Slovensko dekle —morda “Knjige družbe sv. Mohora?”
Pavlihasta.
Neki kmetič je prišel prvikrat na Dunaj in v gledišče, kjer mu je neki zmikavt ukradel mošnjo. Drugi večer ga je zadela ista usoda. To ga je seveda jezilo in sklenil je, spoštovati previdnost. V to svrho je vzel staro mošnjo, jo natlačil z bakrenim denarjem in vtaknil v žep. A tudi ta mu je bila med predstavo ukradena. Naš dobri kmetič se je nekoliko tolažil s tem, da ni tat vsaj mnogo ugrabil topot. V nekem presledku med igro je lepooblečen mož naprosil kmetiča, naj gre ž njim na hodnik, ken mu ima povedati nekaj lažnega. Ko sta dospela v poltemen kot konec hodnika, je lepooblečeni gospod nič hudega slutečemu kmetiču naenkrat založil par gorkih za uho in, predno jo je odku-ril, še zaklical osupnencu: “To je zato, Vi, gospod slepar!”
Radosti živlieni
J0B8ÍH TBINEJVa
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
rtERV/U
•»ECISTCRIÇI»
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober* okus.
Dobro prebavljanje. Dobro zdruv je.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Jiabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se marate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trinerjevetn brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
Slovencem in Hrvatom
v Jolietu in po vseh Združenih državah naznanjam, da imam lote naprodaj v vnajugodnejših krajih v Jolietu. Če želite kupiti dobro loto oglasite se osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g.
Ig. Česniku, R. F. D. No. 5.
Phone 183 R. N. W.
C. E. ASTRAM, lastnik.
205 Barber Bldg. JOLIET, ILL.
u“«T ZASTONJ
Krasna ura z zgornjim navijakom in dobrim ameriškim kolesovjem, pokrov je jamčen, da ne očrni, Ura je podobna uri vredni $50, ter drži Čas prav dobro. Damo jo zastonj če razprodate 24 kosov, naše izvrstne zlatnine po 10c vsafc Naročite 24 kosov zlatnine kakor hitro je mogoče in ko isto prodate innam pošljete $2.40 dobili bodete po pošti vam poslano krasno uro zastonj.
NATIONAL JEWELRY COMPANY, Dept. 47, Chicago, 111.
Pozor Slovani!
Pridite na
veliko razprodajo
raznih
oMza moške, čevljev,klolmkov, srajc
ter druge mešane robe, katera se bode prodajata sedaj za nedoločen čas, po naj nižji ceni. Pridite in prepričali se bodete,da naše blago je fino i prav poceni.
Rojaki svoji k svojim! V obilen obisk se priporoča FRANK JURIČIČ 920 N. Chicago st. Joliet, 111.
SEDAJ SE VAM PONUJA
lepa prilika
AKO ŽELITE KUPITI FARMO
Na prodaj imam več KRASNIH FARM v Missouri, katere obstoje iz 40 do 160 oralov v enem kosu zemlje.
Cena od $7 do $18 za acre.
Delam vsa notarska dela (Notary Public) ter sem izkušen tolmač.
Oglasite se pri meni če kaj takega potrebujete. Vsem rojakom se toplo priporočam
Anton Težak
615 N. Chicago St.,
Chicago Photte 2204, JOLIET, ILL.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY.
10 oentov.	5 centov.
t03 CassSt., nadstr.
JOLIET.
\
DoilJlf Hit TJPOSiO i ilo. °- W- Brown> Preds Robt. Pilcher, podpreti».
r	*	W. G. Wilcox, kasir.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Mtjnroe Bros.
toil
Kapital 8100,000.00.
‘ BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
E.PORTER BREWING COMPANY
eagle brew
Izdelovalci
Pivovarna: South Bluff Street.
PAL ALE IN LONDON PORTER ***
Posebnost je Pale Wiener Bier.
JOSEPH STUKEL,
avs. zastopnik.
JOLIET, ILLINOIS
Matija Pogorelc,
Trgovina z Zlatnino
IN

Knjigami.
Naslov za zlatnino je:
IdLeitti Pogorelc
1114 Hey worth Bldg., - CHICAGO, ILL.
Naslov za knjige in cenik je:
Pogorelc
Box 226	■	- WAKEFIELD, MICH.
PIŠITE PO CENIK !
VSAK ROJAK
naj ta oglas vsaj enkrat prebere in pomisli ali je resnica, kar govorim, ali ne.
ČlTi^J BRATE!
Nekateri trgovci plačajo na tisoče dolarjev za oglase na leto, potem se prav lahko izprevidi, da jim dobre pijače ni mogoče tako poceni prodajati kot nravijo, ker njih same bi več stala.
+0+0+0+G+0+G+0+GO+0+0+04
I Iz Združenih Držav | t na Filipine	o
^ (Piše Frank Ociasen — Okleščan.) 5 c*rO+ 040*	♦0+0+*«
IV.
Manila.
(Dalje.)
Jaz Anton Horwat in A. Hibanc
ki imava že večletne izkušnje za izdelovanje raznih pijač iz rožnih korenin, izdelujeva najboljšo in najkrepkejšo pijačo za rojake in to je:
Dalmatinski grenčec
(DALMATIA BITTERS)
Rojakom posebno
priporočam
Champaign e Wine
delano iz najboljšega grozdja mešanega s koreninami starokrajskih rož.
Prodajam tudi res pravi, iz čistih grozdnih tropin kuhani tropinovec, ki za pristnost istega Jahko jamčim.
Izdelujem tudi ameriško zdravilno grenko vino, o katerem lahko trdim, da ima ravno toliko ali več zdravil v sebi, kakor katerokoli drugo najbolj poznano v tej deželi.
Obenem naznanjam, da imam veliko zalogo avstrijskih viržink, ki jih izdelujejo slovenska dekleta, in tudi drugih različnih smodk.
i*JSTOISr HORWAT,
Cigar Manufacturer,
Rectifier and Wholesale Liquor Dealer.
600 N. Chicago St.
Joliet, 111.
Vprašajte svoj ega mesarja za
katere je dohiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Ezchange Street Joliet
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA.
(Midvzite.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦ i PREMOG
rxx>Q&3O0000Q0QOQQ0000QQ0a00QQ00000Q00QQ0QQQQQ00Q0QQQ
Kje je najbolj varno naložen denar ?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
TRD IN MEHEK, TER
1
:
:
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavedite vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge' in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh nlog jamči njen bogati zaklad, a poleg ter a še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej toiika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti i oljene izgube. To i rij (znava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno ^ _ varnost za vaš denar.
Stefan Kukar, ♦ | § Mostna hranilnica ljubljanska posluje y svoji palači t Prešernovih nlicah
i kok in drva ;
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah.
N. W. Telefon 348 in 1479.
■♦♦♦♦♦♦
MJHOčEMOTVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Uesplaines ulici blizn novega kanala.
Predno kupiš Mjmbs uglasi se pri nas, in cgle.1 si naSo zalogo 1 Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili depar.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER,
W. J. LYONS,
Saš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
M. F. LOUGIIRAN,
Lougkran Bidg.	JOLIET, ILL.
Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST.CLAIR ST., CLEVELAND, 0.	£
5 aaOGCXXXtOCXXXXttCMXZQCXXXXXX! OOOOCXXXXXSOOOOIXXXXXXXXvtoo
Joliet. ill.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.	Oba telef. 26.
Poprej se je imenoval “Manila” samo tisti del mesta, ki je obdan od širokega zidovja, ki so ga Španci sezidali že pred tristo leti, toda sedaj se prištevajo k mestu Manila vsa predmestja, ki segajo daleč naokrog, in pravo mesto med zidovjem se imenuje “Intramuros”, to je “med zidovjem”, kadar ga hočemo ločiti od drugih di-striktov mesta. Človeške roke so napravile :z mesta Intramuros otok, ki je popolnoma ločen od zemlje, kajti na severu ga obdaja reka Pasig, na zahodu morje, in na jugu in zahodu globok prekop, ki je vedno napolnjen z vodo, in do leta 1852, ko so popustili privzdigovanje mostov črez prekop, ni mogel nihče priti v Intramuros od jednajste ure po moči pa do štirih zjutraj. V tem delu mesta se nahajajo glavne cerkve, državna poslopja in uradi,
Toda omeniti moram, da v kratkem času bode Intramuros zopet združen z zemljo, kajti leta 1904. je določil mestni svet, poglobočiti luko in jo napraviti najmanj štirideset čevljev globoko povsod, tako da se more približati k suhi zemlji največji parobrod na svetu. Ker niso vedeli kaj početi z blatom, ki bi ga na ta način izkopali, so se odločili, napolniti jarek okrog mestnega zidovja in ga zopet povrniti v suho zemljo. Delo se je takoj pričelo, in sedaj je jarek skoro že popolnoma izginil, dasiravno je blato še mehko in bo potreba najmanj dve leti, predno se popolnoma utrdi. Kakor hitro mogoče, bodo nasadili raznega drevja po tej novi zemlji in tako spremenili jarek v lep drevored, ki bode dajal Manili mnogo lepše lice.
Najlepše poslopje v Intramurosu je gotovo katedrala. Prva katedrala je bila postavljena takoj po ustanovitvi mesta Manile, toda potres, ki obiskuje Manilo od časa do časa, jo je večkrat popolnoma razrušil. Sedanja katedrala, sezidana po romansko-bizantin-skem slogu, se nahaja skoro na ravno istem mestu kot katedrala, ki je bila porušena od potresa leta 1863., koje del še stoji in se drži nove cerkve. Novo poslopje je veliko in prostorno, in naj-impozantnejše na vseh otokih Filipinskih. Stalo je o 1 fžu pol miljona dolarjev. V tej cerkvi mašuje nadškof Filipinskih otokov, sedaj Jeremías J. Harty, in za časa Špancev so se vršile tukaj vse najznamenitnejše slavnosti cerkvene in državne. Zraven katedrale se nahaja v starem mestu še dvanajst cerkev iz raznih časov. Druga znamenita poslopja so škofova palača, razni samostani, kakor kapucinski, dominikanski, frančiškanski, reko letov in avgustinov, vseučilišče pod nadzorstvom dominikancev, nekaj kolegijev za moške in ženske, Ayunta mentó, kjer se nahaja guvernerjev urad, in Intendencia, kjer je shranjen zaklad Filipinskih otokov.
Predmestja dasiravno spadajo pod okraj Manile, so obdržala svoja raz lična imena. Za časa Špancev je bil vsak tak otok večji oddelek zopet razdeljen v barangaje ali stotine, in glavar ali kabeza vsake stotine je bil od govoren za davke, ki so pripadali nje govemu delu.
Distrikt Binondo se nahaja na se verni strani reke Pasig, in tu se vrši poglavitna trgovina in kupčija, in se nahajajo najboljše in največje prodajalne. Ulice so širje in boljše nego v starem mestu med zidovjem, kjer so jako ozke, in posebno se odlikujeta Escolta yin Rosario, ki imata lesen tlak, ki so ga položili pred jednim letom (1904). Na Escolti se nahajajo vse poglavitne trgovske hiše Ameri kancev in Evropejcev, in na Calle Rosario (“Calle” špansko ime za ulico) se nahajajo same prodajalnice Kitajcev, ki pa imajo zelo veliko trgovino Na tej ulici vidiš lahko vse polno samih Kitajcev, starih in mladih, s svo jimi dolgimi kitami in širokimi hlačami, kadeč opij ali kitajski tobak. Ki tajci na Filipinskih otokih so večino ma kristijani, vsaj toliko časa dokler se ne povrnejo na Kitajsko, in za žene imajo same Filipinke, malajskega ro du, in le malo jih je, ki so oženjeni Kitajkami. Otroci Kitajcev in Ma lajk navadno ostanejo Kitajci po laseh in očeh, ali po nosu so popolnoma Ma Jajci, ker imajo zelo potlačenega. Od teh Kitajcev se lahko kupi blago vsake vrste, od najboljše svile do najslabše tkanine, kuhinjske in hišne stvari oprave, in vse drugo, kar si kdo misli ti more. Toda v kupčiji so podobni Židom, kajti ti navadno cenijo deset krat več nego nazadnje prodajo,in ako kdo ne zna kupovati od njih, ga prav po židovsko ogoljufajo.
Ako hočeš videti mnogo različnih narodov na ravno isti pogled, pridi sem v Manilo, na Escolto ali Rosario in tu bodeš lahko opazoval noše, obi čaje - govorico Amerikancev, Špancev Nemcev, Indijancev, Malajcev, Kitaj cev in Japoncev, ki se vedno premi kajo po teh dveh ulicah, in gotovo bodeš' odšel zadoščen.
Distrikt San Nikolas je tudi na se veru reke Pasig in leži ob zalivu. Ton do se nahaja na severu San Nikolas ob zalivu. To je naj večje vseh predmestij in ima največ prebivalcev, ki so pa)skoro sami delavci in Filipinci. Ta distrikt ima svoj trg, velikansko .-železno poslopje brez sten, pod katerim se prodajajo vsakovrstni živeži, ki pri-
dejo iz provincij. Tu ima tudi svojo glavno postajo jedina železnica na Filipinskih otokih, med Manilo in Dagu-panom, štoindvajset milj proti severu, koje lastniki so pa Angleži. Hiše v tem distriktu so zelo priproste in so navadno zgrajene iz bambo-ja, to je nek votel les, ki se imenuje tukaj “ca-uayan" in kojega deblo je zelo tanko, toda zraste višje nego smreka, in pokrite z nipo, to je neka posebna palma z dolgimi listi, in iz sadu te palme se dela vino, ki ga jako radi pijejo Filipinci, toda tujci ne marajo, zanj, zaradi nekega posebnega okusa. Velik del Tonda je bil požgan v začetku ustaje, leta 1898, kajti na ta način so nameravali Filipinski ustaši pregnati ven iz Manile amerikanske vojake, kar pa se jim ni posrečilo. Od časa do časa obišče to okolico požar, ki vedno napravi veliko škode, kajti hiše narejene iz bambo-ja gore kakor slama. Ni še preteklo mnogo časa, odkar je bil zadnji požar, v noči 20. maja 1903, ki je uničil okoli 2500 hiš, in pustil okoli petindvajset tisoč prebivalcev brez doma.
Santa Cruz na severu ob reki Pasig, in Kiapo na vzhodu od Santa Cruz, imata boljše in trdne, kamenite stavbe. V distriktu Santa Cruz se nahaja bolnišnica San Lazaro, za bolnike vsake vrste, in posebno za nalezljive bolezni. Tudi neumni ljudje se pošiljajo sem, ker nimamo nikakega drugega poslopja samo za neumne. Zgodovina kaže, da so ustanovili to bolnišnico očetje frančiškani v letu 1578, da bi mogli skrbeti za ladjo gobovcev, ki jih je poslal japonski cesar na Filipinske «otoke iz dveh vzrokov: da bi se iznebil sitnosti skrbeti zanje in da bi pokazal svoje zaničevanje za razne misijonarje, ki so vedno poskušali pridobiti njegove podložnike za pravega Boga.
San Miguel na jugovzhodu distrikta Kiapo je najlepši del mesta Manile, in
tu se nahajajo najlepša poslopja privatnih posestnikov, obdana s krasnimi vrti in drevjem. Ob reki Pasig se nahaja polno krasnih vil, najlepša izmed kojih je palača Malakanjan, kjer prebiva naš governer - general, sedaj Luke E. Wright. Za časa Špancev so se vršile tu mnoge državne slavnosti z veliko slovestnostjo, in guverner-ge-neral je imel tedaj cele trume služabnikov. Seveda tega ni sedaj, ker naši državni služabniki so mnogo bolj preprosti, posebno pa tukaj na Filipinskih otokih; vendar smo imeli tu lepo slavnost dne 21. avgusta leta 1905, ko je bila tu Miss Alice Roosevelt, hči našega prezidenta. Bili smo povabljeni vsi državni služabniki in mnogo privatnih ljudij, in governer-general je predstavil vsakega, in jaz sem imel priložnost dati roko gospodični Roosevelt in jo pozdraviti. Bila je z nami zelo prijazna in je rekla, da se ji zdi prav lepo tu na Filipinskih otokih. Zbralo se je tedaj v governerjevi palači mnogo ljudij obeh spolov, in palača, dasiravno je velikanska, je bila popolnoma napolnjena. Časopisi so govorili drugi dan, da je to bila najlepša in največja sprejetev, ki se je vršila v governerjevi palači, odkar smo tu Amerikanci, in jaz moram reči, da je bila najlepša in največja, ki sem
jo videl v celem svojem življenju.
Za distriktom San Miguel pride Sampalok, kjer so tudi skoro sama prebivališča trgovcev in uradnikov. Ravno tako je Pako, ki se nahaja na južni strani reke Pasig, ravno nasproti San Miguel-a.
Ermita in Malate ležita ob zalivu, na vzhodu starega mesta. Tu žive večinoma Amerikanci, ki ljubijo svež morski zrak, ki ga je prav zelo težko dobiti drugod po , Manili. Med Ermito in starim mestom se nahaja Luneta, to je večerno sprehajališče skoro vseh prebivalcev Manile, kjer igra godba vsak večer, jedno uro in pol. Tu se pride šetat in poslušat «godbo vse ljudstvo, ki ni prisiljeno ostati doma, bogato in revno. Bogati se privozijo v svojih Viktorijah ali kočijah in karo-matah (dve kolesi), in revni peš ali pa na električni železnici. Ker leži Luneta ravno ob morju, se diše tu svež zrak, ki ga prinaša lahka sapica črez zaliv, in zato vsakdo, ki le more, si pride napolnit svoja pljuča s svežim zrakom.
Ime “Luneta” je velike pomembe za vse Filipinske narodnjake, ker tu na Luneti je bil ustreljen od Špancev leta 1896 najslavnejši Filipinec vseh časov, Dr. Jose Rizal, ki ga smatrajo vsi Filipinci za mučenika, toda Španci so ga ustrelili, ker je bil zatožen veleizdajstva zoper špansko vlado. Državna zgodovina španska kaže, da je Rizal hujskal ljudstvo filipinsko zoper vlado, toda Filipinci pravijo, da je to laž. Razni pisatelji in životopisci govore drugače in zaradi tega ne vemo, koliko resnice da je v tem. Naša vlada ■je vsekako pustila, da mu Filipinci zgrade spomenik, ki naj slavi njegovo ime kot mučenika filipinskega naroda za vedno.
Rizal je bil največji učenjak vseh Filipincev in je tudi mnogo pisal, toda vse njegovo pisanje je bilo obrnjeno za povzdigo filipinskega naroda, in zoper njegove tlačitelje.
To je jedino sprehajališče, ki ga imamo tu v Manili, a imamo tudi Botanični vrt, kakor ga imenujejo, kjer lahko vidiš vsakovrstne rastline in drevje doma tu na Filipinskih otokih, in tudi raznovrstne živali in ptice, doma od tukaj.
Precejšno število spomenikov krasi mesto Manilo po raznih delih, in med temi so najznamenitejši; Anda, Ma-gallanes, Carlos IV., španska kraljica Isabela in krasen spomenik Legaspi-ju in Urdanetu na Luneti, ki je dospel v Manilo ravno predno se je začela vojska med Španci in Amerikanci, in ga ni bilo mogoče postaviti, dokler se ni sklenil mir. Šele leta 1901 so ga postavili Amerikanci, in sedaj diči Lu-neto, in obrača svoj pogled daleč po zalivu, in vidi promet, ki se vrši pred njim.
Toda, kar se tiče zabave in gledališč, v Manili nimamo nič. Da, imamo tri gledališčna poslopja, ki so pa skoro vedno prazna in zaprta, in le kako italijansko opero vidimo od časa do časa. Toda ker ni gledališč, gremo pa na Limeto, kakor sem djal poprej, poslušat godbo in dihat svež zrak. Imamo cinematografe v velikem številu, ki pa ravno zaradi tega niso vredni nič.
S*V^.PlILO!
Ne pustite se goljufati, da bi svojo uro dali v popravo
KOPITAI1JU
ampak oglasile se, pri nas, ker mi smo že ed mlada izurjeni urarji, ter delamo to stvar sami, za prav mal denar.
Prodajamo tudi razno zlatnino po nizki ceni.
Ako' kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdeljujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše dolr vam jamčimo.
IŠ^Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ,
VSI NARODI V AMERIKI
POZNAJO IN HVALIJO
LEONARDA LANDESA
DR.
kot največjega dobrotnika trpečega človeštva.
Kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr Landes je v New Yorku obče spoštovan zdravnik. Bil je jim sslrUnt v bolnišnicah Bellevue, Lebanon in Manhattan na doliklmiki 0 disyien-zarija Mount Sinai, Good Samaritan in na univerzi.
Ni človeka kateri bi ze ne bil bral v časnikih ali slišal pripovedo-voti o njegovih velikanskih zdravniških uspeheh.
Vse notranje in zunanje telesne bolezni, vse lir« nične bob zni v glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, asimo ali naduho, vse kronične bolezni jeter, 1 * d v < c sna in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične belezui želodca in prebavljaJnih organov slabost želcdca ali dispepsijo, neredno cistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemeroide, fistel ali ture,bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka, revmatizi m in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po udih, glavobol, migreno, očesne nosne in ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralgijo. nevtrastenije, božjast škro« fuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in tuie izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost, kilo ali brub. vse kožne bolezni payelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšem času.
Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najn oderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratiry za iidelovanje zdravil.
Zdravniški svet in knjigo zastonj vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znam k za poštnino.
Dr. Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New Yorku
140 East 22nd Street, živeči.
Speijalist za vse tajne možke in ženske bolezni nobeden zdravnik o New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenju teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in b.ez vsake operacije.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so uas morda le še pokvarili, priporočomo žam, da se obrnete na doktorja Z,eonarda landesa kateri je osega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril.
Pojdite k njemu osebno ali opišite natančno svojo bolezen in mu pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES,
140 East 22nd St., between 3rd and Lexington Ave., New York, N. Y.
Uradne vra so ob delavnikih c L 8. zjutraj do rvrrn jr »1	1 nM-Jh
1 od 9 dopoludne do 3 tiopcdudne.
MALI OGLASI.
E.
'»0»«»'»*»OOACHKI»0
POTREBUJEMO ioo MOŽ ZA delo v kanalu med Jolietom in Lockportom. Plača se po $1-75 na dan in več. Dela je dosti za eno leto in pol. Več povejo Hayes Bros-	*25<i
ODDA SE V NAJEM LEPA HIŠA v Rockdale, pripravna je posebno za trgovino. Hiša je v lepem kraju. Več se pove na 204 Midland ave., Rockdale.	d4t25
SLUŽBO DOBI MOŽ, KI RAZU-me delo v grocerijski prodajalni. Mora biti zmožen govoriti slovenski in angleško. Dobra plača za pravega moža. Več se pove v uradu uprav. “A. S.”.
SLUŽBO DOBI IZURJEN MESAR, ki ima skušnje. Dobra služba za piavega moža. Več povesta Grahek & Ferko, Indiana St., Joliet, 111.
804-806-808 N. Hickory St. .Joliet, 111.
Velika zaloga spomenikov
%
!3 >■
TJ1-
mk
SlBr
m
»l
Ako hočete barvati svojo hišo, kupite s
“Patton’s
Stm-Proof
Paints
99
garantirana je za 9 let ter je najboljša na svetu. Dobi se pri
FLEXER & REICHMAN N
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchange Streets
JOLIET, ILL.
GLUH ZOPET SLIŠI
če rabi moj Očesni balzam, ki trajno zdravi ne samo gumen je zvonjenje v ušesih in naeluhost ampak ‘tudi popolno gluhoto. Cena z navopom in poštnino je. $1.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOU El\, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik po šil jam z astonj
A. Sclioenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Sclioenstedt
PosojUje
denar proti nizkim obrestim, Kupuje in prodaja zemljišča.
Pt oskrbuj e zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
Vsak Slovenec ali Hrvat naj pije v korist svojega zdravja
“TMIGAV”
zdravilno grenko vino in
‘Ban Jelačič grenčico’
katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi se pri;
Triglav Chemical Wls,
568 W. 18th St.. Chicago, 111. Zalogo imajo: ALOIS RECHER, 1223 St. Clair St., Cleveland, O. in ANTON LINČEK, 501 llth Ave., So. Lorain, O.
>
ae
S3
M
S3
>■
©
©
bd
S3
i—< TU
©
S
m
S3
t—i «
Naše podružnice so: v Chicagu Betha-ia and Resurrection Cemetery blizu Summit., Cook Co., in Naperville, 111. Chi. Phone 1872	N. W. Phone 49g
Í

Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo. katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam._________
Delavska
agentura.
Ako potrebujete delavcev ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet 2a hišno delo. Dobra plača.
M. PHILBIN
515 CASS STREET Chi.Phone 3932	N. W 5
Stanovanje 3541 Chicago Phone.
PosojciBio flBnarMjosestva
German Loan and Savings Bank, MARTIN WESTPHAL,
JOLIET, ILL,
122 N. Bluff St.
Pozor rojaki!
Anton Terdič,
Cor. Ruby and Bluff Sts. JOLIET.
BRAY-EYA LEKARNA
ge priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke ctne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Blnff Str., JOLIET. ILL,
Vas vseh uijadno vabi, da ga pogostoma ohiičete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače dobro vino in dmge raznovrstne pijače ter dobro s m odi: e. (^“Prodajam tudi premog po prav nizki ceni.
S- W. Plione 825.
Posebna
razprodaja oblek
za moške in dečke ter obuval in klobukov.
Gostilno
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix v Buffet
kj'er se toči nedno sveže pivo žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
ANTON SKOFF.
N. W. Phone 609.
1187 N. Hickory St., Joliet.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Telef. 2252.
1112 N. Broadway, Joliet. Ills
Obleke vredne $12. 00 prodajamo sedaj za.....
Klobuke vredne $2 in 11.50 prodajamo sedaj po 75c in..
čevlje vredDe $2 in $250 prodajamo sadsj po $1.50'in
Ravnotako vse drugo blago.
Pridite in oglejte si jo.
Pri nas dobite TRADING STAMPS’
1.00
LIS
Win. Fisher,
Corner Broad Wav and Ruby Sts.
JOUET, ILL.
Pasdertz & Terlip jf
1100 Broadway, Joliet, 111.
SLOVENSKA - GOSTILNA,
kjer se teči vedno sveže pivo m druge izvrstne pijače ter prodajajo lepo dišeče smodke.
Rojakom sc jiiprsta v obilen poset.
ANGELJ V BREZDNU HUDOBIJ.
V velikih mestih se žalibog ne mafijka, velikih brlogov. V njih se namreč skrivajo oni, kateri se bojijo dnevne svetlobe m svetne pravice. Satan ima tam gotovo dovolj rodovitnega polja za setev, med tem ko mora angelj, ki je tudi postavljen za stražo, večkrat žalostno zakriti svoj obraz. Tudi mašnik, kateri je tje poklican k bolniku, je prepričan, da mu bo opravka s kakim hudodelcem.
Tako predmestje se nahaja tudi v velikanskem mestu New Yorku. Tu je bil neko noč poklican duhovnik k bolniku. Velikokrat je že stal pri postelji umirajočega, kateri se je obupno boril s, smrtjo. Ko je tedaj nekdo po noči ob 3. uri močno pozvonil, ter mu naznanil ulice, kjer je bolnik, vedel je naprej,- da .ga k brezbožnežu vodi pot. Neka deklica, katere ime se mu pa ni imenovalo, je potrebovala nujno njegove pomoči. Bilo je štirinadstropno poslopje. V spodnjem nadstropju je bila gostilna, v kateri je nekdo igral na glasovir znani mu napev. Naprej idočemu so se zopet culi razdrti glasovi, vmes je vdaril smrad slabih smo-dek in opojnih pijač. Mašnik ni takoj vedel, v katerem nadstropju da je bolnica. Ker ni bilo nikake luči, šel je do, podstrešja. Tukaj je zapazil na pol odprte duri in slišal vzdihljaje.—Bil je prepričan, da je na pravem mestu in potrka na vrata. Nihče se ne odzove, a vendar stopi noter. Svetilka, katera je gorela v spalnici, razširjevala je slabo svojo svetlobo. Iz nasprotne ulice pa je prihajal žarek električne luči prav na posteljo, v katerej je res ležala mlada deklica. Zraven nje je klečala mati in je imela svoj obraz z rokami zakrit. Bila je tako v svoje misli zatopljena, da ni cula duhovnikovega trkanja. Duhovnik se je bližal postelji ter položil roko na posteljino blazino. Niti zapazil ni v mraku sledove sveže krvi, s katero je bila vsa postelja oškropljena. Dekličin obraz je bil obrnjen k steni in iz na pol odprtih usten je kapljala kri na belo ri-juho. V rokah je pa krčevito držala razpelo. Mati, ki je brez dvombe molila, zbudila se je kakor iz sanj, ter srpo zrla krog sebe. Molitvena knjiga je še ležala na postelji. Na njeni odprti strani je bilo tiskano: "O Jezus, po Tvojem prečastitem srcu in po Marijinem Ti darujem vse molitve, delo in trpljenje današnjega dne.” Mašnik je bil sedaj prepričan, da tu nima opraviti s kakim hudodelcem, kakor je menil v začetku. Zgodba bila je navadna, a ginljiva.
Že več kot leto dni je bolehala komaj devetnajstletna deklica; pa vendar kakor prodajalka ni hotela svoje službe pustiti. Upala je s svojo trdno voljo premagati bolezen. Ko se je danes zvečer zopet deklica vrnila od svojega dela, poprijele so jo slabosti in prišla jej je kri iz grla. Njena mati je bila v velikem strahu, da bi ji hčerka poprej ne umrla, preden bi ji zamo-gel duhovnikov podeliti sv. zakramentov. In dobrotljivi Bog je molitev žalujoče matere uslišal. Potem, ko je duhovnik dal bolnici sv. odvezo, prišla je zopet k zavesti, ter izrekla željo, naj mu v izpovedi razodene še nekaj in potem prejme sv. obhajilo. Mašnik se je potem podal na pot po Najsvetejše. Kakšne misli so ga pač navdajale, ko je zapustil to bolničino stanovanje?
Takoj nasproti so bile tri prodajal-nice in kljub poznej uri še močno razsvetljene, ljudje so hodili eni noter drugi ven. Na levej strani je bila zaloga mrtvaških rakev. Posebnega utiša je bila na človeka mala rakev. Za to j-akev je bil tudi zraven pripravljen krasen venec iz belih lilij in na svilnatem traku se je bral napis ‘'mati".— Zopet je v stanovanji pri bolnici, ki ga je že težko pričakovala. Ko je videl bolničino stanje, opomnil jo je, da naj se uda v Božjo voljo. Nisem še dovolj dobra za smrt, deklica šepeče. Upam še več trpeti, da bom tako bolj vredna svojega Izveličarja. Kdo bi se bil nadejal take pobožnosti sredi velikanskega mesta, kjer je mladina izpostavljena vsaki nevarnosti. Zato se je hvaležno ozrl mašnik proti nebu do Boga, kateri pusti, da vzklije tako krasen cvet nedolžnosti v takem mestu. Taka krasna cvetka pa ja uprav ta deklica, s svojo angeljsko čisto dušo. Pet mesecev je še trajala bolezen mlade deklice, kate.ra je pa prenašala vse bolečine z junaško potrpežljivostjo.
Nekega večera nekako ob deveti uri bil je zopet poklican mašnik k njej, in ko pride, vidi, da jej že smrtni angelj čelo poljublja. Bila je še pri popolni zavesti, zato ji je mašnik še enkrat podelil sv. zakramente za umirajoče. Nato jo je zapustila zopet zavest in pojemala je počasi, kakor svetilka, katerej primanjkuje olja. Ko je duhovnik molil uprav poslednje molitve za umirajoče ter končal z lepimi besedami: "Naj ti pridejo naproti vsi mučeniki, vsi z lilijami ovenčani, spoznavalci, ter zbori devic in naj te popeljejo k ne-omadeževanemu jagnjetu” — vzdihne še enkrat globoko—in umrje.
Še sta klečala dušni pastir in mati pri postelji umrle, i Skozi odprto okno pa se je tisti hip utrnila na višnjevem nebu bliščeča se zvezda ter izginila za križ misijonske hiše. In to trenotje se je re; preselila čista duša k Stvarniku Bogu.
Odprto pismo Slovencem
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins M. D.. New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popol noma zdravega, za kaiyse Vam nešte tokrat zahvaljujem,
Z vsem spoštovanjem Jakob Žagar Box 131, Delagua, Colo.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $	20.50	  100	kron,
za $	40.90	  200	kron,
za I	204.00 .......... 1000	kron,
za $1020.75 .......... 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York. 6104 St. Clair av., Cleveland, Ohio.
ŽUPNIKOVA IZKUŠNJA.
Imel sem že več let bolan želodec in sem poskušal marsikaj zoper bolezen, a brez uspeha. Tri steklenice paAtor Koenigovega krepčila za živce so imele zaželjeni uspeh in so me ozdravile, zato je priporočam vsem bolnikom.
H. Lissack, župnik. Sestre dragocene krvi v Williams-burgu, O.pravijo: Prav zadovoljne smo z učinkom pastor Koenigovega krepčila za živce, ki je rabimo že nekaj let.
Sestre sv. Jožefa v Indianapolisu, Ind., pravijo: Že 10 let rabimo pastor Koenigovo krepčilo za živce z najboljšim uspehom.
7 A CT AIM I pošljemo dragoceno knjigo vsa-LA J I vlij kemu na zahtevo. Revni bolniki dobe zdravila brezplačno- To zdrazilo je več nego deset let pripravljal Rev. Pastor.Koenig, iz Fort Wayne, Ind., a Bedaj ga prireduje
KOENIG MEDICINE CO.,
CHICAGO, ILL.
Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V Jolietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago St.
)040*<HOEH040+<W»04
S Za kratek ča
So+o*

Henrik H. & Menno H.
STASSEN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
jr a. "V iv J
NOTAR
mm
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih odzna-kov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Kato-log na zahtevanje zastoui.
Kupuje in prodaja zemljišča mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
M
išča v W
S
Herbst&Sin
i Pogrebnik in i ^Jh^lzamoyalec_^
Chicago Phone 562_Northwestern 861
Res. Chicago Phone 1373
IOS Jefferson St.
JOLIET, ILL.
Govorimo po nemih o. Odporto po dnevi in po noči.
Jacob Pleše
MESNICA.
911 North Scott Street.
! JOLIET, ILLINOIS.
Meegan & Eder,
K0S1TRARJÁ, OLOVARJA IN POPRAVLJALCA PARNIH CEVI.
J. F. KING
Lesni trgovec.
Cor.
DesPlaines in Oba telefon 8.
Clinton
Joliet.
Sts.
A tako!
A.	: “Zakaj si naenkrat prebledel?”
B.	: "Ravno čitam v časopisu, da se išče blagajnik!”
A.	: “To vendar ni vzroka za pre-strašenje?!”
B.	:	“A zraven naslikana je mo-
ja fotografija!”
Starina vredna spomina.
Nekatere stare šale so še najboljše. Poslušaj tole, ki se ž njo ravnokar spet naslajajo v Parizu,odkod je prišla že tudi v Ameriko:
Slavni pisatelj Alexandre Dumas st. je. bil vedno v stiski glede denarja v gotovini, zato je moral večkrat sprejeti neprijetnega gosta—biriča. Nekoč ga je prijatelj, poznajoč njegovo milo srce, naprosil takole:
“Naprošen sem, da Vas obvestim o tem slučaju, jako zaslužnem slučaju. Neki ubožici je ravnokar umrl soprog in denarja ni za pogreb. Bil je birič. En louis (francoski denar) bo zadoščal.”
Pa se je odrezal Dumas: “En louis bo zadoščal, e? In bil je birič. Tu sta dva louisa; pojdi in pokoplji dva.”
Najboljši dokaz.
“Kako pa vedo, da se je sam usmrtil?”
“I no, vedo pa vedo.”
“Pa kak dokaz imajo zato?” “Revolver je držal v eni roki in svoje žene račun za lišpno blago v drugi.”
Unije vsepovsod.
Mati: “Jožek, če boš priden eno uro, pa ti bom dala dva centa.”
Jožek:	“Ni mogoče, mamka. Po
pravilih Unije dobrih dečkov ne smem prejemati manj nego pet centov na uro.”
M. 13. S chuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
Bar Gooûs.
Agent for Besley’s Waukegan Ale
and Porter.	o
J. O SKITIH
30TTLER
Van Buren St., Joliet, 111,
J. W. LOVE
MIZAR
Izdelujem vsa v mizarsko stroka spadajoča dela kakor: okna, vrata, mize, stole in drugo pohištvo. .
Popravljam tudi pohištvo in drugo hišno pripravo, kupujem in prodaj em tudi staro pohištvo.
Tel. stanovanja N. W. 747.
Bell Phone 1512. N. W. 180.
315 N. JOLIET ST.	Joliet, 111,
Radovednež.
V nekem kotu na kmetih je gospod župnik cedil drevesa v svojem vrtu, ko je zapazil fantiča, ki je stal na cesti in opazoval vsako njegovo gibanje z velikim zanimanjem.	.
“Kaj ne, dečko,” je rekel, “brez dvoma bi se rad priučil vrtnarstva Tako zanima te vse, kar delam.”
“A to ne,” je odgovoril deček. “Čakam le, da slišim, kaj poreče duhoven gospod, če se udari po prstu s kladivom.’’
Kam plovemo?
V razstavi slik pravi ogorčen mož
svoji ženi pred sliko, ki predstavlja berača: “Sramotno je to, draga moja. Kam plovemo? Tu je človek, ki bi mu dal desetico, da ga vidim na cesti, in vendar ima toliko, da se je dal naslikati v olju.”
Jako naravno.
A.	: “Zakaj praviš, da je ta človek zelo dovtipen in zabaven?”
B.	: “Ker vedno ponavlja moje prav-ce.”
Delata tudi raznovrstno drugo v to otroko spadajoče delo. Nizke cene.*
131 S. Bluff St., JOLIET, ILL.
N. W. Phone 700.
Vzbuja občudovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
Proč z operacijami in krvavljenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
Svetogorskl čaj za pljllča ždravi čudovito:	Plučnice. na
duho tervse bolest dihala. Cena navod-dom 50c in $1. Plača se vnaprej Pilse
Cent. Laboratory,439 W. 18 st. Chicago.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnažev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Haras,«?
Chicago telet. 2794 mJN. W. telet. 927
122Jefferson Street:::::JOLIET, ILL
Kam pa danes?
V Lockport!
Najboljše pivo, izvrstno žganje, vonjave smodke in česar ti še srce poželi, dobiš na razpolago pri meni, zatorej obišči mojo slovensko gostilno, kjer vedno najdeš mnogo prijateljev in zabave.
ANTON DOVJAK
9th St., Lockport, 111.
Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec.
je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego $30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na exprès poiti precej ko si ogledate uro. 9 dolarjev, plačate pa na obroKe v iestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z naročbo, pošljemo vam lepo verižico in uro na naše stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakino drugo listino, da nam 5e kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov to je pošljemo vam jo za $13.50. Pri naročbi nam naznanite, ali bočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim Dufcrovora.
M. Reci & Co-, Jewel-rs, Dept. 282, Chicago, lil.
Odkod prihajajo potresi.
“Ali nameravate letos zopet v Opatijo, prelepe morske toplice, ljuba gospa Buckova?”
“Oh, ne govorite o morju—-je prenevarno. Le poglejte, kaj se je zgodilo San Franciscu.”
Očividno.
Učiteljica deklici: “Sedaj pa kaj iz zgodovine. Kaj so storili sinovi Ivana Groznega?”
Deklica: “Smrt, prosim, smrt.”
Ni natančen.
G. Pavliha (natakarju v kavarni)’• “Ali nisem pustil tu svoje palice sinoči?”	«
Natakar: “Ne, gospod. Našli smo samo eno vrhnjo suknjo.”
G. Pavliha: “Zmotil sem se pač. Mislim, da je bila vrhnja suknja in ne palica, kar sem tu pustil.”
Urezal se je.
Neki francoski pisatelj se je zadnjič v nekem listku urezal takole: “Ne, ponoči nikdar ne čitam. Bržko sem v postelji, ugasim električno luč z eno roko in grem spat z drugo.”
Zapravljivka.
“Ali je zapravljiva?”
“Čezmerno! Svoj denar troši tako lahkomiselno, da se včasih mora zadovoljiti s slabšo barvo.”
Na prodaj lota
široka 91 ft., dolga 180 ft., pred njo gre poulična kara. Za loto je tir C. R...I-& P. železnice. Zraven te lote bode železniška postaja. ^Ja loti stoji 2 nadstropna hiša s 45 sobami. Pod hišo je fina klet. Od hiše se lahko dobi okolu $80.00 najemnine na mesec. Hiša je nova, delana še le pred 8 leti.
Cena hiši in loti je $3,500.00, in sicer $500.00 na roko, a drugo pa na lahke obroke.
Hiša je v Rockdalu, poleg največjih tovarn, kjer dela na tisoče ljudi.
Za bolj natančna pojasnila prašajte IGNAC ČESNIKA,
R. F. D. No. 5
N. W. Phone 183 R.	Joliet, H1-