-^vmr^r ¦ i,****™***** mm 'j fli wiww Št. 75. V Gorici, dne'19; septembra 1899. Izhaja dvakrat na teden t Štirih izdanjlb. in sioer: vsaktorek in petek, zjutrauje todaujo opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejeinana ali v norici na doni pošiljana; Vso leto.......gld. 6'— , 4 pol leta . .......» 3-— ^fietrt leta-.*"-.".—. .'¦¦¦:¦** ». J.-50 ¦•---------_. Fosamicne Številke stanejo-6 kr. NaioSnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici šiv. 0 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabršCek vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. 'zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brea dopOBlane naročnino ho ne oziramo. „PRIMOR^C"Maja neodvisno od «8oce» trikrat mesečno in stane vse leto gldTT20: «SoSa» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bnkarni Schvvarz v Šolski ulici in JellersiU v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčid na trgu della Caserma iu Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno Iziiaisje). Jecaj XXIX. _ Uredništvo In ounravmscro se nahaja v Gosposki ulici St 9 v Gorici v H nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11 do 12. ure predpoidne. Dopisi naj se pošiljajo 1« uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči. katere no «Ppwvni5lvif g v**** »*i »e Pošiljajo le Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. _____ Ogla«! in poslanico se rsčunijo po petit-vrstab, 5e tiskano 1-]§M; 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Vec_rotSpo pogodbi. — Večje »rke po prostoru. .-, ? ¦ ¦•.. ,, Naročnino in oglase Je pluea$ loco Gorita? »Goriška TIskarna« A. GabrSeek tiska in zalaga razen «SoLe» iu »Primorca, ge -Slovansko knjižnici, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih. 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici, so računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izd-.atelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! *Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiske in zal. folitidno društvo »Sloga". (Konec.) Besede so bile izgovorjene z neko ostjo proti meni, Še le to priliko sem porabil, da sem spregovoril z A. grofom G. in dr. A. Gr. resno besedo o kandidaturi. Itokel sem jima, da se nikakor ne vsiljujem nikamor, da pa po besedah prof. Berbuča smatram za svojo dolžnost, zahtevati odloČila. Zdelo se mi je, da se pripravlja proti meni neka protiagitacijn, kateri duša je prof. Bcrbuč; z uradi tega sem bolel vedeli od .narodnega vodstva", kakih misfij je. - Pisal sem A. grofu G. pismo, naj se sporazumno z dr. A. Gr. izreče, ali za me, ali za prof. BerbuCa. Onemu od naju, ki bi ne bit odločen za kandidata, pa naj se naloži, da se nima nikamor in nikakor vtikati v zadeve volitve. A grof G. in dr. A. Gr, sta mi na to obad v a izjavila, da nista mislila na nikogar drugega nego na mene kot kandidata za skupino kmetskih občin, in .volitev v veleposestvu ne le bolj častna, amp?\ tudi bolj gotova, češ, da bodo Italijani mislili: saj tako pride na Dunaj, ali v eni aL v drugi kuriji. Mene je ta stvar močno zadela, ne zato, ker se me ni naravnost kandidiralo v nam gotovi kuriji, marveč za to, ker sem bil prav bridko zadet v svoj narodni ponos. Italijani so dobro vedeli, da jim v V. kuriji ni mogoče zmagati, vendar pa so postavili kandidata tudi za to in so nastopili odločno s 4 kandidati že davno pred nami, dočim je naše »narodno vodstvo" cincalo in cincalo, MAROO VISCONTi Zgodovinski roman ¦«- Jlalijanski napisal tTommaso Grossl (Dalje) «Kak6 sem izgubil, ko se meni dotaknila palica ?» «Glej tam, tvoja kapa na tleh prida proti tebi*, je ponavljal sodnik. *Kaj meni mar moja kapa? Če je moja kapa neumna in hoče nekoliko poskakatipotleh, ali je to moja krivda ?» Sodnik ga je hotel zopet zavrniti, a tu je posegel vmes isti Arnaldo Vi-tale, kateremu je zadostovala slava, da je bil tak6 dobro zadel, in je rekel: »Tremacoldo ima prav; midva sva se menila o osebi in ne o kapi>, A potem obrnivši se k šaljivcu, je dejal še njemu: »Le vzemi konja, ker je tvoj, in si ga pošteno vdobil.* Ta njegova vljudnost je jakodopa-. dala ?sem navzočim; zato" so obsipali s hvalo hrabrega in darežljivega pesnika, kateremu je bilo soglasno določeno odlikovanje pri kvintani, t. j. meč s srebrnim držajem. kako in kaj, in se je tik pred volitvami odločilo za najslabšo taktiko, in odbor pol. društva si je bil v popolnomr, nejasnem položaju, To som poudarjal tudi pri seji. Enoglasno pa se je sprejel predlog »narodnega vodstva", in tudi lastnik nSočoB jo temu pristajal brez ugovora. S tem sklepom sem tudi vedel, da moramo bili poraženi, tembolj ker je bil A. grof G. od Božiča 1896. naprej pa dovolitev ves čas jako popustljiv, omahljiv in poln bojazni za izid volitev. Volitve pa spet ni vodil odbor pol. društva, ampak vodila sta jih A. Gabr. na svojo roko, dr. A. Gregorčič pa na svojo roko, če se sploh more govoriti o kakem »vodstvu". Strmel sem kot nekak pravni konzulent pri pregledovanju liste veleposestnikov, kako sc» je sploh volitev vodilo. Go sem premišljal, da se ni volilo v prvič, da je bil prej dr. Tonkli toliko let na krmilu, in pred njim še drugi, pa sem videl, kako obstoja vpliv na volitve edino v tem, da so piše in piše pisma po deželi in privatnim potom poizveduje, kdo ima volilno pravico, kdo no. Nekoč som črbnil, kaj ko bi legitimacije volilcem odvzeli in jih izročili zaupnikom, ali zadel sem ob neko ne vol jo, da sem hitro umaknil svojo misel, prepričan, da je jako neumestna. Izid volitve jo bil lak, kakor sem ga pričakoval, t. j. aristokracija in veleposestniki takozvanega avstrijskega mišljenja so se dali, kar se po sebi razume, hitro prepričati, da volilni boj v veleposestvu nikakor ne gre za osebo A. grofa Goroninija ampak za mojo. Kaj jim je bilo izvolili strastnega, obskurnega c. kr. sodnega pristava, privandranega v deželo, nekdanjega ubožnega učiteljčka, vsaj tako me je priporočal goriški »Gorriere*, in tako se me je prenašalo po Furlaniji. Tako je prišlo, da A, grof C. glasov, katere bi imel on pridobiti, ni privel nego neznato število, ki ni doseglo 10. Po drugi strani se je vršila nezaslišana gonja za glasovi naše stranke, in po mojem računu se je podkupilo takih glasov 12—15. Ako računamo, da so Italijani zmagali z 38 glasovi, menda vidimo, da je poraz zakrivila taktika odbora političnega društva »Sloga* in le-to omahljivost »na- Med tem je bil dospel cesarjev namestnik Azzone s svojima stricema Luchinom in Ivanom Visconti ter s sijajnim spremstvom baronov, oprod in dvorjaničev. Ko ga je ljudstvo zagledalo na odru, so se tu pa tam zaslišali neki glasovi: «Živel Azzone! Živel namestnik ! Živel milanski gospod!» Vendar je bilo vse nekako hladno; neki nerazločni šum je kmalu pokril tiste glasove, in od nekaterih strani j se je oel<3 slišalo jasno in razločno klicati: Živel Marko!« — tak<5 da Luchino, ozrši se nekoliko naokol, je pošepetal netjaku na uho: «Dobro za nas, da smo ga o pravem času odpravili U Cesarjev namestnik je imel na sebi dolgo, drago obleko iz damasta s cveticami, zapeto spredaj z zlatimi gum-biči. Črna tkanina z uvezenimi srebrnimi zvezdami, katero je vkup držal tri prste širok hermelinov pas, mu jo pokrivala glavo; dva nagubana konca to tkanine sta mu segala ob straneh do polovice ušes, a ostali del je bil zbran zadej v nekako kapo ter mu padal doli na ramo. Ta gosposka in krasna noša je podajala obrazu oglato podobo in vekšala sijaj njegovo bele poltf. rodnega vodstva* in za tem rovanje tretjih oseb, katere so bile proti temu, da se izvoli kot poslanec kmetijskih občin vsiljenec v deželo, ki išče na Dunaju svojih koristij. Kakor so ni storilo ničesa za volitve, tako odbor pol. društva tudi ni misli" in delal za naprej. Ne spominjam se za vso dobo svojega odborovanja, da bi imeli sploh kaj resnega v pogovorih, jemali smo navadno le poročila dr. A. Gregorčiča o šolskih zavodih na znanje. A, Gabršček in jaz sva čutila potrebo, kaj storiti in obuditi življenje in delovanje v odboru. Zato je A. Gabršček žo leta 1897. delal na to, da bi se me izvolilo podpredsednikom pol. društva »Sloga", in bi tako v*odsotnosti dr. A. Gr. izvršila marsikaj prepolrebnoga, seveda oba v veri, da po intencijah dr. A. Gr. Dr. A, Gr. pa je mojo izvolitev podpredsednikom s svojim obnašanjem preprečil 1. 1897 in tudi I. 1898. Videlo so je, da je želel svojim namestnikom župnika Blaža Grča, ki biva v Scmpnsu, torej ni mogel sploh energično vodili odbora in prihajati v doliko s si ranicami, L. 1898. so jo podajal dr, A. (»r„ ne da bi za to vedela A. Gubrščok in jaz, s pristaši prej Mahničevc stranke in stranke „Primorskega lista" in se ž njimi dogovoril, da sprejme v odbor pol, društva enega njihovega zaupnika proti temu, da jim pripusti ne le list, marveč tudi sa« raostttlno organizacijo krščanskih socijalistov, t. j. skratka rečeno, da so priznava stranka v stranki. Bila sva oba proti taki desorganizaciji do tedaj krepko narodne stranke. Ni eden ni drugi pa ni ničesa storil proti temu iz spoštovanja do dr. A. Gr. in zaradi ljubega miru v deželi. Dr. A. Gr. je pri občnem zboru 1, 1898., otvorivši volitev v odbor, na-glašal, da mora A. Gabršček seveda biti v odboru, ker jo lastnik »Soče", in se mu moramo kot takemu pokoriti. Mene je izvoliti, ker moram biti seveda povsod poleg, zastopnika krščanskih socijalistov in duhovne stranko pa je treba pripustili, ker se mnogo trudi za organizacijo nižjih slojev. Majal sem z glavo, celo molčal sem. Po občnem zboru se je predlagalo, ne vem po inicijalivi katerega gospoda, naj se napravijo v odboru Blag in vljuden že po naravi, si je tnčas Azzone na vso moč prizadeval, da bi si s posebnim skazovanjem prijaznosti pridobil srca ljudstva, o katerem je dobro vedel, da mu ni bilo posebno udano. Odgovarj je pozdravom bližnjih baronov in vitezov se je vkla-njal s celim gornjim životom čez ograjo svojega odri*: pozdravljal je z glavo in z roko vsakega najnižjega rokodelca, vsako revno ženico, ki mu jo skazovala kaj časti, plačeval je njih dobrovoljnost z denarjem, ki je pri mogotcih jako po ceni, a ima vendar pri siromašnem ljudstvu tako veliko vrednost. Azzone jo ugledal Arnalda Vitale, ko si je ta snemal svojo sabljo in jo daroval sodniku pri kvintani, ter si je potem opazoval tisto, katero jo bil ravnokar vdobil. Namestnik se je tedaj obrnil k nekemu oprodi, ki je stal ondi za njegovo pozlačeno stolico, in mu je retol: «Slišiš, Lampugnano, pojdi doli na bojišče in pri vedi mi tu gor pesnika, ki je dobil zmagalni dar pri kvintani*. Ko je mladenič odhajal spolnovat povelje svojega gospoda, je te rekel svojima stricema: «V tem ko se bo prirejalo bojišče in se bojo borilci pripravljali za bojne igre, nam kaj sapoje». Luchino je ssinfgal nemarno z ramenoma, pol. društva odseki, Napravil se je Šolski, gospodarski in, če se ne motim, časnikarski odsek. Pri izvolitvi predsednika v gospodarskem odseku se je sicer naglaSalo, da som za to sposoben, ali gospodje so forekli v skrbi za moje zdravje, da sploh ni mogočo človeku toliko nalog izvrševati, kakor som si jih jaz naložil, ter so izvolili predsednikom " kaplana v Solkanu, Ivana Dormastija, Rezultat vseh teh odsekov pa je bil potom ta, da smo storili golo nič. Kakor je bila nujna potreba predlagano organizacijo po odsekih, kakor je bila idoja izvrstna, je ostalo le pri besedah. Že poprej jeseni I. 1897. sem bil sprožil misel, noj se nastavi v odboru tajnika, ker broz tajnika, ker broz pisarne ni mogočo pravo delovanje. Predlagal sem, naj bi odbor Bom zalagal troško prvega meseca, potem pa gledal na to, da bi se pisarna z delom sama plačevala. Položil sem prvi pp»*,k na mizo v to svrho za prvi mesec in z* i.iimo drugi gospodje, tako da smo, če se ne motim, nabrali okoli 40 gld. Tudi ta predlog so jo izjalovil. Dr. A. Gr. jo najel pač popolnoma nesposobno osebo za to delo in preostanek zloženo 3volo daroval šolskim zavodom. Jeseni I. 1898. so mi je očitalo v odborovi seji, da prirejam shode v okrajih drugih poslancev. Takrat sem bil prepričan, da je odbor pol. društva popolnoma nepotreben, da so one ure, katere sedimo pred čital-niškim straniščem, popolnoma izgubljene. Videl sem takrat, v Itako zagato smo v politiki zavozili; bili smo brez glave v odboru pol. društva. L. 1897. in 1898. je prihajala v poštev še okoliščina, da je bila soproga A. Gabrščeka bolna in je umrla. Moč društvenega tajnika je bila odboru vsled te okoliščine popolnoma odvzeta, in to se je tudi sila Čutilo. Iz tega sem tudi moral sklepali, da so je večinoma vse, kar so je sploh storilo v pol. društvu »Sloga", storilo z močjo A. Gabrščeka. Dr. A. Gr. je dajal svoje ime, A. Gabr. je dajal ideje in jih tudi samostalno izvajal. Danes sem prepričan, da je vse pol. delo zadnjih let, vsi naši vspehi na pol. polju zasluga A. Gabrščeka, in to zaslugo tembolj uvažujem, ker priznavanje te on nikdar ni a njegov brat Ivan, kateri, dasi vladika in zadnji Čas tudi kardinal, je vendar ljubil vso veselice, vse slavnosti in vse ugodnosti tedanjega posvetnega življenja, ter je vprašal netjaka: »Ali je ta nemara tisti Arnaldo Vitale, ki je pred nekaterimi leti v Tonlonsi vdobil v dar zlato vijolico, ki mu je bila pri-sojena od sedmerih pospeševalcev lepih umetnostij ?» «Prav tisti*, je odgovoril Azzone. Tedaj je cerkveni dostojanstvenik začel o njem čuda praviti. Da on ga je že slišal hvaliti po vseh italijanskih dvorih, in da zna na pamet nekatere izmed njegovih pesmij. In ker je bil opazil prej nemarno vedenje Luchinovo, katerega je on večkrat grajal kot ne-omikanega in lepim umetnostim nenaklonjenega, je jel proslavljati pesnike v obče. Da je slavno za kneze, če so v prijaznosti ž njimi] da ljudem bolj; ugaja tisti, ki je bolj darežljiv s takimi ljudmi; da Marko je deloma saradi lega tako priljubljen pri ljudstvu, ker vedno pevcem svoje srce" in roke" odpira. Skratka, povedal jih je toliko, da je bilo že preveč. . (Dalje pride). — • Prodajalna z MuutfaUvrpin in špecerijski« Hagin ter z zalogo smodnika, se adda v najem poi ngednimi pigoji takoj, ali y decembru radi preselitve na novo kupljeno posestvo. Več pove : V. Arko, Vipava. P. Drašček trgovee z jedilnim blagom t Stolni ulici št. 3. v »brlel priporoča se p. n. sIovenFkemu občinstvu v 64 Gorici in z -ežele. Prodaja kavi no primeša iz tovarna AnMOLDfc GUTMANN x Dunaja. Zalaga iveplenk družba sv. Cirila in ___________Metoda.__________________ Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposki uiict it 23. PriporoBa svojo zalogo Jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste «Luka». RazpoSilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubo je točno in hitro postrežbo. Razglednice krasno dovršene od 20—35 gld. 1000. NaroČila sprejema Anton Jerkič, fotograf v Gorici. Na željo pride .fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi svet na razglednicah. Domača slovenska gostilna v Trstu v ulici Solitariii it. 12 tofii dobro, Črno in belo vipavsko, Istrsko In okoltfansko vino. Daja se tudi vino na debelo krčmar-jem in družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba ločna. Cona primerna. Za ranogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetid, kremar. Dobro vpeljani zavarovalni in tovarniški zasfop za stroje a Kranjsko in Primorsko sprejme takoj z najugodnejšimi pogoji z najvišjo provizijo. Prednost imajo oni, kateri so že delovali v kaki zavarovalnici. Zahteva se zmožnost slovenskega in nemškega jezika v pisavi in besed:. Najmanj! zaslužek je 50 gld. mesečno. Naslov pove naše upravništvo. l^arol prašSk pekovski mojster in sla&čičar v Gorici na Koran št. 3. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Naznanilo vzflojevalcem sviloprsjk! Podpisani si usoja naznanjati gg. vzgojevalcem sviloprejk, da je prevzel zastopstvo za našo dežen slovečeg* In znanega poskuševalfsea in svllod-ne?a zavoda gosp. dr. J. Fascjnalisa v Tittorio, večkrat odlikovanega na domačih svilodnih razstavah. Cena semenu je sledeča: Prya mešanica pol-rdinona Eslra, ena unča ima 30 gramov ter stane gld. 6-50. Mešanica pol-runiena, obstoječa iz izbrane domaČe, rumenoprejke spojene z rumeno, kinežke vrste. Gosenice so črne, kokoni (galeta) rudeekaste-rumene barve in sfericne podobe. To seme se uponeslo z dobrim vspehom tudi v onih krajih, kjer drage vrste napada bolezen. Seme pol-rumeno se svetuje vsakomur, ki želi doseči dober dobiček, bodisi za vzgojevalca ali pre-dilnicaga. Seme prezimuja v hribih do časa razpoSiljatve, katera sv vrši prve dni meseca aprila. Naročila sprejema podpisani v Gorici na trgu sv. Antona Ltv. 6, g«cJ&nez Cotič v Dornbergu šiv. 190 in g. Tomaž Martinuc v Biljab, kjer so na ogled tudi uzorci. S poslovanjem JOSlp C€Jj, v Gorici, trg sv. Antona siv. 6. OGLAS. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-letnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovalnicah utež olvorfl v SemeniškI ulici štev. 8 astno zalogo z IVelovalnico iahinic razno vratnih sistemov In viiin«, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dati slavno županstvo v Št Andreiu, kjer sem. izdelal občinsko tehtnico. Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, šivalne stroje in slične reči. Imam glavno zalogo kolss prvin anarl-kanskih sistemov, katera so pripozaana naj-kol{ia. — Vedno pripravljen na izvršitev se belež udani KAROL KOMEL, 20—6 v Semeniški ulici številka 8 Garancijo 5 lat. M. ŠUL1GOJ, urar v Kanalu. [ Velika zaloga šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor RtaRschiftchen in Rund-seluff-rhen »Afrana« s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (!0i)0-2ozlnči'ti<>) I vt-iižica za uro, sc-hluva oklepa (na zahtevo iz niklja ali poirohrujeim). 1 krasna ijrla za z*ivral-nike za pospndc iz a mer. doiibli!-zbila s kameni, po-dolmitiii briljantoiti. 1 p;irlrpihzaposlnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada. I par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double-zlala. 1 zbirka gumbov za M-njVc in ovratnike iz ainer. doublc-zlala (5 komadov). 1 elcfi'aiilno, novoiznajdeno toaletno pomanj-Scvalnn zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga ol»toji, razpošiljam teh Id komadov proli povzetju ali proti pnSiljutvi denarja pri naročilu zi sunili gld. 2'95. (.Sama žepna ura iz niklja .\nker-Hemoiitoir stala j« prej 5 gli.) Kalno ujinja. sprejema v teku S dnij rndovoljno nazaj E. Holzer zahvaleij zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur In zlatenine na debelo. Krakovo Slradom 18. — Krakovo. i tlustiovatii ceniki gratis in franko. CS[3J3J3J22^225 Kaya družbe sv. Cirila in Metoda ž .^^$S3SHc!It^^ E3 r^«;~«^ ^^.^v^^^j^v. i *$ Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod <\ najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to jo h Ciste „K«va« „SI«dna kava e+i cikorijsko in sladove tvatine napravljena domaČa ,J družbe sv. Cirila in Metoda". BW- Dobiva se povsod! . Glavna zaloga pri: lir. Jebačinu v Ljubljani. BžSHnrEEat^ Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda! HfSHjJJatiH pripoznano najbolje sredstvo za čiščenje zob. Tiskarna ustanovljena leta 1893., je oskrbljena z najmadernejšimi črkami. »Salonska knjižnica4' „5lovanska XnjiMca". knjižnica za mladino". ..primorec". „SOČA". kažipot". Goriška Tiskarna A. GABRŠČEK, zaloga vsakavrstniti izgotovljenih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in druge urade j v Gosposki ulici štev. 9. v Gorici, sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin, kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listov-ni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnic* s primernimi zavitki in elegantnimi škatljicami. CiskoYii\e po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd. izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sladttč« tiskovin« ima tiskarn* izgotovljane v zalogi: Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, douiovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd. Za cerkvene urade: Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status anim., Testim. mortis, Testira, matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status liberi, krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd. Za šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in ifal. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd. Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd. Vsako narciiloj bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgotovi v teku 24 ur. § zalngi Joriške f iskane" I. labršček so izšle knjige: »Materino delo za Boga in domovino". Za Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr. »Zgadov. erfiee iz po knez eno grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Kutar. Cena s poštnino 5r> kr. „Venee slovanskih povesti". Črtice iz ruskega, poljskega, slovaškega in hrvaškega življenja. I. Cena s poštnino 55 kr. Simon Cregoreieeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji 30 kr. 4nt. Fantka izbrane pesmi. Cena lični izdaji 50 kr. Pagliaruzzi-Krilanove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 00 kr. j&nfon Klodieev „Materin blagoslov". Cena s pošta. 18 kr. „Lpizcda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega e. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušic. Cena s poštnino 12 kr. »Slovanska knjižniea". Izhaja 15. dan v mesecu. Do konca leta 1898. je izšlo Si snopičev. Celoletna naročnina gld. 1-80. »Knjižnica za mladino", izšlo je 24 snopičev. — Gena vsakemu snopiču je 25 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. —• »Salonska knjižnica", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1897. I. zvezek „0 te ženske!" stane broširan gld. 1*10, vezan gld. 1*60. »Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. 350 strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana eena gld. 1-30, V kratkem izide II. in III. knjiga zanimive vsebine. la niil ež. Zni »Bele noši". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. »Sen-Kur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallace, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-65. mehko vezan gld. 1*80. »Kako je ravnati z mlekom V Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančte v Tolminu, 1 iztis 15 kr., 10 iztisov gld. Trdo vezan gM. 1-90. Pomoti Mehko vezan gld. 1*60. P$rCCKO-C!OBHHCKlft CjIOBAPB (Ročni Rusko - Slovenski Slovar) Kratka slovnica ruskega Jezika (KpaTKan rpasiMatiiKa P^ceicaro HauKa) V kratkem izide „Slovensko-rus* i slovar" in „rusko-slovenska "slovnica"