Stv. 48. V Mariboru 27. novembra 1873. SLOVENSKI Tečaj VIL Ust ljudstvu "v poduk. Izhaja vsak četrtek. List velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. za Četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tiskovn. društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Itokopisl se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, ce se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr. Adresna debata v državnem zboru. Kakor je prestolni govor, kterega vlada izdela, vladar pa poslancem prebere, ogledalo tega, kar vlada misli, želi in dela, tako je a d r e s a alj odgovor poslancev na prestolno besedo živo ogledalo tega, kar večina poslancev misli, želi in zahteva. Ko bi v Avstriji prava ustava bila, taka namreč, da bi res vsak narod e d n a k e politične pravice imel, in bi nebi vladala le ena, namreč nemško-liberalna stranka, bi tudi adrese do cesarja vse drugo lice imele: bile bi v resnici pravo ogledalo tega, kar v s i mislijo in želijo. Zdaj je večina nemških ustavakov tako „no-bel", da se ne zmeni za to, kar menjšiua hoče, marveč sklene adreso, kakor je njej — večini — po volji. Pri takem stanji ne morejo naši poslanci druga storiti, kakor da vsaj govorijo in naše potrebe in želje naznanjajo. In to so pri tej priliki res storili ter očitno pred svetom povedali, da Slovenci nismo zadovoljni, marveč imamo mnogo prav britkih pritožeb. Ker je vseh naših nadlog izvir v sistemi (v načinu vladarstva), je izvrstni naš zastopnik g. Herman stvar pri korenini prijel in sistemo šibal tako, da še ustavakom nihčer takih povedal ni. Ves njegov izvrsten govor podajemo bralcem v prilogi denešnjega lista. Menda ga ni Slovenca, najmanj pa v volilnem okraji g. Hermana, ki bi ne bil vesel možate besede njegove. Zatorej pa ne moremo pritrditi temu, kar je „Gr. Volksbl." Hermanu nasproti poudarjal, da namreč ni prav storil, da je govoril, češ, da §. 9. klubovih pravil prepoveduje govoriti udom njegovim, ako se ni to kteremu dovolilo. Tudi mi spoštujemo red, na kterega je vsak poslanec navezan, dokler je v klubu; toda v sedanjih naših razmerah ni mogel Herman molčati. Vedel je namreč, da bodo Slovenci nasprotne stranke govorili. Da se pa nebi danes alj jutre proti stranki, h kteri spada g. Herman z nami vred, hujskalo tudi s tem, da so privrženci te stranke v državnem zboru lepo tiho bili, zato je g. Herman prav storil, da je govoril. Toliko v opravičenje g. Hermana. Poglejmo zdaj ob kratkem, kako da je bilo pri adresnem razgovoru (debati). Povzeli bomo le to, kar so razni poslauci govorili o najvažnejših režeh: o pravici dežel, narodov in kat. cerkve. Poljak dr. Dunajevski je govoril tako, kakor govori večina Poljakov sploh, namreč: nedosledno. Iz ene strani zagotavlja, da je ustavi celo udan, iz druge strani pa — z nami vred — pogreša mnogo stvari, katere so prav po sedanji ustavi nemogoče. V direktnih volitvah vidi „deloma skrčeno pravico" deželnih zborov ter graja, da adresa dalje sega kot prestolni govor, v kterem so omenjene „potrjene pravice po-samesnih dežel" in „koristi različnih narodov", ki se ne smejo prezirati. O vsem tem pa adresa — molči, kar mu je znamje, da hoče večina še bolj samoupravo dežel stisniti. — „Avstrijska državna misel" — o kterej adresa govori — „se ne da tako zapopasti, kakor da smo mi le za to, da se — v n e m št vu zgu b i m o. Za to bi ne bilo avstrijske monarhije treba, ktera po zgodovinskem razvitku nič druga ni, kot združenje različnih narodov, da si svoje posebne koristi pod obrambo vladarske rodovine varujejo." — Zatorej je „avstrijski državni misli celo nasprotno, da se deželnim zborom jemlje vpljiv na vkupue državne zadeve." aPvm sHti Ust ¡mu prilog». čudi se, da adresini očetje s „cerkvenimi postavami" tako pritiskajo. „V umetno zapletenem stroku (periodi) se govori zdaj o državni oblasti, zdaj o vtikanji v državno oblast, zdaj o pravicah države; o pravicah kat. cerkve pa ne beremo nič!" „Iz teh zvitih stavkov vonja sovražen duh proti cerkvi, kakor da bi ona občnemu blagru nevarna bila." — „Upajmo" (mi z g. Hermanom nič ne upamo), „da bode vlada kakor državi, tako tudi — glede na najviše duševne koristi — cerkvi njene pravice in svobodno gibanje varovala."(??) Izreče slednjič, da bode proti adresi s Poljaci glasoval. Rusinec Ko val s k i opisuje krivice, ki so se Rusinom od strani Poljakov v Galiciji godile, pozdravlja z veseljem direktne volitve, češ, da je Rusinom le tako mogoče, pri volitvah v državni zbor veljavo si pridobiti, v tem ko so jih poprej Poljaci v deželnem zboru odrivali. — Njegovim besedam so navdušeno pritrjevali ustavaki, Poljaci pa jezno ugovarjali; pa jim nič ne pomaga: politične krivice prej ali slej — tep6 vedno krivičnika. — Rusini pa si utegnejo kmalu skusiti, da so — pobegnivši v tabor ustavakov — iz deža prišli pod kap. Poslanec Cienciala, kmet iz Slezije, je izvrsten mož naše stranke. Njemu ne gre v glavo, kako da bi državni zbor iz direktnih volitev sestavljen „obrat k boljemu bil." „Drž. zbor kaže danas na desni strani (sedeži za Čehe) rebra, kakor jih je kazal za čas posrednih volitev. Tudi mi Slovani, ki smo sicer tukaj, pa kot nasprotniki centralistične stranke, tudi mi ne moremo za gotovo povedati, ali bomo na teh stolih obsedeli; kajti pri umetno sostavljeni visoki zbornici zamore lehko nad nas s o p a r c a priti, ktere ne bomo mogli prestati, ter bomo prisiljeni h svojih stolov vstati in iti." — „Za nas Slovane v Šleziji je dosle ustava iluzorična (prazna reč). Po pravici se ji pravi, da je konštitucija ene stranke. In ravno ta stranka overe dela, da se ustava izpeljati ne da." To pojasnuje s žalostnim stanjem svojih rojakov doma: Poljakom se ni dovolilo pol. društvo, nemško društvo v Tešinu pa počenja svobodno, kar se mu poljubi; volilne oklice Nemcev so politični uradi razširjevali, poljske oklice so pa žandarji lovili in ljudem jemali; enakopravnost §. 19. ustave je sicer na papirji, v življenji pa nikjer ni itd. — „Dokler se narodnim menjšinam po deželah po posebni postavi, kakoršno so Čehi 1. 1870 za nemške deželane predložili, narodnostne zagotovi, ostane konštitucija prazna reč!" . . . „Bil bi torej le zastopnik zužnjev (helotov), ko bi nebi proti tej adresi glasoval." Dr. Demel, ustavak iz Slezije, skuša pred-govornika pobijati, v resnici je pa le sebe in svojo stranko pobijal, ko ni druga vedel povedati, kakor: Mi smo mi, in kar mi čemo, to mora biti; to pa, kar moj rojak hoče, se v tej zbornici nik- dar spolniti ne more! Ako ima kdo kakih pritožeb, kakor predgovornik, nismo mi — ustavaki — krivi, ampak drugi, ki nočejo po naši piščalki plesati, in to mora državna oblast (to je: liberalna naša gospodska) brezobzirno kaznovati. Sicer pa take „krajne pritožbe" ne spadajo tu sem v zbornico (in vendar je v prestolnem govoru rečeno bilo, da je tu pravo mesto, kder naj vse stranke svojim željam in zahtevam skušajo veljave priboje-vati. — Uredn.). Grof Hohenwart se kratko izjavi kakor smo zadnjič povedali. Dr. G iskra, ekselenca milijonar, je komaj čakal, da bi Hohenwartu mogel odgovoriti; pa zgodilo se je Giskri, kakor mnogokrat lovcu: zajec jo je prej iz deteljišča popuhnil, kakor je lovec sprožiti zamogel. — Zatorej je Giskra nameril po drugih, pa streljal je le kar s smodnikom brez svinca. — Poljakom in Rusinom pravi: Zdaj ste celo naši, tako je prav; le pridni bodite in nas lepo ubogajte, potem dobiste od nas „fleiscedel." Kot školnik alj kantnar vseh ustavakov podučeva zdaj Poljaka Dunajevski-ja, da nima prav, čc se pritožuje, da adresa dalje sega kot prestolni govor. Mi ustavaki smo v večini; in „kakor v vseh ustavnih državah, mora tudi v Avstriji adresa to izreči, kar večina misli." — Ekselenca je pa celo pozabila, da je v Avstriji več narodov, da so nemški ustavaki dejansko v menjšini, ker se ž njimi niti vsi Nemci ne skladajo! — V direktnih volitvah ne vidi Giskra prikrajšanja deželnih pravic: po njegovih mislih bodo še le zdaj deželni zbori prav vspešno za deželne koristi skibeti zainogli, ker „se jim ne bo treba več poganjati za državno-pravne stvari." — Silno mi-iostljivo, ekselenca! Deželnim zborom vsaj dovolite, da bodo ceste popravljali, vode zajezevali, ubožce z lepimi besedami pitali, prav pohlevno drobtinice pobirali, ktere jim bodo padale z mize državnega zbora, v kterem Vi s svojo stranko deželnim zasto-pom porcijone delite! Kar je pa Giskra o cerkvenih postavah govoril, ni več šala, ampak kaže grozui prepad, nad kterim stojimo. V imenu odbora je izrekel, da „cerkvene postave" na to merijo, da si sme vsak državljan v smislu ustavnih člankov „vero po svojem prepričanji prirediti, po svoji vesti versko življenje si vravnati, svoje stališče proti najvišjemu bitju po svojem prepričanji vrediti." — Po tem takem ni treba več „državljanom" ne Božjega razodetja, ne cerkve, ne svetih zakramentov, ne očitne božje službe — vsega tega ni več treba, ampak ljudje naj žive vsak po svoji veri: tatovi po svoji, odrtniki in prešestniki po svoji itd. Potem prerokuje, da bodo „postave" starokatoličanom in brezvernikom popolno svobodo zagotovile, katoličanom nasproti pa povdarja, da si mora država svojo oblast varovati proti vsaki družbi, tudi proti oni, ki si „domišljuje, da ima ključe do nebes"; kajti „država je prva in najvišja stvar v tem življenji!" — „Naj cerkev uči ljubezen, upanje in vero (kloboštranski red — uredn.) ter se naj peča z unim svetom; kar pa državo zadeva, v to se cerkev vtikati ne sme." Tu ga imate! „Država" smo mi liberalci in brez-verniki; šola mora biti, kakoršne m i želimo, ona pripada „državi", to je: nam liberalcem! Ce torej cerkev — krščanskim staršem, občinam in državi na korist — tirja, da naj bo šola krščanska, je to po Giskrini modrosti samovoljno „vtikanje v državne zadeve", za katero je treba ostrih paragrafov. — Ce se pride pošten župan dušnemu pastirju pritoževat zoper grozno pohujšanje, ki srenjo razdeva, ter prosi pomoči; — če pride eden zakonskih prosit, da naj gospod divjaka alj div-javko podučijo, posvarijo, zakonskim mir povrnejo, — bi moral k vsemu temu dušni pastir molčati, kajti „cerkev se ne sme vtikati v državne zadeve", srenjske razmere in zakon sam spadajo pa v „državne stvari", v ktere se cerkev vtikati ne sme, ker se ona le z „unim svetom peča!" Tem ljudem je lBstoletna zgodovina kat. cerkve — prazna tabla, na ktero še le liberalni usta-vaki pišejo nektere „regelce", po katerih smejo katoličani živeti in kraljestvo božje, sveta cerkev, se vesti in delati! (Konec prihodnjič.) Cerkvene zadeve. Podružnice mariborske farne cerkve. (Glej 36. list „Gospodarja1'.) Te cerkveno - zgodovinske črtice mikajo vsakega katolškega Slovenca, posebno na Štajerskem, zatorej jih nadaljujemo. In kdor zgodovino sploh, in posebe še slovensko zgodovino čisla, ne bo preziral teh črtic zarad teaa, ker popisujejo zgodovinske stvari na Štajerskem. V zgodovini velja bolj, kaj se je godilo, in menj, kje da se je godilo. 5. Tudi vetrinski dvor, pred kterim je stala starodavna cerkev sv. Ulrika, imel je svojo kapelico, ktero je posvetil lavantinski škof Leonard 19. oktobra 1519 v čast sv. Florjanu. Sedanja le-karnica bila je ona nekdanja kapela. 6. Cerkev sv. Barbare. Ob času strašne kužne bolezni leta 1680.*) so Mariborčani obljubo storili, novo kapelo ali cerkev na griču poleg mesta pozidati, naj bi jih Bog po priprošnji sv. Barbare rešil nesrečne kuge. Res je kuga h koncu leta 1680 prenehala in peščica mestjanov, ki so še *) Kuga je v mestu moriti začela 8. julija 1680. Poroča se, da je kuga 250 oseb v mestu pomorila. Mrtvaški zapisnik pa kaže, da jih je v mestu pomrlo 1. 1680 od 8. do 31. julija 10, mosca avgusta 28, septembra 47, oktobra 43, novembra 21 in decembra 9 oseb, vsili vkup 158 oseb, večidel otrok in ubožnih ljudi. Gotovo jih je mnogo iz mosta pobegnilo, ko je tu kuga razsajati začela, ter je kuga tudi marsikterega teh pobrala. Drugo leta jih je tisti čas v Mariboru 40 do 50 oseb pomrlo. živi ostali, se je menda že v jeseni leta 1680 za obljubljenega dela poprijela. Mestjani sami so gradivo za novo cerkvico na grič nosili in zidarjem stregli. Že 11. dan maja 1681 je Sekovski knezoškof Janez Ernest grof Thun vogelni kamen za to cerkvico blagoslovil in položil. V večo zahvalo za prejeto pomoč božjo in v nje večni spomin so mestjani tudi glavnico denarjev k tej cerkvi vložili, da so se potem vsako leto v tej cerkvi sv. meše opravljale. Pa tudi to cerkev je cesarska komisija leta 1783 za nepotrebno spoznala in jo zaprla. Blizo 30 let je bila potem cerkev zapuščena, nihče ni kaj popravljal ter se je slednjič podirati začela. Zdaj še le so Mariborčani sklenili, cerkev kot spomenik pobožnosti in hvaležnosti svojih pred-dedov zopet popraviti in ponoviti. Z naj večo gorečnostjo so se, kakor poroča bivši dekan Matija Lešnik v svojem pismu od 23. avgusta 1813, dela lotili. Tako je cerkev z velikim trudom in z mnogimi stroški v kratkem času zopet vsa ponovljena bila. Tudi je dobila nov altar, nove zvone in orgle in vso drugo potrebno pripravo. Po dovoljenju Sekovskega škofijstva od 22. decembra 1813 in c. k. gubernija od 12. januarja 1814 so začeli 1. 1814 božjo službo v tej cerkvi zopet opravljati. Bil je nekdaj poleg te cerkve naseljen pušavnik po imenu Fr. Abraham ali Matija Cerer, iz Gradca doma, ki je neki umrl 78 let star 1. 1783. 7. Cerkev sv. Katarine v Meljiškem gradu. Imela je ta cerkev 3 altarje: glavni altar sv. Katarine in 2 stranska altarja, sv. Sebastjana in sv. Donata. Lastniki grada in cerkve bili so nekdaj Malteški vitezi, in že leta 1413 je malteški vitez Nikola Kebeljski svoja dva vinograda: v Kamnici in v Krivcu tej cerkvi sporočil, naj bi se vsak petek sv. meša pri altarju sv. Katarine brala in vsako leto na obletnice dan 7 ubožcev dobivalo obed ter se vsakemu dajalo eden penez v denarju in za eden penez kruha. Leta 1434 so Mariborčani tej cerkvi dali svoj mlin, ki je bil med špitalskim mlinom in med židovskim pokopališčem, z namenom, da se naj na dan obletnice, v ponedeljek po Trojički nedelji, duhovniku, opravljajočemu obletnico, jesti in piti in 12 penezev daja. Vsako leto na velikonočno nedeljo popoldne je šla procesija iz mestne farne cerkve v cerkev sv. Katarine. Tudi se je vsako leto tukaj godovanje sv. Katarine slovesno obhajalo. 12. dan febr. leta 1800 so malteški vitezi Meljiški grad s cerkvijo vred prodali in novi posestnik je leta 1844 cerkev podreti dal. 8. Kapela v gornjem mariborškem gradu. Tudi ta grad, ki je še v 18. stoletji stal, imel je svojo kapelo. Neki gospod Graben s ki, nekdanji lastnik tega grada, je sporočil Hočkemu župniku 2 njivi in travnik, naj bi Hočki župniki vsak tje-den sv. mešo v tej kapeli služili; pa že leta 1599 se sv. meša ni več v tej kapeli, temveč v razvin-ski cerkvi sv. Mihela služila. Toliko in ne več se o tej kapeli vč. Nadalje govorimo o samostanih v Maribor«, in tudi tu se bomo prepričali, da „lučnjaki" druga ne znajo kakor cerkvene ustanove rušiti, pobožna sporočila pod klop metati. Gospodarske stvari. Nekoliko zdravih načel, po kterih se pride do zboljsanega in požlahtnjenega plemena domače živine, posebno molznih krav. Živinoreja je v tako tesni zvezi z poljedelstvom, da jedno brez drugega ne more napredovati. Ako se ne da tajiti, da visi živinoreja od razvitka poljedelstva, se more še z večo pravico na robe trditi, da poljedelstvo brez pomoči živinoreje napredovati ne more. Dva glavna pogoja sta pa, od kterih poglavitno odvisi razvitek živinoreje, in sicer: obilna hrana in pa dobro, svojim okolnostim prikladno pleme. Ako prijatelj lepe živine pride na veliko živinsko razstavo, se ne more dosti načuditi lepim, vsakovrstnim plemenom goveje živine. Ali zelo bi se pregrešil proti umnim pravilom živinoreje, ako bi za svoje pokrajine nakupil goved le po očesu, češ, da bodo iz te matice tudi pri njemjeduako lepa goveda se izgojila. Kakor rastline, tako ima tudi živina svoje podnebje, svoje kraje, kterim se je njih život tako privadil, da bi prenesena pod drugo nebo in v druge razmere, ako bi se jim ne moglo privaditi, moralo ali poginiti ali se pa znatno premeniti. Da se s premembo podnebja in drugih naravskih okolnosti tudi zvu-nanji organizem in notranja narava živine menja, to je resnica tako jasna kakor beli dan, in ni treba je dokazovati. Pa tudi to je po tolikih skušnjah dokazano, da na priliko švicarska, holandska in angleška krava ni več ona ista v daljnem, tujem kraju, in ne bode toliko in jednakega mleka dajala pri tamošnji hrani in krajevih okolnosti, kakor ga je dajala v svojem kraju, pri domači hrani in domačih okolnostih. Tu se bode tvoja domača krava pri dobri hrani in priličnem gle-štanju, ako je le nekoliko boljšega domačega plemena, kot mlekarica bolje obnesla od velikega holandskega ali švicarskega plemena. Holandske krave so res znane kot naj obilnejše mlekarice, kajti dajajo po 12—16 pintov (bokalov) mleka na dan. Ali umni gospodarji so nehali v novejšem času si omišljevati takih krav, ktere brž po oteljenju dajajo cele kable (škafe) mleka, ki je pa le bolj prazno in vodeno, nikakor mastno; tudi množina pojema bolj in bolj, in davno pred popolno brejostjo cel6 na polovico pade. Ako se pa po kaki nezgodi takim mlekaricam knua nekoliko prikrajša, preneha obilnost mleka še pred časom. Zarad tega umni gospodarji več skrbi in pozornosti na take krave obračajo, ktere pri zmerni hrani dajejo, če tudi znatno manj , pa vendar od prvega blizo do drugega teleta jednako mero mastnega in dobrega mleka. Treba samo paziti, da se biki glede postave in velikosti odberö primerni kravam; kajti ako se odberejo preveliki in pretežki biki, se lahko zgodi, da se krava težko in nevarno oteli. Potem takem ne velja krave slučaju prepuščati, marveč treba kravo in bika dobro poznati. Kako bi se pa tam mogla živina zboljšati in po-žlahtniti, kder se krave in biki slučaju prepuščajo ? Tu mora sicer že dobro pleme rakovo pot iti. Če pa hočemo domače pleme požlalitniti, še ni zadosti, da pazimo na pripuščanje goved, ampak treba tudi na odrejevanje telet vso pozornost obračati. Prva skrb bodi toraj gospodarju, da se teleta ne samo z dobro krmo redijo, ampak da se pri krmljenju na red in pravi čas pazi. Ako si gospodar hoče živino požlahtniti in zboljšati, mora natanko prerajtati, koliko goved da zarnore s krmo, na svojem zemljišču pridobljeno, skoz leto prerediti. Treba je namreč krmo, živini namenjeno, na dvoje ločiti: jeden del potrebuje govedo za vzdr-žauje svojega življenja, drugi del pa za pridelovanje, t. j. za mleko, meso, gnoj, delo itd. Ako gospodar daje samo toliko hrane, kolikor je njej za življenje potrebno, naj ne pričakuje od krave niti obilnega, niti dobrega mleka. Kdor hoče doseči eil in konec, mora se tudi poslužiti sredstev, t. j. krmi krave obilno. Vrednost dobre mlekarice en ceni se toliko po tem, koliko, ampak kakega mleka v določenem času da z ozirom na potrošeno hrano. Za to velja v novejšem času za dobro mlekarico naslednje merilo: koliko in kakega mleka da hrana od jednega centa dobrega sena d a j e. (Konec prih.) Zadnja kop. Göthe, ravnatelj sadje- in vinorejske šole poleg Maribora, priporoča v svoji izvrstni knjigi „Der Weingarten"*) jesensko kop vinograda, preden močni mraz nastopi. On pravi, da je to obdelovanje zemljišča v vinogradu prav važno in zasluži, da se povsodi vpelje; kajti tako je mogoče, da mraz grudasto površje vinograda prešine in redivne obstanke zemlje bolj razkroji. Mokrota se tako globokeje v zemljo spusti in za suho poletno vreme koreninam v globočini ohrani. Važno pa je tudi to, da v jeseni obdelanih vinogradov spomladi plevel tako hitro ne preraste in se torej lahko pozneje kopajo, kar spomladi zabrani, da trs tako hitro ne začne gnati in se tako pomladanskemu mrazu ložje odtegne. Znano je namreč, da v rano prekopanih tleh trs preje žene, kakor v neprekopanih. Kdor hoče prihodnje leto obilno lepih murk (kumar, krastavcev) si pridelati, naj zato že zdaj skrbi, in prostor, na kterem hoče prihodnje leto murke sejati, pripravi. Dobro izskušen vrtnar na-svetuje ta le način: Zemljišče za murke se že jeseni izdatno s kravjem gnojem pognoji in potem o lepem, suhem vremenu globoko prekoplje. Tako prekopan prostor, grudast in nezravnan, ostane črez zimo, da ga mraz dobro predela in se gnoj razkroji. Ko pride spomladi ugodni čas sajenju murk, se iznova prekoplje, v gredice razdeli, po kterih se dva palca široki in enoliko globoki žlebiči potegnejo. Ti se za tri četrti z strauišnim gnojem nadelajo, na kterega se potem toliko prsti nasiplje, da so grede zopet ravnega površja. Zdaj se potegnejo poleg starih žlebičev novi, v ktere se murkino seme položi in na dalje po navadi ravna. Tako, piše izveden posestnik, že več let semkaj ravnam in si pridelam tudi v letih, ki niso najbolj ugodna kumaram, ne le obilno, ampak tudi prav lepih kumar. Kdor ima jabelčnih, gruševih in družili pešek ter jih misli posejati, naj to stori zdaj, predno zemlja zmerzne. Seveda mora biti prostor za to dobro pripravljen, v zavetju, na solncu, globoko prekopan, in če zemlja že ni sama na sebi močna in mastna, naj se pognoji s preperelim, starim gnojem. Tako se dobijo že prvo leto močni, za pol sežnja visoki divjaki, ktere drugo leto že lahko cepiš. Cepljenci na prodaj. Vrli narodnjak in slavno znani sadjerec, Tomaž Spindler, pri Maline-delji, ima v svoji drevesnici nad 30 jezer raznih žlahtnih in cepljenih drevesc. Nad tisoč 7—8 čevljev visokih in do 3 palce debelih ponuja pošt. občinstvu po 50 krajcerjev. Tudi manjše se dobe po 35 do 40 krajcerjev. Vse so zvečine mošanc-k e g a plemena. Dopisi. Iz Slovenjgradca 24. novemb. (Društveno življenje.) Prava doba za zborovanje je spet nastopila; začetek smo v nedeljo 23. t. m. napravili, in mislimo, prihodnjo zimo se prav pogosto zbirati. Prvo v včerajšnem zboru je bilo, da je prvo-mestnik prebral list, kterega je pisal društvu bivši naš kandidat, g. prof. Pajk, v zahvalo, da so volilci tukajšnjega okraja skoro vsi za nj glasovali. Zbor je sprejel njegov dopis s srčnimi „Živio"-klici. Po končanem govoru o denarju sploh in o denarnem stanju v Avstriji, — in po oziru na pretekle volitve za državni zbor omeni g. tajnik prihodnje petindvajsetletnice Njih Veličastva, presvitlega cesarja, ki se bode 2. deoi po vsej « Avstriji obhajala, razloži na kratko, v kakih burnih časih so vladarstvo nastopili, in kako je vsa doba njihovega vladarstva polna težav. Na poziv govornika, da bi tudi mi Njihovemu Veličastvu svojo udanost izrazili, vstanejo zbrani društveniki in navdušeno zadoni po dvorani: Bog živi, Bog ohrani nam cesarja Franca Jožefa I.! Na dalje opomni govornik še dveh n e u-strašljivih boriteljev za našo reč: g. Hermana, ki se v državnem zboru z besedo poteguje za nas, kakor je ravno une dni storil, in pa gosp. vrednika „Slov. Gospodarja", ki se s peresom bori za naše pravice, in se kljubu velikim težavam in zaprekam trudi za poduk in pravi napredek slovenskega ljudstva. Z nenavadnim navdušenjem sprejme zbor predlog obema gospodoma svoje priznanje in zalivalo za njih trud izreči, kar se je tudi zgodilo. Od Marije Snežnice. Iz visokega hriba na slovenski meji se vidi na sosedne planine, ki so že globoko snegom pokrite. Tedaj zima je blizo, in vendar se vidi kedarkoli, kako se hrami in sad človeškega truda, letni pridelki, v plamenu in dimu razkadijo! Pred nekterimi dnevi je na murskem polju proti Lipnici 12 hramov, pred kratkim sta 2 hrama v Cmureški fari iz hudobije zažgana bila, v pondeljek jutro pred Katrinim je zopet posestvo v naši fari — kakor se sliši, od domačega sina, ki je zjutraj celo pijan prišel domu, požgano bilo. Drugi pa pravijo, da je kdo drugi iz sovraštva zapalil. — Zadnje dni so tudi na več krajih krave pokradli. Tedaj hudobni so ljudje, kaj pa še bo, ako se stariši hitro pogro-zijo, da bodo nad kaplana planili, ako njihovega nemarnega ali celo hudobnega otroka v šoli kedaj z ostro besedo posvari!? Ali se je po tem takem čuditi, da gre vse križem, kakor je naš slavni Herman tako resnično naše stanje popisal. Iz Griž pri Celji 24. novembra. (Felici-janGlobočnikf) Moža stare korenine in ostrega, pa dobrega dušnega pastirja, ki je že črez 40 let služil v vinogradu Gospodovem, so danes v Grižah pokopali, in dobri farmani so v velikem številu zbrani rajnemu g, župniku, ki so njim že 21. leto bili dušni pastir, zadno čast skazali. G. Glo-bočnika, nekdanjega sodelalca Slomšekovega, ni več; po le kratki bolezni so umrli 22. t. m., ko so 16. še božjo službo imeli in nenavadno dolgo pridigovali. G. Felicijana šaljive pesni so se rade tiskale v nekdanjih slovenskih listih, pa zraven šale so tudi resnobne in svete reči njegovo delo, kakor oddelek Slomšekovega „življenja Svetnikov" za celi mesec majnik. Zadnja leta, odkar je Grižka fara bila g. Felicijanu izročena, se ni nič več čitalo o njegovih duševnih izdelkih ; pa saj pastirovanje v farab, kakor je Grižka, kjer je več tovorn in veliko rudokopov, in še druge okoljšine so že marsikteremu pisatelju glas vzele; pa kakor smo slišali g. Je raj a, žalskega župnika, v lepi nagrobnici rajnega čednosti razlagati, bil je lju- bljen gotovo od Boga in ljudi in njega ohranimo z vsemi Grižani v blagem spominu, saj je bil oster in dober mož in je želeti, da dobi tudi pravega naslednika, ki bo pravi katoliški mož v težavni župniji, v kterej tudi treba novo farno cerkev zidati, ker je zdajšna premajhna. 17 duhovnikov in tudi več gospode bilo je pri pogrebu. Hvala onim, ki so to storili, rajnemu pa večni mir! Iz St. Ila pri Velenji IG. nov. Pri naši farni cerkvi je slikar g. Fantoni, umetnik v pravem pomenu, ponovil podobe štirih altaijev in stene Božje veže. V resnici se mora podobarju priznati, da je delo prav dobro dovršil. Okus, kterega je v porabi barv in v pozlačenji razvil, spričuje za čast Božjo na vdanega umetnika. Se ve, da je to podvzetje tirjalo od vseh strani mnogo truda, marljivosti, največ pa dobre volje, da stoji sedaj cerkev sv. Ila v kinču in krasoti, pri kteri se zavzeti mora človeško oko. — Take poprave pri cerkvi so pa tudi tolažljivo znamenje, da verniki glas svojega dušnega pastirja še poslušajo ter — jih še zapeljivi veter brezverstva in spačenosti ni dosegel in — ako Bog da — tudi dosegel ne bode. — Hvala torej č. g. dekanu za blago početje, hvala tudi možem cerlcv. odbora za prizadetje, — da se više slavi Božja čast! — C —. Slovensko slovstvo. „Kratek Pregled vesoljnega sveta sploh in posebno naše zemlje" — to je naslov majhni 48 strani obsegajoči poljudni knižici, ktero je spisal in na svetlo dal g. Jož. G o d i n a - V e r d e 1-ski v Trstu. Namenjena je knižica prostemu ljudstvu v poduk ter ima obris obedveh polovic zemeljske kroglje. V prvem delu razlaga v umevnem jeziku prikazni na nebu, v drugem delu pa stvari in prikazni na zemlji. — Knižica se priporoča vsem tistim, ki ne morejo obširnih bukev o teh rečeh brati alj kupiti. Dobro utegne služiti gg. učiteljem pri poduku o prirodoslovji v šoli, tudi društva bodo ustregle svojim udom, če si naroče več iztisov te knižice. Dobiva se pri g. pisatelju v Trstu (Via Far-nedo štev. 28.) in sicer po 25 kr. za manj premožne, za druge pa po 30 so! do v. Politični ogled. Avstrijske defele. Zavolj pričetja deželnih zborov 26. t. m. moral je državni zbor na vso sapo delati in je silno važno postavo zastrau posojila 80 milijonov v dveh dneh zmotal, ko bi bilo najmenj dveh tjednov komaj za to. — Ker tudi za obravnavo proračuna časa ni bilo, se je ministerstvu dovolilo, da sme kakor do zdaj davke pobirati do meseca maja 1874. Finančni minister je — kakor smo zadnjič ob kratkem omenili — prav židaue volje predložil proračun za 1. 1874, češ, da bo nad 2 milijona potroškov manj od letos. Bilo bi to znamenje boljšega finančnega stanja. Pa ravno narobe je! Prav za prav menjka za prihodnje leto 23,500.000 gold., vrh tega še pa nov dolg 80 milijonov v srebru! Minister namreč šteje med dohodke prihodnjega leta tudi kasin ostanek od t. 1. z 21 milijoni in pa dobitek iz prodanega državnega i met k a z 2,500.000 gld., kar pa niso dohodki, marveč zmanjšanje prihodkov v pri-liodujem letu, ker nič v kasi ne ostane in se nepremakljiv imetek proda. Dokler pravi dohodki iz davščin in drugih pridobitev nad stroški ne stoje, ni finančnega zboljšanja, posebno pa tako dolgo ne, dokler se ne morejo davki izdatno znižati. Tedaj nikjer ustavakom slave lavorik ne zeleni! Prvosednik drž. zbora je opomnil nenavzoče poslance (iz Češkega, Moravskega in Predarlskega), naj pirdejo alj pa svojo nenavzočuost opravičijo. Moravciso že odgovorili in sicer blizo tako le: Dozdaj še nismo utegnili priti, ker smo doma imeli dovolj opraviti z volitvami v dež. zbor. In ker smo tudi vedli, da mora drž. zbor kmalu prenehati, se nam ni mudilo na Dunaj. Tako smo tedaj za zdaj opravičeni. Kaj pa bo po novem letu, bomo potem povedali, ker imamo več razlogov, zakaj da smo doma. A dresa se je po dvadnevnem pričkanji po Herbstovi osnovi nespremenjena od večine sprejela; nasproti so glasovali poslanci „pravne" stranke, Poljaci in Mladoslovenci pod dr. Razla-ovim vodstvom. V 7. seji dr. zb. je bil na vrsti Lienba-cherjev in tovarišev predlog, da se naj izbere iz vse zbornice poseben odbor, ki bo preiskaval uzroke finančnega poloma, in potem še le na-svetoval, kako in kaj? Zastonj so bile vse besede; čeravno so tudi liberalci spoznali, da je predlog moder, ga je vendar večina vrgla pod klop, prav po nasvetu vladne „N. fr. Pr.," ki je par dni poprej svojim učencem na ušesa klepetala: Vrzite predlog pod mizo, ako nočete brez „državne pomoči'- ostati. — V nedeljo in pondeljek je bila razprava za-stran posojila 80 milijonov. Za in nasproti jih je mnogo govorilo, posebno pravna stranka se je krepko nesrečne postave branila, ter po g. Hermanu, Lienbacherju in drugih posojilo pobijala; pa slednjič je tudi to postavo ustav*iška večina — s p rej ela z malimi spremembami. Med temi je vsaj ta, da sena borzne akcije sploh pomoč ne bo dobila. Z a to premembo jih je glasovalo 119, vsi naši poslanci, pa tudi mnogo od nasprotne stranke, med kterimi je tudi Bran d-stetter. Nasproti pa, t.j. za borzne papirje je glasovalo 116, med temi 6 ministrov in tudi / Seidl, ki je zopet s tem pokazal, kako da potrebe ljudstva pozna in ljudstvu na korist dela! — Ogersko. Ministra: Kerkapoly (finance) in Tisza (kupčijstvo) sta odpoved cesarju izročila; šli bodo pa neki tudi drugi ministri, brž ko bodo končane svečanosti 251etnice cesarjevega vladanja. Vse ugiba, kdo bode stopil na čelo? Naj bolj se imenuje vodja konservativne stranke, baron Sennyey. Ce bo on prvosednik, potem utegne tudi — Andrassy nas zapustiti. Vnenje države. Narodna skupščina fran coska je 19. t. m. z večino 70 glasov dosedanjemu prvosedniku, Mac-Mahonu, popolno oblast na 7 let podaljšala. Razne stvari. (Volitve v marib. mestni zastop.) Da liberalizem vsem pravicoljubnim ljudem že zdavno preseda ter je zatrl vse veselje do javnih zadev, spri-čuje povsod malomarnost pri volitvah. To so zopet pokazale dopolnilne volitve v mestni zastop mariborski. Iz 111. skupine je od 581 volilcev jih samo 54 volilo, in scer: Fel. Schmiedelua in Maks. bar. Rasta. — V II. skupini z 302 volilei jih je samo 53 volilo in scer: Ferd. bar. Rasta, Jan. Girstmayra, Fr. Bindlechner ja, Lobeinveina, Halbartba, K. Reuterja in Nagy-a. — V I. skupini z 336 volilei jih je volilo 114, za to skupino dosti malo. Izvoljeni so: Dr. Duhač, Fr. Stampfl, Fr. Perko, Bitterl žl. Tessenberg. — (Surovosti brez konca in kraja.) Nekteri fan-talini iz Lempaške fare so v nedeljo 1(5. t. m. v Dežmanovi krčmi na Brestenici v Kamški fari prav tolovajsko delali. Utajili so najpred polič vina; iz prepira navstane pobijanje. Kupice in tlaše so kar letele na vse strani, s kamenjem so potrupali vse okna. Brat oštirja, izvrsten narodnjak, skuša divjo drhal pomiriti, ko je ravno nja sestri hudobnež s steklenico glavo razbil; pri tej priči mu divjak steklenico v glavo zažene, da mu oko izbije, ter so ga morali v bolnišnico v Maribor odpeljati. — Močno je ranjen tudi oštirjev sin in še več'drugih. Skoro ne preteče božji dan, da nebi tukaj enega napadli, tam drugega ubili in okradli. — Zatorej se že govori, da se bo za nektere okraje vpeljala nagla sodba. Pa kaj bo pomagalo, ko je liberalizem res močno že ljudstvo zdivjal. (Strašna hudobija). Iz Pišec se nam poroča: V tvorek 18. t. m. ob 4. uri zjutraj zapalil je hudobnež klet (hram) Jan. Jagodiču, posestniku v Podgorjem. Nesreča je tem veča, ker je posestnik v tej edini svoji shrambi imel vso posodo, vse s polja spravljeno in vrh tega še nad 60 veder že prodanega vina, ktero je mislil drugi dan odpeljati. Brez najmanjše otetbe je vse pogorelo ! — Na sumu je nja sosed M. K., kteremu se je bil pogorelec zameril, in je zavolj tega K. že zaprt. (Čeden izgovor). Učitelj vpraša fanta, ki ni bil prejšnji dan v šoli: „Zakaj nisi včeraj v šolo prišel?" Fant odgovori: „Zarad rodbinskih razmer (wegen Familienverhältnisse.) „No, in kake so te rodbinske razmere?" — Odgovor: „Svinjo smo zaklali in kolino imeli!" (Nemčurski „voitzu.) Po volitvi za mesta in trge v Slovengradcu so bili Marnberžani kljuse najeli, in po Fricetovi zmagi so jezdeca na nj — namreč na kljuseta, ne na Friceljua — posadili, ter ga v zasmehovanje „Reuterja" iz mesta zagnali. Tri dni potem je to kljuse na cesti poginilo, ne ve se, alj od jeze in sramote, da so ga nemšku-tarji zlorabili, alj pa so Merhovčani .... nomen-omen? Vsekako je bil to prav slab nemčurki „witz," ker „Reuter" ne pomenja jezdeca, marveč — rešetarja. (Razbojniki), ki so v Rušah 16 nov. krojača usmrtili in njegovega pomagalca snntno ranili, ki je že tudi umrl, so bili glažutarji, ter so že sodniji izročeni. Namenili so^bili nekega drugega pretepsti, krojač jim je pa po nesreči v roke prišel, in je nedolžen moral umreti; za njim zdaj uboga žena z malimi otročiči zdihnje in joka. To je brž ko ne pijanost storila. (Katol. pol. društvo pri sv. Jurju na Savnici) bode 8. grudna popoldne o '/2 štirih svojo o hl etil i c o obhajalo ter tudi nov odbor volilo. Udje in rodoljubi se uljudno vabijo k zborovanji. Odbor. (Mili darovi.) Mil. knezoskof Lavantinski so v spomin cesarjeve 251etnice odločili 100 gld. za drva, ki se razdele ubožnim v mestu, in 100 gld. kat. družbi gospa, da se 80 gld. porabi za na-kupljenje hrane ubožnim rodovinam, 20 gld. pa za obutev sirotinskih šolskih otrok. — Enako se bo slavila ta svečanost tudi po drugod V Lern-p a hu se po končani božji službi 25 gld. iz srenj-ske blagajuice ubogim razdeli. (Spremembe v Lav. škofiji:) Umrl je č. g. Fel. GTobočnik, župnik v Grižah, 22. t. m. —■ Ondašnji č. g. kaplan Fl. Vizovišek bo začasno oskrboval faro, pri božji službi pa pomagal č. g. Trobaj, župnik v pokoju. Faro sv. Lenarta v Za-bukovjem oskrbuje č. g. Jož. Tombah, kaplan v Sevnici, v Sevnici pa pomagajo v potrebi oo. frančiškani iz Brežic. o s 1 a n o. V „Gospodarju" št. 44, 30. okt., je iz Zreč dopis zastran volitve. Ker me dolžijo, da sim jaz pisatelj tega, prosim si. vredništvo „Gospodarja", naj blagovoli prej ko prej v svojem listu objaviti: 1. da tega dopisa nisem jaz pisal in tudi nikomur svetoval ga pisati; 2. da mi ni nikakor po vol ji, da se je kaj takega pisalo in v časniku razglasilo; 3. da je v njem g. Wukošek preojstro opisan in da ni vse tako resnično, kakor se je dopisniku dozdevalo; 4. da se Jaka Brglez, odkar ga jaz poznam, še ni sovražnika duhovnikov skazal. Zreče 23. novembra 1873. Z velikim spoštovanjem Peter Erj avec, župnik zrečki. Listnica vredništva: G. M. F. v S.: V list, ki gre po vseh slov. pokrajinah, ta stvar, ki ima vendar le lokalen pomen in je precej obširna, prav ne sodi. Po naših mislih bi se sicer dobra pesnica nekoliko popilila — po zvedencu — potem posebej natisnoti dala po odboru, ki se bo menda za stavljenje spominka osnoval. — Glede na to izvolite naznaniti, kaj da naj s pesnijo storimo. •Javna siitt vala. Podpisani se zahvaljuje „prvi občni zavarovalni banki „Sloveniji" v Ljubljani za hitro in pošteno povrnitev škode, ki je nastala na njegovih poslopjih, zavarovanih pri oni banki, vsled požara od dne 1. novembra t. 1. ter jo* p. n. občinstvu najgorkeje priporoča in sicer ne le zato, ker je domač zavod, marveč tudi zato, ker je poštena in pravična. V Velesovem, dne 20. novembra 1873. J. Čuk, priča. Franc Nadižar, priča. Juri Kern, poškodovanec. Tržna cena pretekli teden V Mariboru V Ptuju V Celju V Varaž-dinu fl. k. fl. k. fl. kr. fl. kr. Pšenice vagan . 7 60 7 — 7 50 6 87 Rži 4 70 5 20 5 — 4 86 Ječmena „ — — 4 50 4 50 3 75 Ovsa „ 2 10 2 20 2 30 — — Tuišice (koruze) žagan . 4 60 4 30 4 — 4 20 Ajde 3 80 3 30 4 — 3 55 Prosa — — 4 — 4 — 4 — Krompirja n 1 90 1 80 2 20 1 55 Sena..... cent . 1 50 1 90 1 — 1 — Slame (v šopkih) 1 40 1 60 — 80 1 40 „ za steljo — 85 1 15 — 60 — 95 Govedine funt . — 30 — 32 — 32 — 22 Teletine „ — 34 — 34 — 32 — 24 Svinjetine „ — 33 — 30 — 32 — 32 Slanine „ — 34 — 35 — 36 — 40 l I: n • ij j i Denike , 1—3 grajšakinja. Vinska dražba. Dne 3. decembra, na dan sv. Frančiška se bode v Fpajhamu ob 10. uri predpoldne blizo 8 štertinjakov IUPCC letošnjega bukovskega in črešnovskega cerkvenega vina po dražbi prodajalo. 3—3 Cerkveno predstojnistvo v Frajhamu. 2—3 Mlšifllcsfie. ki zna slovenski in nemški, se takoj sprejme za učenca v .špecerijski prodajalnici. Mesto se pozve v Narodni tiskarni v Mariboru. oeaeeoeeeeeeeee m Tomaža licinpčana I Joja za Kristusom o & zbirko lepih molitev in pesmi. W (Drugi pomnoženi natis.) m Kniga velja: A\ Lepo v platno vezana .... — fl. 90 kr. A\ „ n usnje n • • • • 1 » 15 „ W Z zlatim obrezkom v usnje vez. 1 „ 40 „ W Nevezana............— „ 56 „ w liV/oi- l.ut** ti vaj se t istisav, w ilofei enega ¡nt vrh a. w Dobiva se: w Pri g. Ant. Novak-u, knigovezi, in „ „ J. Bohinc-u, spiritualu, v Mariboru.