Letnik XXXVI tena 300 din P Številka 13 ZAVEDNIK RETROGARDIZEM RETROGARDIZEM je v nas , med nami in okoli nas. Pošast retrogardizma straši po naši deželi. Bolj ko se ga otepamo, bolj se nam dozdeva, da ga je veano več. Poglejmo si nekaj dogodkov, ki so nam potrdili sum. 1. LABINSKA REPUBLIKA 2.3.—8.4.1921 Iz generalnega štrajka labinskih rudar-jev zraste delavska republika. Komunisti so predstav-ijali NAJBOLJ NAPREDNI DEL DELAVSKEGA RA-ZREDA.DELAVCI SO BRANILI KOMUNISTE PRED POLICIJO. 8.4.1987 Na dan obletnice poraza Labinske repub-like rudarjj Istarskih ugljenokopa začnejo naidaljši štrajk v zgodovini povojne Jugoslavije. Po nekaj dneh, se komunisti odločijo, da se bodo vrnili na delo. KOMUNISTI SO POSTALI STAVKOKAZI.Delav-ci soogorčeni. POLICIJA MORA BRANITI KOMU-NISTEPREDDELAVCI. 2. DEMONSTRACIJE V UUBLJANI 24.4.1920 Zaloškacesta 3000 železničarjev in njihovih tovarišev se je odpra-vifo proti centru mesta, da bi protestirali proti poii-tiki vlade. POLICIJA JE BLOKIRALA DOHOD V MESTO IN STRELJALA NA DELAVCE Pri tem je ubila 12 delavcev in eno deklico. 23.4.1987 Trg Revolucije Več tisoč prebivalcev ( zlasti mladih ) se je zbralo na protestnem zborovanjuob obletnici katastrofe v čer-nobilu. Demonstrantje so se iz Studentskega naselja napotili po Erjavčevi, Prešernovi in Subičevi do pro-stora pred skupščino SRS, kjer so prebrali svoje zah-teve in organizirali manjši koncert. POLICIJA JE USMERJALA PROMET IN IZPRAZNILA PAR-KIRlSCE NA TRGU REVOLUCIJE. 3. KOSOVSKA BITKA april 1981 SAP Kosovo Spopadi REPUBLIKANCEV s policijo. Več (? ) mr- tvih, veliko aretiranih, dolge zaporne kazni, POLICI- JA F*RETEPA DEMONSTRANTE. BLOKADA IN- FORMACIJ. april 1987 Kosovo polje Zborovanje SRBOV in CRNOGORCEV. Pride do incidenta. DEMONSTRANTJE SKAMNAJO POLI-CIJO. Takoj intervenira predsednik srbske partije in zahteva odgovornost policije. OGROMNA PUB-UCITETA V VSEH MEDIJIH. Skoraj tret Cetrtina idejnega plenuma posvečena tem dogod-kom 4. OSVOBAJANJE LJUBLJANE 9. maj 1945 Partizanske enote $o ob zvokih žive muzike in po s cvetjem posutih ulicah vkorakale v Ljubljano 9. maj 1946,1947,1948.......... 1/986 VSAKOLETNO PONOVNO OSVOBAJANJE LJU-BLJANE. Vedno bolj farsično. 9.maj1987 Iz zvočnikov donijo koračnice. Tekači po napol praznem mestu tečejo v krogu. Pozdravljajo jih pionirčki, vojaki in miličniki-kadeti. 0b Tromos-tovju se širi vonj čevapčičev in čebule. Očitno vsakoletno osvobajanje Ljubljane nima več nobenega smisla. Potrebna bi bila nova oku-paciia Ljubljane, da bi potem lahko zopetz vero v nekaj to mesto osvobajali z veliko več elana. Mogoce pa bo LAIBACH-u uspela okupacija Ljubljane. Zaenkrat je na dobri poti. 5. LEGALIZACIJA SKUPINE LAIBACH Kadar se v politično-ekonomskih kriznih si-tuacijah zaostruje antagonizem v družbi kot »Ultimo ratio« družbene integracije, ostane samo še sila. Sila mora prevzeti formo sis-tematskega in fizičnega in psihičnega teror-ja, organiziranega v skladu z družbenimi od-nosi. Teror prevzame funkcijo proizvodnje moči, ki izsiljuje disciplino in prilagoditev mase obstoječim odnosom produkcije in obstoječi aparaturi proizvodnje: Laibach prakticira zvok-silo-v obliki sistemskega psihofizičnega terorja kot družbenega or-ganizacijskega principa (Naš pristop je pri-stop na področje čiste politizacije zvoka-sredstva manipulacije mase). Država Lai-bach potrebuje. Sistem rock kulture je kontroliran s svojo svobodo in kot takšno sredstvo določene strukture družbe. Mi gledamo nanj kot na obliko represije, ki skozi način svojega funkcioniranja mase odvrača v postranske nepomembne rituale, ki niso nevarni državi, socialističnim kriterijem oblasti in politični zavesti. Nadeva si zgolj modni videz ogro-ženosti, protesta in upora, deluje pa prav-zaprav kotfiltracijsko sredstvo, prikladno za kolektlvni konzum, s katerim se rnasa odv-rača od poglobljenega, kritičnega razmiš-Ijanja V tem smislu se torej medij rocka na-vezuje na Laibach, ki ga izkorišča kot inst-rument svoje propagandne strategije in manipulacije. Kdor ima materialno nrioč ima duhovno moč, in vsaka umetnost ]e podvržena poli-tični manfpulaciji, razen tiste, ki.govori z je-zikom te iste manipulacije. LAIBACH april 1986 Mladinski kongresv Krikem mladinski delegati se enoglasno izrečeio za legali-zacijo imena in delovanja skupine LAIBACH. Sku-pini NSK celo podelijo priznanje ZLATA PTICA. Mestne oblasti vseeno ne pristanejo na dialog. LAIBACH ostanejo §e naprej ILEGALNI april 1987 Dva hAh skupine LAIBACH " Geburt einer natio.n" in " Lrte is life " postaneta uspežnici na Radiuv Glas Ljubljane. najbolj desno-populistični radiiski postaji v Ljubljani. 6.5. skladbo " Life is life izvoliio za NAJ,Naj pesem tega tedna in se vrti dva-krat dnevno in to tudi 9. maja, kljub protestom ne-katerih zavednih posluSalcev in celo 13. maja ( dan varnosti). Rred tremi leti smo imeli zaradi podobne-ga dt.anja na Radiu študent celo NACI-PUNK AFERO. Te iste pesmi so začeli vrteti tudi na dru-gem programu Radia Ljubljana in to v času kosila. Ko bo IVIarjan Kralj v svoji oddaji V NEDELJO ZVECER zavrtel za vse zaljubljene skladbo skupi-ne LAIBACH " Die Liebe " , bo diverzija popolna. LAIBACH ne le da se bo legaliziral sam in to brez pomoči Krških pamfletov , temveč bo dejansko postal DR2AVNI BEND.Lludstvo, ki iih je prej oblepljalo $ fašističnimi etiketami in jih kamnafo na Novem Rocku, sedaj zahteva ploščo LAIBACH-a. LAIBACH so princip MANIPULACIJE izrabili do potankosti. Nekaj tega bi se lahko naučilo tudi vodstvo slovenske mladine. 6. VOJAŠKA AEROBIKA NA STADIONU JLA 25. maj 1945. 1946,1947,1948, ,1986 vsako leto smo se grebli, kdo bo šel na stadion 25. maj 1987 Vodatvo slovenske mladine ne more ( oziroma težko) dobi 200 mladcev ki bi bili voljni skakati po travi sta-diona. Seveda nihce noče biti izpostavljen posmehu, kajti vodstvo slovenske mladine je samo izjavilc^ da prirediten prireditev ni na kulturnem nivoiu. Ce vodstvo slučajno ne bo moglo prisiliti 200 šolarčkov predlagam, da gre-do v Beograd vsi profesionalni mlaainski funkcionarji (teh je v Sloveniji več kot 200), saj so za plesanje po muski starejših že tako ali tako plačenj. Ceprav je časa za vadbo premalo, bi po mojem mneniu Anderlič. Ba-lažic, Ocvirk in kompanija kakšno polka- že znali odplesati. V tem primeru se jim prostovolino in brez-plačno ponudim tudi sam in ne bi imel nic proti, če bi zaigrali tudi fuzbal. Robert Botteri i, RETROGARDIZEM RETROCARDIZEM JE UMETNOST 1Z UMETNOSTI V RETROGARDIZMU JE SUBJEKT SPOZNANJA ENOTEN IN VEČEN. ZCODOVINSKI DOKUMENTI SO KOT VSOTA IZRAZOV POSAMEZNIH SUBJEKTOV HKRATI TLIDI IZRAZ ENOTNECA SUBJEKTA SPOZNANJA. ZATO RLTROCARDIST NE CITIRA DOKUMENTOV Ki JIH ZDRUŽUJE, NITl NE PODPISUJE SVOJIH LASTNIH DEL. IDEJA UMETNIŠKE KRAJE JE V RETROCARDIZMU ONTOLGŠKO ZANIKANA: »VSAKDO Kl MISU MISEL NATALIJE CONČAROVE JE NATALIJA CONČAROVA!" 25. MAJ ŠTUDENTSKO NASELJE VELIKI ROCK KONCERT OB ISTEM ČASU KOT PRIREDITEV NASTADIONU JLA SODELUJOČI: PANKRTI ZABRANJENO PUŠENJE EKATARINAVELIKA in drugi POSEBNOST-.VELIKI KRES VSEH NEUPORABNIH UČBENIKOV StAVKAJOCltt VEC KOt bQ. S1E VI SE TVJDi VI NOBEHl VSE VfcSE IKHTEVE SE POSEBEi V>0 SE TE*\*>Wfc MUKE PO BOGAVCU DUŠAN BOGAVAC ,ODSTAVLJAISII UREDNIK KOMUNISTA JE KOT DOPISNIK TRIBUNE IN KATEDRE HOTEL ODITI V LABIN, DA Bl LAHKO POROČAL S KRAJA SAMEGA NA LETALISCU V PULI SO GA PRIČAKALI TRIJE UNIFOf -MIRANCJ II\J GA SPEKTAKULARNO PRIJELI TER OD-PELJALI INJA POLICIJO KJER SO GA ZADRŽALI TRI URE.KASNEJE SO GA ODPELJALI V HOTEL Kl SO MU GA PREPOVEDALI 2APUSTITI DO 14.URE NAS-LEDNJEGA DNE. VENDAR PA Sa' & OB 8.URI ZJUT-RAJ PRIŠLI PONJ IN GA ODPEUALI NA POSTAJO MILICE, KJER SO GA ZADRŽALI DO 14.URE.SPRA-SEVALI SO GA O FONDU SOLIDARNOSTI IN O NJE-GOVEM MNENJU O NAŠI POLITIKI. KO SO GA SPUS-TILI, SO MU ODSVETOVAL! OBISK LABINA, ČEŠ DA JE SEDAJ TAM NEVARNO. TIK OB ZAKUUCKU REDAK-CIJE, PA NAM JE DUŠAN BOGAVAC SPOROČIL !Z LA-BINA, DA SO GA ZOPET PRUELI IN MU PREPOVDEDA-Ll OPRAVLJANJE NOVINARSKEGA DELA'. BREZ KOMENTARJA •¦ -U :.-¦•¦ 1M V^SEGP. DEV.^ N^SA PRIHODHOST SE BOta ELfKVSKE PRhVlCE 00 S1AVKE PREOSEOSTVO VJWIVERZ1TETNE KONFERENCE TELEGRAM Avtorltatlvnl Irpad tov. Rafaela Razpeta, predsednlka marJborskJh komunlstov, nas skrbl kot SJovence In Studente (tudl marlborske) UEK. Verjamemo, da z ustavo zaJamCena vodila vloga ZK v na5l družbl prinaSa tej organlzacIJJ In njenlm vodllnlm mo2fem In ženam prevellko odgovornost, da Jlm ne bl bllo treba upoStevatl krltike. V Imenu te odgovornostl pozkamo tov. Razpeta, da' *e zarao'1 samovoljnc preklnltve kulturnega programa In žalltve slovenske kulturne dedlščine Javno opravtčl all pa odstopl. Na križu ni trpel samo EMANUEL. Nanjie bil RAZPET tudi mariborski RAFAEL, če je*srce imel, ko je na beli petek prav drastično razsodil, da BEVK in CANKAR nista več za rabo. Ubožec! Spomina nanjga kmalu več ne bo, a ona dva ne bosta šla v pozabo. /DOL4 PRIL02N0ST ! ! M02N0ST SODELOVANJA V MEDNARODNIH TABORIH FRANCOSKEGA KOMITEJA FMVJ -FEDERATION MONDIALE DES VILLES JUME -LEES-V MAROKU ALI JU2NI AMERIKI POD UGODNIMI POGOJI. INFORMACIJE telefon 318 564. KOMISP, Kersnikova 4, ali VNASLEDNJIŠTEVILKI: -VOLITVE REKTORJA UNIVER2E: ŠTUDENTJE ZAHTEVAMO, DA VSI KANDIDATI PRIPRAVIJO SVOJE PROGRAME DELA, DA SE BOMO LAHKOODLOČILI MED NJIMI -VOLITVE ZA JUGOSLOVANSKEGA MLADINSKEGA PREDSEDNIKA. PRVIČ SO SE POJAVILI TRIJE KAN DIDATI, Kl MORAJO TUDI SESTAVITI VSAK SVOJ PROGRAM OPRAVIČILO BRALCEM! ZARADI POMANJKANJA PROSTORA SO V TEJ ŠTEVILKI IZPADLE RUBRIKE PORNOLABOR, BORZA IN NEUE MODE. NAŠLI JIH BOSTE LAHKO V NASLEDNJI ŠTEVILKI, Kl BO V PRODAJI ŽE 25. MAJA. TURIST VSAK PONEDELJEK a "c e l.Beastie Boys-Fiqht ForYour Right 2.Prince-SignOf The Times 3.CamperVanBeethowen-TakeThe Skinheads 4.BAD-E=Mcx 5.Cult-Love Removal Machine 6.ini Kamoze-Pirate 7. Boye-Ja Hoču Te 8. Laibach-Life Is Live 9. Tabu Ley- Amilo 10.Smiths-Sheila Take A Bow factory TRIBUNAšt. 13, leto XXXVI, sreda 13.5,1987 glasiloUKZSMS UREDNlSTVO:Robert Botteri (odg. ured.), Tomi Gračanin (gl. ured.), Tomaž Toporišič, Marko Pe— čauer, Emil Hrvatin, Simona Fajfar, Silvo Zapeč-nik, Samo Resnik, Borut Rismal, Brane Senegač-nik (lektor), Sena Sarkič in Zdravko Papič (pre-.lom in oblikovanje), Peka in Darja(tajništvo) TISK:Tiskarna Ljudska Pravica, Priprava BEP Dnev-nik: Naklada 5000 izvodov Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu št. 421-170 z dne 22.1.1973 NASLOV UREDN«ŠTVA:Kersnikova 4, Ljubljana tel. 319-496, 318—457; javni sestanki uredništva so ob sredah ob 18. uri PREDSEDNIK ČASOPISNEGA SVETA:Danilo Turk PP135 KAKŠEN JE IMOV DOMSKI RED V ŠTUDENTSKEM NASEUU IN KDO SO KIMAVCI V DELEGATSKI KONFERENCI ŠTUDENTOV? TRIBUNAST. 9 ŠTUDENTJE PROTI ŠTUDENTOM Delegatska konferenca štu-dentov je na osnovi predhodne razprave po posameznih domo-vih na svoji 9. seji z dne 8. aprila 1987 sprejela sklep, da se po za-konu o javnem obveščanju v Tri-buni objavi članek o domskem redu v odgovor oddaji Radia Štu-dent »Študentje proti študen-tom«, ki je bila objavljena tudi v 9. številki Tribune. Najprej bi se bralcem kot avtor tega članka rad predstavil. Sem Rajko Leban, predsednik delegat-ske konference študentov (v na-daljevanju DK) y Študentskem centru v Ljubljani (v nadaljevanju ŠC). Obiskujem četrti letnik Fa-kultete za strojništvo in imam v Tolminu (svojem domačem kra-ju) tudi kadrovsko štipendijo, kar me, če bi že imej kakšne ambicije po politični karjeri, ki pa jih ni-mam, v Ljubljani omejuje. To sem navedel v odgovor stanovalki doma IX., anketfrani v oddaji Ra-dia Študent (v nadaljevanju RŠ). Pa najbolje, da gremo kar po vrsti. Najprej je avtorica omenjene-ga članka napačno predstavila sestavo DK, saj manjkajo pred-sedniki študentskih domov iz Gerbičeve, delavci ŠC niso bili niti po starem domskem redu in niso niti po novem domskem redu člani DK. Po novem dom-skem redu pa tudi člani študent-ske delegacije v Svetu Centra niso več člani DK. Tako je DK sestavljena predvsem iz predsed-nikov domov (24), ki morajo za-stopati smernice in stališča posa-meznih domov. DK pa le-te us-klajuje med seboj in jih posreduje naprej na Svet Centra ipd. Po en izvod predloga domske-ga reda se je razdelilo na 4. seji DK z dne 3.42.1986, da je komi-sija za domski red lažje navedla novosii v predlogu glede na star domski red. Predsedniki domov so jih nato po potrebi še dvignili ustrezno število na upravi SC, tako da so po večini domov imeli na voljo več predlogov domskega reda, na vsako nadstropje ali trakt po enega. So pa bili domovi, kjer so se zadovoljili z enim samim (med njimi tudi dom IX). Javna razprava ni bila en teden in to pred novim letom, ampak od 3.12.do24.12. 1986(karzna-ša 21 dni). Za širši krog študen-tov sta biii organizirani javni raz-pravi predvsem zato, da se na njih seznani prisotne z novostmi v predlogu domskega reda, vse-kakor pa se sprejema tudi nove predloge in pobude. Za Bežigra-dom je bila udeležba kar zadovo-Ijiva, kar pa ne velja za Rožno do-lino, saj je bilo skoraj manj udele-žencev, kot je domov (iz doma IX. je bila predsednica). Za slabo udeležbo v Rožni dolinf so odgo- vorrti predvsem predsedniki do-moy, saj je bilo dogovorjeno na 4. seji DK, da so o tem dolžni obves-titi stanovalce. Navaja, da so v domu IX. na zboru stanovalcev sprejeli mno-go pripomb na posamezna dolo-čila v domskem redu, ki pa jih niso uspeli posredovati naprej na DK. Sprašujem se, ali svojih pri-pomb res niso uspeli posredovati ali pa jih niso hoteli posredovati, saj bi jih lahko oddali kateremu koli članu komisije za domski red. Predsednica doma IX. bi za 5. sejo DK 24.12.1986 morala ve-deti, kljub temu da so ji vabilo ukradli (?), saj je bil datum dogo-vorjen na 4. seji, kateri je tudi sama prisostvovala. Stališča doma IX. bi lahko posredovala tudi na 6. seji DK z dne 14. 1. 1987, še pred sprejetjem do-mskega reda na Svetu centra, na kateri je bila spet prisotna. V času od 15. 1. 1987do 15.2. 1987, ko so po večini fakultet zimske počitnice, ni bilo sej DK, dogajalo pa se je nekaj drugega. Dom IX je poslal na UK ZSMS pritožbo na že sprejeti domski red. Med drugim v njej navaja, da pomeni »sprejeti« domski red kr-šitev osnovnih človekovih pravic (omejevanje svobode, podkupo-vanje študentov). Slediia pa je tudi oddaja na RŠ »Študentje proti študentom«, ki jo je pripravi-la članica RŠ, tudi stanovalka doma IX (referentka za interesne dejavnosti doma IX), Natalija Gorščak. Pod istim naslovom je bil objavljen tudi članek v 9. šte-vilki Tribune, v njem pa je tudi od-lomek iz ankete v Studentskem naselju. Iz ankete je tako izpadla še izjava predsednice komisije za domski red, Jožefe Kodila, ostale pa so izjave stanovalke doma IX. Natalija Gorščak me za omenje-no oddajo ni anketirala, ker je smatrala, da sem »preveč glup«, vsaj tako je odgovorila predsed-nici komisije na vprašanje, zakaj ne anketira še mene. Zaradi po-dobnih izjav Natalije Gorščak sem ugotovil, da sem kamen spotike predvsem jaz, pritožba doma IX na odbor za interesne dejavnosti, zakaj v knjižnici dela moja punca Aleksandra Videčnik, a to je že druga zgodba. Na osnovi govoric, ki so se ši-rile po študentskem naselju po omenjeni oddaji, sem 17. 2. 1987 sestavil krajši dopis v od-govor na oddajo RŠ in pritožbo doma IX, poslano na UK ZSMS. Med drugim sem navedel ves po-stopek sprejemanja (v skladu s pozitivno zakonodajo) ter nede-lavnost predsednice doma IX Ja-nje Hvala v času javne razprave. Sklical pa sem tudi sestanek o domskem redu s predstavniki UK ZSMS, RŠ, Kluba mednarodnega prijateljstva, doma IX in komisije za domski red. Na omenjenem sestanku vodstvo delegatske konference in komisije za domski red ni našlo skupnega jezika z na-sprotno stranjo (največ so se iz- govarjali na pomanjkanje časa). Dogovorili smo se le, naj dom IX vendarle pošlje svoje pripombe na DK. Potek dogodkov od priprav za sprejem domskega reda pa do 7. seje DK dne 25. 2. 1987, kjer se je sprejel sklep, da je bil postopek sprejemanja domskega reda pra-vilen in pritožba doma IX neute-meljena in se zato postopek spre-jemanja domskega reda ne pono-vi, je objavljen tudi v 9. številki Tribune pod naslovom »Kasar-niški red v Študentskem naselju«. Avtor je naslov pobral verjetno od izjave takratnega predsednika UK ZSMS Borisa Radosavljeviča, da se mu zdi domski red precej kasamiški (mislim, da ga ni pre-bral). Kerpasejepo izjavah seda-njega podpredsednika UK ZSMS, Mirana Lesjaka, izkazalo, da je to osebno mišljenje Borisa Radosavljeviča, saj se znotraj PUK ZSMS o tem ni razpravljalo. Nato je 10. 3. 1987 po skoraj trimesefini zamudi dom IX se-stavil pripombe na domski red in jih poslal DK. Ta jih je predala ko-misiji za domski red, ki jih je ob-ravnavala, poslane pa so bile tudi vsem predsednikom domov, da o njih razpravljajo na zborih stano-valcev. Na9.seji DKzdne8.4. 1987 smo razpravljali tudi o pripombah doma IX., poslanih na DK, in na osnovi sklepov stanovalcev po posameznih domovih sprejeli sklep, da so pripombe neuteme-Ijene in da ohrani domski red enako vsebino, kot jo je imel ob sprejetju na 5. seji DK z dne 24.12. 1986. Očitek, da so bile nove cene stanarin sprejete na 6. seji DK y nasprotju z statutom SC, je tudi neutemeljen, saj je bila ta točka dnevnega reda napisana tudi na vabilu, poslanem vsem predsed-nikom domov. Tako so imeli predsedniki domov možnost in dolžnost o tem razpravljati na zborih stanovalcev. Do obravna-ve je po večini domov prišlo, za-kaj ne v domu IX, je spet vpraša-nje. Povišanje stanarin smo spre-jeli glede na to, da povišanja od septembra 1986 ni bilo ter da so se nekaj dvignile štipendije v de-cembru 1986. Kot pogoj pa smo postavili sestanek s širšo družbe-nopolitično skupnostjo ter da se v bodoče cene v ŠC in štipendije rešujejo bolj usklajeno. Do se-stanka je 23.4.1987 prišlo, ven-dar je to spet druga zgodba. Sprašujem se, zakaj na zadnji seji DK predsednica doma IX -Janja Hvala - ni bila prisotna, saj se sedaj vabila pošiljajo na pod-pis in je kraja nemogoča (verjet-no zaradi pomanjkanja časa), po-tem zakaj je dom IX poslal najprej pritožbo na UK ZSMS in šele mnogo kasneje pripombe na do-mski red na DK. Vprašanje pa je tudi, zakaj oddaja RŠ v taki obliki in zakaj se avtor članka »Študen-tje proti študentom« v 9. številki Tribune ni podpisal s celim ime-nom in priimkom. Kakšen je nov domski red v primerjavi s starim, pa vprašajte študente-stanovalce ŠC, ki so v razpravi sodelovali, ter kakšno vsebino se je sprejelo na 6. seji; o popisovanju obiskovalcev med 6. uro in 24. uro in za stanovalce med 24. in 6. uro zjutraj ni nikjer govora. Prav tako vam bodo lah-ko študentje, ki sodelujejo v do-mski samoupravi po domovih povedali, kdo so kimavci v dele- §atski konferenci študentov. tudentski zdravo! predsednik delegatske konference študentov RAJKO LEBAN TRIBUNA št. 12 MESTNA 0 KLUBU OBLAST V dobronameren in objektiven prikaz prizadevanj »mestnih ob-lasti«, da po svojem razumevanju in močeh pripomorejo k zagoto-vitvi klubskega prostora mladin-ski (alter) kulturi v Ljubljani, se je v odstavek, ki govori o razmerah v Centru interesnih dejavnosti mladih mesta Ljubljane (CIDM Ljubljane), prikradla netočnost, ki bi lahko pri nekaterih površnih in-terpretih razmer porodila prepri-čanje, daCIDM Ljubljanedelujev mnogo boljših pogojih, kot pa so le-ti zares. Zato prosim (in imam pri tem v mislih svoje zakonite pravicei?!?) za objavo naslednje-ga pojasnila: Lepo bi bilo, Le bi bilo v CIDM Ljubljane zares na raspolago osem zaposlenih, pa četudi samo za tehnično plat za-deve, kot je bilo morda zares v eni od mnogih variant urejanja te problematike predvideno. Dej-stvo pa je, da je današnje stanje takšno: za ves program CIDM Ljubljane dela še vedno samo en (1) sam človek - koordinator programov-v rednem delovnem razmerju, za »tehnično plat« pa skrbi vzdrževalec objekta in pa tri snažilke, ki pa vsi skrbijo za objekt s petimi nadstropji ter pri-reditvenim pritličjem in kletjo; to-rej tudi ze tovrstne potrebe vsfih ostalih ca. dvajsetih (20) rednih uporabnikov (organizacij, društev in skupin) stavbe na Kersnikovi 4 v Ljubljani. Tajništvo in ra6uno-vodstvo UK ZSMS Ljubljane po-maga CIDM Ljubljane pri delu administrativnih in finančnih po-slov. Seveda pa je res, da se pri posameznih projektih entuzias-tično, pa tudi honorarno angažira še cela kopica zunanjih sodelav-cev. A to je že druga zgodba, ki ni v zvezi z zaposlenimi. Vsekakor pa se strinjamo z ugotovitvijo, »da je to resnifino premalo«. TRIBUNA-STRAN4 GKCnPEi K ssssses? **SS?iS5 15. aprila je študentska organizacija po ostrem pred-volilnem boju dveh skupin kandidatov dobila novo vod-stvo. V dolgi noči, ki je sledila, so v kletnih prostorih neke Ijubljanske gostilne odmevale partizanske, borbene in narodne pesmi, ki so jih prepevali zmagovalci, poraženci in oboževalci enih in drugih. Prihodnji dan so v sobi pred-sedstva UK ZSMS na K-4 zvonili telefoni, prihajali so te-legrami. Prvega je s čestitkami k izvolitvi poslala neka svetovna časopisna agencija (kar podkrepljuje še ne tako staro trditev nekega politika, da smo: »podaljšana roka nekih drugih sil), kmalu za tem pa je prispel tele-gram Radia Študent. Delavci in sodelavci te častivredne institucije so nam v njem zagotavljali, da bodo pri zo-bozdravniku še naprej govorili A (tako je bila namreč na voiilnem listku označena naša kandidatna lista). Toda 15. aprila se je na sedežu UK ZSMS dogajalo še mnogo-kaj hujšega... Ko smo v svoj program dela zapisali, da niti predsed-stvo študentske organizacije niti študentje sami ne mo-rejo rešiti razbite univerze, še pomislili nismo na to, da bi nas kdo v zameno utegnil izbrati za odrešenike sveta. Resnici na Ijubo je treba priznati, da je posvečena v ve-liko Idejo najprej iskala svoje apostole v uredništvu revi-je Mladina. Odgovorni urednik te profane revije je sicer obiskovalki posvetil vso potrebno protokolarno pozor-nost toda na koncu jo je napotil na predsedstvo UK ZSMS, rekoč pri tem: »Tam so takšni norci, ki jih to za-nima.« V črno oblečeno in popolnoma ostriženo dekle se je torej od enih norcev podalo k drugim. V četrtek, 16. aprila, tri dnipred ve/iko nočjo, so v skla-du z duhom scenarija za zaključno prireditev ob dnevu mladosti v sobi predsedstva UK ZSMS gorele sveče. Se-dem jih je bilo. V odsotnosti članov predsedstva so mo-rale eno svečo sprejeti tudi delavke v tajništvu. Radoved-nosti, od kod in čemu prižgana sveča na delovnem mes-tu, jim Mladinino dekle ni hotela potešiti. Ko smo se na-posled v sobi 109 zbrali nekateri člani predsedstva, nam je obiskovalka pojasnila skoraj (!) vse: najprej vzrok, za-kaj je prižgala sveče, in potem še namen svojega obiska. »Pregnati moramo temo in spremeniti svet!« S tema dvema zapovedima v ušesih, od katerih nas je ena spo-minjala na stadion JLA v Beogradu, druga pa na Marxa, smo naslednje pol ure napeto pričakovali recept za spre-membo sveta. Le-tega kljub vsej zvtrajnosti nismo dobili. Slišali smo, da svet nikoli več ne.bo tak, kot je sedaj, da je to nekaj zelo pomembnega, velikega, nedoumljivega in na koncu - devize prinašajočega. Komercialno in turis-tično uspešnega. Po vseh teh hvalnicah in nestrpnih vprašanjih, za kaj gre, smo zvedeli: ČASOVNI STROJ. Oddahnili smo si. Pričakovali smo vse kaj bolj zapletene-ga, toda vse velike ideje so preproste. Po celem planetu naj bi posejali mesta iz 1., 2., 3., 4. tisočletja in po njih vodili turiste. Petičneži bi lahko v ne-kaj dneh prehodili tisočletja. Ker je to velika ideja, ki bi jo Zahod takoj pograbil, moramo v Jugoslaviji čim prej ustanoviti čim več takšnih naselij. Več časovnih strojev bomo imeli, večji bo devizni priliv. Za investicije pa je po-treben začetni kapital, zato je mladenka prišla na pred-sedstvo UKZSMS. Mladenki s svečami za razliko od odgovornega uredni-ka Mladine nismo nič svetovali. Pa bi ji lahko rekli, naj se obrne na Turistično zvezo Slovenije ali pa na Delov Stu- dio za marketing. Nak! Devize bomo pobrali mi! Kandi-datna lista B bi, če bi bila izvoljena, najbrž dosledno uk-repala po svojem programu dela. Sklicala bi problemsko sejo UK ZSMS o časovnem stroju ali pa najmanj posvet predsednikov 00 ZSMS. Nam se je že na začetku poru-šilo vse. Niti takšnega projekta niti tako zapletenih me-hanizmov političnega odločanja v svojem programu dela nismo predvideli. Kaj storiti? Bralce Tribune prosimo, da nam svetujejo čim prej, sicer bomo prisiljeno odstopiti. Saj veste - Zahod! Sicer pa smo še naprej odprti za vse iniciative, predloge, zahteve, razen za tiste, ki bi jih na nas naslavljal zdajšnji odgovorni urednik Mladine. predsedstvo UK ZSMS ASTROLOGIJA HOROSKOP ŠTUDENTSKEGA VODITELJA Poskus obrazložitve nekega karakterja na osnovi sinhronega delovanja makrokozmičnih in mikrokozmičnih energij Ime in priimek: SAMO LOZEJ Datum rojstva: 10. december 1962 Poklic: Predsednik UK ZSMS Astrološka konfiguracija: Sonce: STRELEC Ascendent: LEV Luna: Dvojčka Ker je tole že tretji Strelec zaporedoma v naši rubriki, tokrat ne bomo izgubljali besed o osnovnih karakternih potezah Strelcev. Osredotočili se bomo na tegale, ki ga imamo pred sabo. Z Ascendentom v Levu, na katerem je položen planet Mars (vladar Ovna), je v njem združeno ognjeno trojstvo Zodiaka. Ogenj na kubik torej. Kaj to pomeni? Požar, jasno. Svoj filozofsko-duhovno orientiran strelčevski ego uve-Ijavlja ta oseba na bučen način. Po naravi je kolerik z (na srečo) veliko dozo optimiz-ma in življenjske radosti. Nastopa veli-častno. To je človek, ki se zelo zaveda sa-mega sebe. Kadar reče »jaz«, misli na »Jaz«. Je velikodušen, vendar samo pod pogojem, da se okolica z njim strinja. Ce drugi ne delijo oziroma ne sprejmejo nje-govega mnenja, bo odreagiral zelo ener-gično. Zaradi močnih marsovskih energij agresivno uveljavlja svoja stališča in po-trebe. Rad preizkuša svoje moči nad dru-gimi in včasih nalašč izziva, samo da bi se tepel in tako dokazal svojo premoč. Rojen upornik in borec (opozarjamo tudi na Tig-rovo letnico rojstva - 1962) se bo vedno aktivno zavzemal za vse napredno in novo. Je nepreviden in vedno pripravljen tvegati. Zna biti tudi nepotrpežljiv in tr-mast. Pretiran ponos in samovšečnost vzpodbujata potrebo po priznanjih in čas-teh. Sicer si pa ta kraljevska narava to tudi zasluži, ali ne? Iz zgoraj naštetega lahko zaključimo, da je to idealen vodja. Škoda le, da je tako nepotrpežljiv. Us-pehi že, ampak verjetno bolj na kratke kot na dolge proge. Zakaj? Njegov moto je »Brzina«. Hitro dojema, hitro misli, hitro reagira. Mentalne stimulacije mu vseka-kor ne manjka (tako Strelec kot Dvojček, kjer ima Luno, sta intelektualna znaka), vendar pa njegov strelčevski ego stremi nekam v daljave in preži za novim in Še nepoznanim, medtem ko se dvojčevski, na nek način bolj primarni del njegove osebe stalno zaposluje s premnogimi drobnimi opravki, ki mu mešajo štrene. Malo tu, malo tam, pa ne pridemo nika-mor. Naučiti se mora držati se ene same stvari. Čeprav lahko dela po več stvari na-enkrat, je pomanjkanje vztrajnosti lahko vzrok mnogih nedokončanih projektov. Ker je zelo nemiren in ga zanima preveč stvari, obstaja nevarnost, da skače od ene stvari k drugi in zapravlja dragoceni čas. Uspeh mu je zagotovljen, če bo znal zdru-žiti praktično, komunikativno. in na nek način neresno dvojčevsko ptat narave s strelčevskim idealizmom in pogumom. Rad je v centru pozornosti. Trdo bo de-lal, da bi ohranil pridobljen položaj. Čeprav drugje ne, je v službi pripravljen narediti kakšen kompromis iz čiste potrebe po varnosti, ki mu jo služba daje. Prepričan je, da človek lahko uspe v življenju le s trdim in napornim delom. Vendar pa pisarniško delo ni zanj. Obstaja nevarnost da bo na delovnem mestu izoliran od drugih in da mu bodo vsakodnevni drobni opravki in službene dolžnosti, ki zahtevajo rutino, hudo grenili življenje. Izbrati bi si morai poklic, kjer bi se lahko svobodno gibal in imel veliko opravka z Ijudmi, obenem pa uveljavil svojega kreativnega duha. Bil bi dober raziskovalec, morda arheolog. Kar-koli že počne v življenju, naj si svake toliko privošči kakšno dolgo potovanje in napiše potopis. Sicer pa bi bila primerna tudi služba, kjer bi lahko na nekakšen očetov-ski način skrbel za druge. Ker tako rad dela, mora vsekakor paziti, da ga služba ne bo »požrla«. Omenili smo že, da mu grejo raznoraz-na rutinska opravila na živce. Sem spada-jo tudi vsakodnevna opravila kot npr. ob-lačenje, umivanje, kuhanje ipd. Seveda ne bomo trdili, da si ta fant ne umiva zob, verjetno pa mu to predstavlja svojevrstno nevšečnost. (Pravzanima me, kakšne ima nohte.) Kdorkoli mu že kuha oz. ne kuha, ga opozarjamo na pomembnost pravilne prehrane. Od tega je odvisno zdravstveno stanje želodca. Morda je nagnjen k hipo-hondriji. Seveda pa je ponavdi tako, da tisti, ki jih najbolj skrbi za svoje zdravje, najmanj storijo za to, da bi ga obdržali. Ker je nagnjen k temu, da se ob hladnem vre-menu premalo obleče, opozarjamo tudi na prehlade in kasnejšo revmo. Potolaži naj ga dejstvo, da spadajo Strelci med najvitalnejše in najbolj zdrave znake Zodiaka. Uživa v športu in rekreaciji. Verjetno je član vsaj enega športnega kluba, najbrž pa kar večih. Zanimajo ga tako letni kot zimski športi, čeprav je poleti bolj v formi. Morda ga kdaj zamika, da bi se spustil s kajakom po deroči reki. Priporočamo. Privlačijo ga torej vsakršne fizične ak-tivnosti, od športa preko latinskoameriš-kih plesov pa do Ijubezni. Tukaj ni poseb-no romantičen, glavno je, da punca ni dol-gočasna. Če se bo preveč obesila nanj in mu težila s čustvenimi izlivi, jo bo hitro od- slovil. Biti mora inteligentna, samostojna in zabavna. Vendar pa se tukaj kaže dolo-čena dvojnost. Konjunkcija Venere z Nep-tunom kaže obenem na sposobnost zelo globokih, intenzivnih romantičnih na-gnjenj. Morda se mu včasih zgodi, da se prav po neumno strastno zaljubi v kak ne-dosegljiv ideal. Kaj hočemo, ko pa je tako dovzeten za lepoto. Nevarnost preži v dej-stvu, da je bolj posesiven do objektov pla-tonskih kot dejanskih Ijubezni. Zanima ga tudi umetnost, predvsem slikarstvo in glasba. Rad ima starine in verjetno veČkrat zaide v kakšen antikva-riat. Sentimentalno je navezan na dom in družino, na prednike in domovino. Stalne stike ohranja z Ijudmi, ki pod na-videzno konvencionalnostjo skrivajo zelo izvirnega duha in originalne ideje. Poročil se bo (če se še ni) z žensko veselega duha in naprednih idej, ki bo razumela, da ima njen soprog poleg družinskih še kakšne druge obveznosti. Opozarjamo pa ga, da bo imela druge obveznosti tudi ona! Vse-kakor bo prinesla v zakon toplino, raz-umev^nje, dobroto, optimizem, večjo ko-; ličino denarja in po vsej verjetnosti tudi stanovanje. Ob vseh teh bonitetah naj ni-kar preveč ne razmišlja, ali se je vredno poročiti ali ne. Nagnjen je k prepričanju, da ga za naslednjim vogalom čaka boljša. Ko bo torej našel pravo, naj jo čimpreje popelje pred oltar oz. na magistrat, saj ob-staja nevarnost, da se mu utegne v za-dnjem trenutku, torej tik pred poroko, iz-muzniti. Primerne partnerke so rojene v znaku Vodnarja, Leva, Dvojčkov, Ovna in Tehtnice, hudo pa ga utegne zasukati tudi kakšna iz znamenja Rib, vendar opozarja-mo, da bo s tisto poleg več Ijubezni tudi več problemov. PROGNOZA ZA LETOŠNJE LETO Poiožaj vladarja Strelca Jupitra bo zelo ugoden vse od sredine maja naprej s po-večanim vplivom maja in junija in potem spet od oktobra do februarja. Zaradi po-večane samoiniciativnosti in tako telesne kot duhovne ekspanzivnosti bo v tem času uresničil premnoge načrte v zvezi s športomjjubeznijo in predvsem potovanji v tujino. Ce se nek popolnoma nepričako-van vir dohodkov ni pojavil že marca, se bo to zgodilo letos poleti. V Ijubezni zves-toba, čeprav je pred vrati nek prehoden prepir, ki se lahko realizira tudi na področ-ju prijateljstva. Opozarjamo na tekoči te-den. Zelo intenziven bo tretji teden avgus-ta (od 16. do 22.), potem pa se bodo do konca avgusta vznemirljivi in nepričako-vani dogodki vrstili na tekočem traku. PRIPIS UREDNIŠTVA: Klient se strinja z objavo. EMA KURENT rALMA MATER Zveza socialistične mladine Slovenije UNIVERZITETNA KONFERENCA LJUBLJANA PREDSEDSTVO LJUBLJANA, Kersnikova 4 Predsedstvu RK sZDL Slovenije Univerzitetnemu svetu UEK Rektoratu UEK Kadrovski komisiji UEK Rektoratu Univerze v Mariboru Spoštovani!. •. Predpostavljamo, da ste vsaj preko sred-stev javnega obvešcanja seznanjeni z novo-stmi, ki so bile v Univerzitetni organiza-ciji ZSMS Ljubljana uvedene ob volitvah predsedstva njene konference. Na program-sko - volilni seji Univerzitetne konferen-ce ZSMS, ki je potekala 15. aprila letos v Ljubljani, so bili novi člani predsedstva UK ZSMS izvoljeni na podlagi delegatom UK ZSMS predloženega predloga programa dela UK ZSMS. S predlogi programov dela UK ZSMS sta na že omenjeni seji po javni razpravi nastopili dve skupini kandidatov za člane predsedstva UK ZSMS. Delegati UK ZSMS so izbrali tisti predlog programa dela UK ZSMS za program dela UK ZSMS, za katerega so me-nili, da je boljši, primernejši, bolj atra-ktiven ... Hkrati z izbiro predloga progra-ma dela so delegati izvolili tudi skupino kandidatov, ki je program dela pripravila, za člane predsedstva UK ZSMS. Študentje smo takšne programske volitve, ki naj bi postale stalna volilna praksa UK ZSMS Ljubljana, izvedli zato, ker smo prepričani, da lahko študentsko organiza-cijo na univerzi uspešno vodijo samo lju-dje, ki imajo jasne poglede na vlogo in položaj UO ZSMS znotraj univerzitetnih okvirjev in-v družbi nasploh. Kandidati za vodstvo organizacije morajo imeti tudi že pred prevzemom mandata izoblikovana ja-sna stališča do posameznih in konkretnih vprašanj, s katerimi se med svojim delom srečujeta UK ZSMS in njeno predsedstvo. Že pred prevzemorr. mandata morajo predsta-viti svoje metode dela in poti, po kate-rih bi svoj predlog programa dela realizi-rali" (če bi ga UK ZSMS sprejela). Toda s tem dopisom se ne obračamo na vas samo zato, da bi vas seznanili z volilnimi postopki, ki smo jih izvedli v naši ograni-zaciji. Na 1. redni seji predsedstva UK ZSMS, ki je bila 6. maja 1987, smo - ko smo raz-pravljali o volitvah oz. imenovanju rekror-ja Univerze Edvarda Kardelja - sprejeli dva sklepa. V tem delu dopisa vas obveščamo o prvem. Sklep 1: Predsedstvo UK ZSMS predlaga vsem organom in organizacijam, ki vodijo volil-ne postopke za izvolitev oz. imenovanje rektorja Univerze Edvarda Karde.lja, da se zavzamejo za to, da bi rektorja UEK imeno-vali tudi na osnovi njegovega predloga pro-grama dela. Predloge programov dela morajo pripraviti vsi evidentirani kandidati za rektorja UEK. Kako utemeljujemo to naše stališče (sklep)? Funkcijo rektorja univerze je potrebno okre-piti. REktor ne sme opravljati predvsem re-prezentativnih ali protokolarnih funkci j, ampak mora kot najvišji individualni poslo-vodni organ univerze voditi in koordinirati vse aktivnosti, ki potekajo na univerzitet-nem nivoju in ki so bistvene za univerzo kot koherentno, enotno skupnost vseh nje-nih članic. ,- Toda rektor Univerze Edvarda Kardelja v no-vem mandatnem obdobju se pri svojem delu ne bo srečeval samo z "običajnimi" vprašanji. To bo rektor - upamo, da se tega vsi zave-darao, tudi ali predvsem že evidentirani4 kandidati - ki bo na svojih ramenih nosil bržčas največje breme obetajoče se refor-me univerze. Hoteli to priznati ali ne, toda reforma univerze se pričenja z izvo-litvijo rektorja. Imenovanje rektorja (konkretnega irnena, konkretne osebe) nam bo že povedalo kako in v kateri smeri bo reforraa tekla, kako globoko bo segla. Zato se pri tako pomerabnem vprašanju kot je vprašanje novega rektorja UEK nihče od vas, ki vam je ta dopis naslovljen, ne sme držati ob strani. Še najmanj Komo stali ob strani študentje. Rezultate reforme bomo občutili tudi ali predvsem mi. Ugotavljati raoramo, da kljub vserau bese-dičenju o reformi univerze, organi in or-ganizacije, ki naj bi reformo požegnali, jo vodili in izpeljali do konca, niso še vs prav ničesar rekli o tem, kako naj bi re-" ' % forma tekla, kaj naj bi zaobjela in ka> asl>i3| se od nje pričakuje. ¦ *o(r\ fALMA MATER Zgolj poudarjanje nujnosti prehoda v infor-macijsko družbo, poudarjanje vloge znanja ali napovedovanje bližajočega^se 21. stole-tja, v katerem se bo moral način produkcije korenito spremeniti, ne zadoščajo za izpel-javo reforme univerze. To so samo širši okvirji, znotraj katerih naj bi se refor-mirala tudi univerza, toda med reformo uni-verze si bo morala univerza nekaj povedati. tudi o sebi. Kje je in kaj ona sama sploh hoče? Kako vidi svoj položaj v družbi? Ali bo producirala strokovnjake, izobra-žence ali diplome? To so vprašanja, na katera morajo najprej odgovoriti današnji evidentirani kandida-ti za rektorja UEK. Na njih ne more odgo-voriti noben življenjepis, nobena, še tako briljantno sestavljena utemeljitev vsake posamezne karididature, jih ne more razre-šiti. Tudi predlogi programov dela rektor-ja univerze sami vsaj v tem trenutku še ne bodo ničesar rešili. DAnes, ko odločamo o novem rektorju univerze, moramo imeti pred seboj predvsem njihovo orientacijsko naravo pri imenovanju rektorja, jutri, ko bo rek-tor pričel svoi program dela uresničevati, pa bo prav ta program dela pomenil podlago za preverjanje kvalitete njegovega dela in ugotavljanje njegove odgovornosti. Ugotavljamo tudi, da je trenutno tako med različnimi krogi v družbi kot tudi na uni-verzi prisoten navidezen konsenz o nujno-sti reforme univerze in o poteh, po kate-rih bi naj tekla. Pomisleki, ali reformo izpeljati predvsem z normativno.-' pravno akcijo ali pa jo voditi z drugimi mehani-zmi, ki bodo man j računali s čudežno mo-čjo dobrih zakonov, še niso bili javno izrečeni, je pa res, da obstajajo. Menimo, da je potrebno že v pripravah na reformo doseči polarizacijo in kristalizacijo vseh družbenih sil, ki bodo tako ali dru-gace sodelovale v_ proceau reforme Samo takcTse" bb~mokoce" Tzogniti upravicenim, toda zavirajočim dilemam, ki so se pri reformi srednjega šolstva pričele poja-vl-jati takrat, ko je reformatorski stroj že stekel in ga ni bilo vec mogoče usta-viti. Prepričani smo, da si najbrž nihče od nas ne želi še ene "zavožene" reforme. jazločevanje akterjev reforme in njihovih giljev pa je mogoče doseči že v razpravi o prediozenih predlogih progFamov dela gvidentiranih kandidatov za rektorja. Sklep 2: Predsedstvo univerzitetne konfere-nce ZSMS Ljubljana nasprotuje vsakršnemu izbiranju rektorja, utemeljeno ali opravi- ceno z uporabo tega ali onega "ključa". EdiniMključn za izbiro rektorja so znanje, strokovnost in kvalificiranost kandidata (kandidatov.) Nobeni družbeno določeni kriteriji in me-rila, ki naj bi jih izpolnjeval kandidat za rektorja, ne govorijo o imenovanju re-ktorja na podlagi tega ali onega "ključa". Postopek za izvolitev oz. imenovanje rek-torja mora teči javno. Javnost dela pa izključuje vse neformalne dogovore razli-čnihv"koordinacij", ki zahtevajo, da se pri odločanju o novem rektorju spoštuje tra-dicija (?), po kateri naj bi se na rektor-skem položaju izmenjavali predstavniki družboslovnih, naravoslovnih ali tehnicnih fakultet, višjih šol oz. umetniških akade-mij. Ugotavljamo-, da se vsaj pri zadnjih dveh rektorjih UEK ta t.i. tradicija ni upoštevala (tov. FAbinc je prihajal z Ekonomske fakultete, tov. Kristan pa s Pravne fakultete). Takšen_"ključ" pomeni odkrit izraz nezaupanja v rektorsko fuh~ kcijo, računa s p^iait^ariskostjo in_večjL ali manjso naklon j enoi"t jo~rektoFJa posa-meznim podroGjem univjerzitetnega izobraže-vanja in dela ter ze~v predvolilnih postop-kih ustvarja navijaško vzdušje._ Zahtevamo7 da se pri imenovanju rektorja dosledno upo-števajo vsa demokratična nacela! Zahtevamo, da se kot edini ključ za izbiro rektorja uporabljajo znarfje, strokovnost, kvalifi-ciranost in sprejemljivost (programi dela!) kandidata iz vrst visokošolskih učiteljev! Prosimo, da naše pripombe proucite in nas obvestite o svojih stališčih. Za akademske odnose! Predsedstvo UK ZSMS Ljubljana iTRIBUNA-STRAN9 RADIO ŠTUDENT RELATIVNA AVTONOMNOST INFORMACIJ Osnovne funkcije množičnih me-dijev kot enega izmed ideoloških apratov države so: informacijska, komentatorska (sporočanje mnenj), socializacija (usmeritev na podlagi določenih vrednot), zabava in sprostitev. Z informacijskim si-stemom si družba zagotavlja svoj obstoj in integracijo, saj s svojimi informacijskimi kanali povezuje vse ostale podsisteme: politiko, kul-turo, ekonomijo, gospodarstvo in znanost. Avtonomnost informacij-skega sistema in s tem množičnih medijev je relativna zaradi njihove vraščenosti v družbeni sistem: poli-tično in ekonomsko so od njega od-visni. Zato je od socializacijske funkcije množičnih medijev do ma-nipulatorske funkcije, ko so mno-žični mediji letransmisija politične-ga in ideološkega sistema, le maj-hen korak. Marton in Lazarsfeld (France Vreg: Družbeno komuniciranj^, str. 63) sta funkcije množičnih medijev glede na družbeni sistem strnila v tri: 1. Funkcija podeljevanja statusa. Mno-žični mediji podeljujejo status proble-mom, osebam in organizacijam in uve-Ijavljajo določeno hierarhijo pri objavalja-nju informacij. Na ta način podeljujejo ug-led, avtoriteto in vpliv le določenim ose-bam, organizacijam in gibanjem, ter jim s tem določajo status v družbi. Funkcija podeljevanja statusa je močno povezana s celotno državno politiko in njeno ideolo-gijo. 2. Funkcija vsiljevanja družbenih norm. Z vsiljevanjem družbenih norm posamez-nikom in skupinam množični mediji pred-vsem zmanjšujejo prepad med zasebnim in javnim vedenjem in moralo. Množični medji naj bi imeli možnost razgaljanja do-godkov, ki niso v skladu z moralo in, če pa-rafraziram znano Marxovo misel; vladajo-ča morala je morala vladajočega razreda. 3. Mamilnadisfunkcija. Greza lastnost množičnih medijev, ki vzpodbujajo reci-piente k pasivnemu spremljanju vsebine množičnih medijev. Mediji sicer podajajo številne alternati-ve za rešitev problemov, kar daje gledal-cu/poslušalcu občutek, da je z odločitvijo za določeno alternativo že pripomogel k rešitvi družbene problematike. Zveze med vedeti za problem in storiti kaj za nje-govo rešitev je zabrisana. Ali z Enzcens-bergerjevimi besedami: »Neprikrita skriv-nost elektronskih medijev je njihov odlo-čilni politični moment, ki je bil vse do da-nes neupoštevan, je njihova mobilizacij-ska moč. Tisti, ki v množici vidi le predmet politike, jih ne more mobilizirati, tj. razgj-bati. Hoče le razpolagati z njimi, jih poši-Ijati sem ter tja kot paket. Ampak paket ni gibljiv - le suvajo ga sem in tja. Marši, prarade in kolone delajo Ijudi negibne; v isto shemo spada tudi propaganda, ki hromi njihovo samostojnost, namesto, da bi jo sproščala, in vodi v depolitizaci- jo. (Nemačka izmedju ostalog, str. 99) Vse funkcije množičnih medijev se tr-dno povezujejo s funkcijo socializacije, s procesom vključevanja posameznika v družbeno okolje. Množični mediji lahko vključujejo posameznika z utrjevanjem že utrjenih družbenih vrednot v obstoječe družbene odnose (morfostaza), ali pa spreminjajo prejšnji sistem vrednot in osvajajo nove ter tako oblikujejo zavest aktivnih posameznikov (morfogeneza). V prvem primeru gre lahko za pretanjen mehanizem manipulacije. Kakšna je razlika med manipulacijo in socializacijo? »Tisti, ki socializira, kaže na alternative, tisti, ki manipulira, hoče alternative elimi-nirati. Tisti, ki socializira, poizkuša druge na-učiti, kako vse lahko mislijo, verjamejo, delajo in vrednotijo, navaja jih na to, da sumijo v stvari, ki niso videti sumljive, uveljavlja odnos vzajemnega učenja, raz-vija možnosti in potrebe drugih Ijudi... Z eno besedo: tisti, ki socializira, razvija sposobnosti za samostojno mišljenje in pripravlja Ijudi za ustvarjanje in razvijanje lastnih možnosti. Medtem ko manipula-tordela Ijudi nesamostojne in odvisne, ker hoče, da mislijo tako kot on in da ne po-dvomijo v dvomljive stvari. Namesto idej nudi ideologijo, namesto spoznanj prena-ša verovanja, namesto vzajemnega uče-nja vzpostavljajo odnos moči in namesto da bi razvijal okus in potrebe Ijudi, jih ek-sploatira. »Tistemu, ki socializira, je cilj, da dru-gi spoznajo bistvene stvari o neki zade-vi, tistemu, ki manipulira, je cilj, da dru-gi verjamejo, da je to, kar on govori o neki zadevi, bistveno in da delajo tockar on misli, da je za njih dobro.« (Djuro Suš-njič: Ribari Ijudskih duša, str. 24-25) Kot primer manipulativnega odnosa do informativne funkcije množičnih medijev, navajam izjavo Ane Barbič: »Informiranje ima v vsakem družbenem sistemu, pose-bej še v samoupravnem, dve osnovni funkciji: prva je v tem, da neposredno pri-pravlja Ijudi na konkretne (družbene) akci-je ... Poleg te neposredne in na neki način kratkoročne vloge pa informacije oprav-Ijajo še drugo funkcijo, ki jo v najširšem pomenu besede lahko pojmujemo kot ob-likovanje družbene zavesti. Konkretno to pomeni vzgajanje Ijudi v osveščene čla-ne določene družbene skupnosti, v lo-jalne državljane, ki so pripravljeni in sposobni delovati v smeri uresničeva-nja splošnih družbenih ciljev.« (Komu-nikacijsko vedenje in družbenopolitič-na naravnanost, str. 41) Torej, ne gre za vzgojo Ijudi, ki bi obliko-vali družbene cilje, ampak za vzgojo ver-nih izpolnjevalcev že določenih ciljev. Ti »splošni družbeni cilji« tvorijo nekakšno »resnično objektivnost«, ki naj ne bi bili poškodovani z intervencijo posameznika, ampak podkrepljeni. Kar pravi Dimitrij Rupel v zvezi z Lucacsevo »teorijo odra-za«, velja tudi za omenjeni način pojmo-vanja informativno-vzgojne funkcije množičnih medijev: »Pri odražanju resnič-nosti je sicer potreben subjektivni izbor, toda ta izbor naj ne bi prihajal iz samostoj-nega gledišča, ampak bi moral biti sam podrejen, vnaprej določen itd. Subjekt naj ne bi bil živ organizem, ampak naj bi bil izvajalec takšne ali drugačne zapo-vedi. Imel naj ne bi svojih življenjskih interesov, ampak naj bi zasledoval, za-stopal sebi predpostavljene (objektiv-ne) interese.« (Nova revija, št. 15-16, Vsakdanja resničnost in umetniška res-ničnost, str. 1653) Toda v heterogeni družbi, kjer ne obsta-jajo enotni interesi in enotno javno mne-nje, manipulator lahko to spretno naredi. Če ne more spremeniti stvarnosti, lahko spremeni njeno percepcijo. Pri samovoljnem konstituiranju druž-bene realnosti je nadvse pomembno, kdo razpolaga s sredstvi množičnega obveščanja in kdo selekcionira infor-macije. Monopol nad informacijami je močan izvor družbene moci in kreator »objektivne stvarnosti«. Dokler prihajajo informacije iz enega centra, so zmanjšane možnosti idejnih, ideoloških in družbenih konfliktov; v kolikor pa je monopol razbit in vrvijo informacije iz več neodvisnih centrov, pa je možnost konfliktov, nape-tosti, dezorganizacije in protislovij vse večja. (Ne)moč medijev Manipulacija množičnih medijev ni vse-mogočna; kajti mediji, ki posredujejo do-godke, stališča in informacije, ne učinku-jejo na recipienta kot »injekcijska igla«. Po teoriji selektivne ekspozicije, recipienti iz-birajo vrednote, ki so v skladu z njihovimi vrednotami. Poleg tega različni recipienti interpretirajo isto sporočilo različno in ga predelajo tako, da ustreza že obstoječe-mu sistemu vrednot in stališč. Skratka, nemogoče je, da bi vsi posamezniki in skupine enako sprejeli eno samo ideolo-gijo, ko pa je njihov objektivni položaj, s tem pa tudi njihovi interesi, tako različen. Percepcija, spominjanje in pozabljanje so selektivni. »Posamezniki po pravilu berejo časopi-se, ki odgovarjajo njihovi politični orienta-ciji, gledajo televizijske oddaje, ki odgo-varjajo njihovim okusom in vrednotam, poslušajo govore svojih političnih Ijubljen-cev... Ijudje so nagnjeni k iskanju in spre-jemanju sppročil, ki potrjujejo njihova sta-lišča.« (D. Šušnjid, prav tam, str. 184) RADIO ŠTUDENTj Heterogenost javnosti pa narekuje spe-cifične medije, s specifičnimi vsebinami, , za specifično občinstvo. Radijski programi, namesto, da bi gojili svoje specifičnosti (alternative), težijo k poenotenju v imenu poslušanosti. Hočejo zadovoljiti vse sloje, vse spole, vse letnike, vse interese - za vsakogar nekajpač, pri tem pa za vsakega posebej - nič. Zelja po široki publiki prinaša s seboj iskanje naj-manjšega skupnega imenovalca, zato je ta raznovrstnost istočasno sistematizira-na in homogenizirana: raznovrstnost po splošnih normah. Težnje biti sprejemljiv, razumljiv vsem, producirajo množično kulturo in model povprečnega bral-ca/poslušalca. Povzročajo uniformira-nje, poenotenje in standardizacijo: v so-cialisttčnih deželah pod plaščem poJitike in ideologije, v kapitalističnih deželah pa v imenu tržišča in potrebe po maksimal-nem profitu. Toda komunikacijska mreža je sestav-Ijena iz osrednjih-vladajočih - najbolj močnih medijev, ki posredujejo vladajočo ideologijo in kulturo in iz alternativnih ka-nalov pretoka informacij (časopisi, radij-ske postaje, knjige, plošče, fanzini) - sem nedvomno spada tudi Radio Študent- ko posredujejo predvsem alternativno kultu-ro, informacije, ki so bile drugje prezrte ali zamolčane, so bolj odprti za novosti in de-lujejo bolj v smislu socializacije kot mani-pulacije. Niso zgolj transmisijska, ne glo-rificirajo že glorificiranega, temveč so od-prta za kritiko, inovacije, nekonformnost in iskanje alternativnih rešitev. V takšnih razmerah se slej ko prej izkaže, da so al-ternativni kanali komuniciranja koristno dopolnilo vladajočim, najbolj razširjenim in najmočnejšim sredstvom javnega ob-veščanja, ne pa ena izmed enakovrednih alternativ: Kar velja za alternativno kulturo, velja tudi za novosti, ki jih alternativni mediji uvajajo: vladajoči mediji novosti, kot so npr. način obravnave določene teme, ob-ravnavanje tabu tem, predvajanje določe-ne glasbe itd. najprej ignorirajo, odklanja-jo ali negativno ovrednotijo, dokler jih ne deproblematizirjo in vključijo v svoj pro-gram. Ne gre za drugačnost zaradi »fore« »Pridem _k prijatelju v Ljubljano, vklo-pim Radio Študent in poslušam štiri ure glasbe, ki mi je blazno všeč in ki je ni-sem še nikoli slišal. To je alternativa: zvedeti tisto, kar ti drugje prikrivajo. Saj ne gre za to, da bi moral biti drugačen iz »fore«. Gre za to, da imaš možnost izbi-re med dvema medijema. Saj prek me-dtja, ki te idoktrinira, ne moreš nikofi iz-vedeti, da prav to počne s tabo.« (Mladi-na: Pusti se malo kastrirati in malo ostati živ, 1985, str. 4) Misel človeka, ki očitno ne živi v Ljublja-ni in je bil ob prvem srečanju z Radiom Student šokiran, navajam uvodoma zato, ker je dobra iztočnica za RŠ; z ene strani opozarja na njegovo posebnost, na mož-nost izvedeti in slišati tisto, kar je bilo drugje zamolčano; z druge strani pa opo-zarja na večjo možnost manipulacije s strani centralnih množičnih medijev ob-veščanja, v kolikor le-ti nimajo alternative, ki jim služi kot dopolnitev, dodatna infor-macija, prikaz »še ene« realnosti, ki je ignorirana. Ustroj RŠ je bolj tesno povezan z zako-nitostmi alternativne kulture kot pa z me-hanizmi, ki veljajo za sredstva množične-ga obveščanja in njim prilegajočo se množično kulturo, katere prevladujoča značilnost je beg od realnosti in ideološke indoktrinacije. RŠ ne nastopa kot zvočna kulisa, kate-re osnovni cilj je sprostitev in zabava; od poslušalca zahteva več zbranosti in inte-lektualnega napora. Program RŠ ne pod-lega diktatu tržišča, povprečnemu okusu, niti ideološki pravovernosti. In ker RS ne pristaja na status quo, je bil vedno soust-varjalec »Zeitgeista«, mode, glasbenega okusa itd., kot je to na nek način tudi da-nes. Že ob prvem zametku kulturne diferen-ciacije pri nas, kot je bil jazz v povojnem obdobju, naletimo na ideološke diskvalifi-kacije: »Komunisti so se takrat zavzeli za dober jazz, odklanjali pa so njegove nezdrave izrastke, ki nimajo nobene zveze niti z alasbo niti s plesom.« (Mla-dina, Franc Sali, priloga Prizma, 1983, št. 11). Pojav rock glasbe v šestdesetih letih, ki se je pojavil v istem času kot kontrakul-tura, hipijevstvo in študentsko gibanje, je bil bolj množičen, reakcije nanj pa ostrej-Še. Rocku so očitali, kakor prej jazzu, da je ta glasba in vse, kar se nanjo navezuje, uvoz z Zahoda in kot tak antrdržavni in an-tisamoupravni pojav. Tudi punk je bil ob svojem nastanku, ob koncu sedemdesetjh let, dftležen podob-nih etiket. To dokaztijejo zbrani dokumen-ti v knjigi Punk pod Slovenci, kjer so se znašli večinoma dokumenti državne in družbene represije, uperjeni proti punku. Zgodovina slovenskega punka je tako za-beležena s teksti, ki se trudijo, da bi ga za-nikali, izobčili, osmešili in zatrli. Neafirma-tivni zapisi o punku so v večini: ne le zato, ker je bil punk izpostavljen raznim pritis-kom in konfliktom, temveč tudi zato, ker ima vladajoča ideologija v rokah skoraj vse medije. Mladinska alternativna kultu-ra - od jazza do punka - se ni mogla raz-vijati skozi institucije države, ustvarila je svoje institucije in svojo publiko. Radio Študent je rezultat alternativne scene v Ljubljani, istočasno pa tudi njen glavni protagonist: skupaj s ŠKUC-FORUMOM tvori določeno institucionalno-organiza-cijsko osnovo alternati\/nim dogajanjem. Po drugi strani pa se RŠ ni nikoli popol-noma identificiral z neko popularno obliko alternativne kulture, čeprav je bil v času njenega nastanka pomemben so-oblikovalec novega življenjskega stila. Prav zato ni mogoče poslušalcev definira-ti kot posebne interesne skupine, določe-ne s starostnimi ali drugimi parametri. Raziskave RTV Ljubljana 1981 in EPS RŠ 1982 so pokazale, da je poslušanost RŠ razporejena med intelektualci in med mladimi, kot dvema najpomembnejšima določiloma stalnih poslušalcev. Tudi RŠ s svojim delovanjem nenehno poudarja, da mu ne gre za prilagajanje neki specifični populaciji, da se ne ukvarja s »specifično študentsko problematiko«, temveč z na-činom, kako se le-ta vključuje v celoto družbenih razmerij. Na ta način je RS do-segel, da se je v svojih osemnajstih letih obstoja, oblikoval v močno in v nekem smislu samostojno institucijo, za katero ni neprestane bojazni, da se bo vsak hip se-sula. Njegovo kontinuirano pojavljanje v sferi javnega obveščanja, kulturne in teo-retske produkcije je nedvomno pripo-moglo k pluralizaciji javnosti v sloven-skem prostoru. Namesto ožjih in širših informacij -analitičnost Danes deluje v Sloveniji poleg osrednje radijske postaje (Radio Ljubljana) in dveh regionalnih radijskih postaj (Radio Mari-bor in Radio Koper) še sedemnajst Jokal-nih radijskih postaj. Med njimi je tudi Ra-dio Študent. Večina jih je nastala v bur-nem razvoju radiodifuzne mreže v Slove-niji med leti 1965 in 1972. Milan Merčun navaja kot glavni dejav-nik, ki je pripomogel k tako hitremu razvo-ju lokalne radiodifuzije pri nas, sam si-stem družbene ureditve, ki temelji na samoupravljanju. »Funkcija lokalnega radija je predvsem hitro in učinkovito posredovanje informa-cij, ki so potrebne za krajevno samoupra-vo. Lokalna informacija in lokalno obve-ščanje sta jedri lokalnega radia. Fenomen lokalnega radia ni nikakršna jugoslovan-ska posebnost, saj ga poznajo tako na Vz-hodu kot na Zahodu: kar je za lokalno ra-diofuzijo v Jugoslaviji zanimivo, je do-slednost lokalnosti lokalnega radia.« (M. Merčun: Lokalni radiofuzija, str. 36) Po tej logiki služijo lokalni radijski pro-grami s svojimi lokalistično obarvanimi informacijami kot dopolnilo osrednjim programom (I., II., III. program Radio Ljubljana), ki se potemtakem ukvarjajo z vprašanji, pomembnimi za »širšo družbe-no skupnost« - v našem primeru z vpra-šanji, ki so pomembna za celo Slovenijo. Pri takšni delitvi dela, ki temelji na lokal-nosti in univerzalnosti informacij, je nujna in tudi zagotovljena določena skladnost med osrednjimi in lokalnimi radijskimi po-stajami v Sloveniji. »Dosedanje izkušnje kažejo, da je naj-učinkovitejša in najskladnejša metoda, po kateri lokalni radijski programi oddajajo v strnjenem enournem ali dveurnem bloku med najpomembnejšimi informativnimi oddajami osrednjih radijskih programov. S tako rešitvijo je zavarovan interes po-slušalca po splošnih informacijah in hkrati tudi dana možnost za lokalno informacijo in lokalni radijski program. Če pa lokalni radio v času, ko ne oddaja svojega progra-ma, prenaša enega izmed osrednjih radij-skih programov, je kombinacija program-skih možnosti za poslušalca blizu idealni.« (M. Merčun: prav tam, str. 45) Ta možnost je »idealna« predvsem zato, ker pridejo do poslušalcev lokalne in »širše« informacije, ne da bi iskal postaje poskali in izbiral med programi. Prepoved oddajanja lokalnih radijskih programov v času, ko je na sporedu osrednja informa-tivna oddaja Ijubljanskega radiaje mogo-če umestna v primeru, ko se lokalni radio ukvarja samo z lokalnimi problemi. Poslu-šalci imajo možnost,_da poslušajo obe, če to želijo. Za Radio Študent, ki se kljub lokalnemu značaju ne posveča lokalne-mu, samoupravno-mobilizatorskemu TOIDI IM A _ CTQ, RADIO TORTA, Kl JO JE PREDSEDSTVO UK ZSMS POSLALO RADIU ŠTUDENT V ČAST NJEGOVE POLNOLETNOSTI. NAJVEČ STA POJEDLI VESNA TRŽAN IN DARINKA PEK. IGOR VIDMAR IN TADEJ ZUPANČIČ STA RAJŠI GLEDALA PRENOS TEKMOVANJA ZA POPEVKO EVROVIZIJE POJAVIL SE JE TUDI JOŽE ŠKOLJČ, KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA JUGOSLOVANSKE MLADINE IN ZAČEL SSVOJO PREDVOLILNO KAMPANJO. MOJMIR OCVIRK JE OB TEM IZJAVIL: JAZ SEM MOJČ, ZMAGAL PA BO MOJ PRIJATEU ŠKOLJČ'. obveščanju v smislu, kot ga interpretira Milan Merčun, pa to ne velja. Radio Študent se izmika normam in ne prista-ja na program, ki bi ga oblikoval iz geografskih izhodišč. Njegova izhodišča so generacijska: kar je pomembno za ce-lotno družbo, je pomembno tudi za mlado generacijo, in zato področje informiranja ni le mladina, temveč celotna družba. Ali kot piše v Aktu o ustanoviteljskih razmer-jih med UK ZSMS Ljubljana in DO RŠ: »Mladinskih interesov« se RŠ ne loteva ločeno in jih ne vrednoti različno od inte-resov širše družbe. Prizadevanja te vrste so sama v sebi protisloven proces in ker smo vanj neposredno vpleteni, to pomeni nenehno opredeljevanje, ki pa postane ideološko v smislu izkrivljene zavesti, brž ko ga ne spremlja analitičnost in refleksija lastnega položaja in početja.« RŠ torej ne pristaja na parcialnost v smislu lokalnosti ali mladinskosti, zato je njegov odnos do osrednje radijske posta-je drugačen, kot je odnos med osrednjo radijsko postajo in drugimi lokalnimi slo-venskimi radijskimi postajami. RŠ je do-datni informator, ko obvešča o dogajanjih, ki so bila drugje prezrta ali zamolčana, hkrati pa tudi kot alternativni medij, ko ko-mentira že komentirano. RŠ postavlja osrednje informacije pod vprašaj, jih pre-verja, pq svoje interpretira, dodajo svoja mnenja itd. Če ponovim za Mertonom in Lazarsfel-dom, ki označujeta kot najpomembnejši funkciji množičnih medijev podeljevanje statusa problemom, osebam, organizaci-jam in gibanjem ter funkcijo vsiljevanja družbenih norm, potem RS podeljuje sta-tus drugim problemom, drugim osebam in drugim orgcnizacijam in »vsiljuje« dru-gačne družbene norme kot osrednje in lo-kalne radiiske postaje v Sloveniji. Radio Student je alternativen osred-njim in lokalnim radijskim postajam, je specifičen po svoji vsebini in po afirmira-nju novih pristopov v obravnavanju te vsebine. Korenine specifičnosti Rš in njegove alternativnosti segajo v obdobje njegove-ga nastanka, v obdobje študentskega gi-banja med leti 1968 in 1972. 0 tem pa NELA MALEČKAR RADIO ŠTUDENTi PRAVILNO DIHANTE Pogovor z Matjažem Albrehtom, ex napovedovalcem RŠ, junij 1985 • Kako in kdaj si začel delati na RŠ? Delati sem začel jeseni 1976, ko sem spoznal Marja-na Paternostra. Rekel mi je naj pridem na RŠ, da se bova kaj zmenila. Jaz sem res pri-šel, on me je pa kar posadil v studio, rekel, evo tukaj je Matjaž A. in me nekaj vprašal, jaz pa sem ga gledal kot be-bec. Za spikerja sem bil spre-jet mimo prve avdicije. Takrat je bil vodja spikerjev Dušan Rogelj in od novincev je za-hteval, da znajo pravilno di-hat, pet, da napišejo neka svoja razmišljanja... in če da-nes razmišljam o tem, je bilo to zelo dobro in pametno po-četje. Pametno zato. ker je bila glavna napaka RS, da so bili spikerji zase, tehniki zase, novinarji zase, pa ne v človeš-kih odnosih, ampak po naravi dela. V bistvu smo vsi znali vse na neki način, vendar pa srno to premalo izkoriščali. Velikokrat je bilo pomanjka-nje novinarjev in programskih delavcev: nastajale so velike luknje v programu, kar bi lah-ko premostili, če bi znali izra-biti svoje potenciale. • Saj napovedovalci na RŠ niste ni-koli samo hladno brali tujih tekstov, ampak je bila vedno prisotna tudi oseb-na nota, domišljija. Ja, ja, seveda, v povezovanju. Ampak takrat je bilo tako, da sta bila veliki vzor Damjan Ovsec in Marjan Paternoster, onadva sta bila »glavna« in svojevrstna, njima sploh nihče ni mogel biti podoben. Humor, ki sta se ga šla onadva, mi mogo-če niti ni toliko blizu, zato sem poskušal to delatj na drugačen način. • Čez nekaj časa pa si se ti prebil na vrh? Za Rogljem je bila vodja spikerjev Neva Zajc, potem pa jaz. Danes mi je malo žal, da nismo v tistem času bolj delali kot no-vinarji, ker bi imeli kaj delati. Samo kaj, ko je bilo toliko dela na svojem področju, še za študij je zmanjkovalo časa... • Koliko si si kot napovedovalec na RŠ lahko privoščil improviziranja in ko-liko si se moral podrediti, se držati pro-gramske orientacije? Če danes pogledam s te pozicije, kjer sem zdaj (napovedovalec in novinar na Radiu Glas Ljubljana), potem sem si na RŠ lahko privoščil skoraj vse. Konec kon-cev smo večkrat služili za primerjavo Ra-diu Ljubljana, kako naj bi bil sproščen, spraševali so nas, kako kaj naredimo in podobno. Spomnim se, da me je neka no-vinarka iz Radia Ljubljana prosila, naj neko mladinsko oddajo napovem in od-povem na naš, študentski način. Jaz ni-sem vedel, kakšen je ta naš način. Izkaza- lo se je, da je naš način, način tistega hipa, ni nekaj pripravljenega, ampak je način odličnega sodelovanja s tehnikom in organizatorjem programa: če tega ni, potem tudi ni tega načina, kar se je izka-zalo ob mojem sodelpvanju z drugimi ra-dijskimi postajami. Mi, ki smo prišli iz RŠ in smo želeli tak način sodelovanja, ne pa ignorance, so nas vsi debelo gledali. To je bil vic tega radia, se mi zdi. Seveda je bilo to ad hoc sodelovanje povezano s klimo in okoljem, v katerem se je to dogajalo. • Neke meje verjetno so: se spomniš, kakšne intervencije urednikov, glavne-ga urednika ali kakšne druge instance, ki je reagirala na program? Primer Fištravca. Potem so bile take malenkosti; v času, ko je bil Tito v Klinič-nem centru, sem rekel: sporočamo vam žalostno vest, da... je na sporedu Tolpa bumov. To je bila klima, ki je že narekova-la naslednji korak, ki pa je bil tudi zadnji. To so nekako vsi ugotavljali, da so neka sinusna nihanja, da so časi, ko se nič ne dogaja, potem se »drznost« stopnjuje, vedno bolj »korajža velja«, potem sledi majhna pizdarija, pa druga... dokler ne poči. Med manjšimi prekrški je bilo tudi moje povezovanje programa na božični večer. Vsi radiji niso do nedavna božiča niti omenjali, zdaj vsaj rečejo: ob božičnih praznikih bo na mejah naval, takrat pa niti tega ni bilo; polne pa so bile vse cerkve ob polnoči, v Ljubljani je vladala prava evfo-rija in -ni smo hoteli opozoriti na to, da bo-žič obstaja. Vrtel sem božične pesmi in jih komentiral, mimo študentskega naselja se je slučajno peljal Jure Pengov, ki je po-slušal RŠ in prišel v studio, češ, da spoš-tuje RŠ, ampak kaj takega! Žaljenje ver-skih čustev naroda in tako dalje. Res pa je, da se je na RŠ v vsakem tre-nutku kdo odpravljal iz radia; nekaj je na-pisal, rekel, pa je moral iti. Fenomen te in-stitucije se je ohranjal za vsako ceno v duhu neke skojevske variante, samo-žrtvovanja... in to so vedno poudarjali tis-ti, ki niso bili v igri. • In kakšen je bil tvoj zadnji korak, po katerem si zapustil RS? Za zvečer, ko sem bil dežuren spiker, sem pripravil novinarski prispevek, ko-mentar k nejasni novici o dogajanju na Kosovu in glasbeno opremo. Najprej je reagiral Uroš Mahkovec, ki je bil takrat glavni urednik RŠ. Priletel je na RŠ in me prekinil. To je zanimivo, da je skoraj vedno reagiral nekdo z radia in se zamislil, ali je to tisti limit, do katerega lahko gremo, ali smo šli že čez in ponavadi je ugotovil, da smo šli čez (razen v primeru Staneta Suš-nika, ko niso nič razmišljali, ampak so dru-gi dan policaji kar prišli). No, potem je za-sedalo uredništvo in 00 ZK RŠ, kjer so sklenili, da me za nekaj časa suspendirajo, da ne bi smel delati pred mikrofonom. Vendar je prišla direktiva, da me je treba spraviti z radia. Pome so prišli domov ci-vilisti in me odpeljali na zasliševanje na Prešernovo (postaja milice), zahtevali so tekst, spraševali so me, kaj sem hotel, s kom sem povezan, kaj sem mislil s punk glasbo, ki sem jo dal v opremo... Jaz jim \j bistvu nisem imel kaj dosti povedati, to je bilo bolj zastraševanje. Eno je to: vedel sem, da sem naredil na-pako, ker nisem spoštoval pravilnika in uredniku vnaprej povedal, da bom imel pripravljen novinarski prispevek. Napisal sem ga ad hoc, tisti popoldan, na podlagi časopisnih informacij. Jasno, takrat javno mnenje še ni bilo takšno, da je treba od-preti informacije o Kosovem, temu se je pridruževala še skrb U. Mahkovca in osta-lih, češ kaj bo z njimi, kaj bo z radiem itd. Kaznovali so me, ker nisem spoštoval notranjih predpisov, od zunaj so postopek ustavili in pričakovati je bilo, da se bo stvar normalizirala. Toda ne, očitno so na RŠ hoteli, da se to uredi. • Rekel si javno mnenje. Kdo pa je takrat odločal, kaj in koliko naj se piše o Kosovu? »Javno mnenje« si je zagotovo želelo več in bolj celovitih informacij? Dobro, javno mnenje v smislu tistih par Ijudi, ki sedijo po raznih organizacijah in ki je dirigiralo dol v bazo, kako je treba pisati o tem. Ne dolgo po tem mojem »eksce-su« je dnevno časopisje pisalo o Kosovu na podoben način, kot sem to naredil jaz. • Katere so bile in so mogoče še tabu teme? Cerkev, Kosovo, Tito, Partija, parada, vojska pa absolutno, na ta način, kot jo obravnava Janez Janša. • Kaj bi rekel, v čem se RŠ razlikuje na primer od Radia Ljubljana? Če bi kdo naročil, naj se kje drugje na-redi takšno oddajo, kot je na RŠ, se to ne da, ker gre na RŠ za celo klimo, za cel pro-ces dela. To je res frapantno, ko po izkuš-njah na RŠ doživiš sodelovanje s tehnično službo na RTV; »regler« se potegne gor, ko se ga slučajno zagleda. To, da kaj »pade«, kot smo rekli na RŠ, to je pogrun-tavščina, ki se jo uporablja samo na RŠ in nikjer drugje. Seveda so imeli tehniki mar-sikaj pripravljeno; razne efekte, samore-klamiranje in so čakali pravi trenutek, da so spustili efekt, ki je bil res učinkovit. To se drugje ne dogaja. • A ni tako, da se novotarije z RŠ po-časi prenašajo na druge medije, npr. Radio Glas Ljubljane, kjer vas je zapo-slenih deset bivših sodelavcev RŠ? Mi bi radi, da bi bilo tako. Slišalivsmo očitke, da smo podaljšana roka RŠ, da smo klika RŠ, tako da ne bi mogel reči, da nas sprejemajo brez zadržkov. Zame je drugačnost RŠ v profesional-nem, kreativnem odnosu do dela, v tes-nem sodelovanju med tehnikom, spiker-jem in novinarjem. Tako da, kar Ijudje vča-sih mislijo, da RŠ dela; izražanje, kvanta-nje, žargon, to po moje ni glavna finta RŠ, niti ni to njegov smisel. Obdelovanje tem, teme same, kolektivno delo - to je Radio Študent! NELA MALEČKAR BUTN TRIBUNA MLADINSKI ZAPORI POZIVICK KP SZ OB 1. MAJU 1987 1. ,Naj živi 1. maj, mednarodni praznik delavstva! 2. Proletarci vseh dežel, združite se! Naj živi proletar-ski socialistični internacionaizem! 3. Naj živi marksizem-leninizem, ta večno živi revolu-cionarni nauk! 4. Naj živi komunistična partija Sovjetske zveze - vo-dilna in usmerjajoča sila sovjetske družbe! 5. Delavci države Sovjetov, vdahnite življenje planom in sklepom 27. partijskega kongresa! 6. Delavni Ijudje Sovjetske zveze! Kar najbolj skrbno se pripravljajte za čimbolj dostojno proslavitev 70. oblet-nice velikega oktobra! 7. Komunisti! Bodite avantgarda perestrojke! Bodite najbolj aktivni na delovnem mestu in vodilni v inovacijah! Z revolucionarnim vztrajanjem se borite za uresničitev sklepov januarskega plenuma CK KP SZ! 8. Naj živi delavski razred - glavna sila ekonomskega in socialnega razvoja! 9. Naj živi nezlomljiva zveza delavskega razreda, kol-hoznega kmetstva in Ijudske inteligence! 10. Naj živi nerazdružena bratska družba narodov naše mnogonacionalne socialistične domovine! 11. Državljani ZSSR! Neumorno poglabljajte pere-strojko v vseh sferah družbenega življenja! Razširjajte sovjetsko demokracijo in socialistično samoupravljanje! 12. Naj se krepi enotnost partije in Ijudstva za nepre-stan napredek! 13. Delavci Sovjetske zveze! Zvišujte proizvodnjo; naj narašča tempo znanstveno-tehničnega napredka, neguj-te gospodarski razcvet! Pomnite! To so glavni faktorji so-cialno-ekonomskega napredka države in rasti Ijudskega blagostanja! 14. aDelavci ZSSR! Pospešujte izpolnjevanje planov razvitja socialne sfere in realizacijo programov kulture in umetnosti! 15. Slava najbolj prizadevnim na delu; cenjenim moj-strom svojega dela, inovatorjem perestrojke! 16. Sovjetski znanstveniki, konstruktorji, izobraževal-ci! Povečujtezmožnosti znanstvenih izsledkov! Povečajte svoj prispevek kznanstveno-tehničnemu napredku za so-cialnc -ekonomsko razvijanje države! . 17. Delavci države Sovjetov! Razvijajte napredek pri obnovi družbenega življenja, cenite vsako zrno naprednih poskusov - razširjajte in povečujte jih! 18. Delovnemu Ijudstvu države! Izpolnite planske na-loge drugega Seta dvanajste petletke - važne etape v pro-gramu pospešenega razvoja! 19. Delavci ZSSR! Okrepite disciplino in organizira-nost v vsakem delavnem kolektivu! Obvladujte sodobne metode gospodarstva! 20. Državljani ZSSR! Povečajte politično aktivnost! Razvijajte javnost dela, kritiko in samokritiko, kar so pre-izkušena sredstva socialistične demokracije! 21. Naj živijo sovjeti Ijudskih poslancev - politična osnova ZSSR in glavni organi socialističnega samouprav-Ijanja Ijudstva! 22. Sovjetski sindikati! Aktivno se vključite v pere-strojko! Povečajte vlogo socialističnega delovnega tek-movanja, da bi dosegli strogo disciplino pri izpolnjevanju delovnih postavk in visoke kazalce uspeha! Dosledno iz-polnjujte interese delavstva! 23. Komsomolci! Mladina! Vdihnite življenje sklepom 20. kongresa Vsezvezne leninske komunistične zveze mladine! Vzemite za svoje revolucionarne, vojne in delav-ske tradicije komunistične partije in sovjetskega Ijudstva! Znanje, prepričanje, delovanje - to je perestrojka! 24. Slava sovjetski ženi, aktivni udeleženki perestroj-ke; neumorni delavki, Ijubeči materi! 25. Veterani partije, vojne in dela! Bodite še naprej v vrstah aktivnih borcev za velike ideale komunizma! 26. Kulturni jn umetniški ustvarjalci! Bolj polno opisuj-te umetniška vprašanja sovjetskih Ijudi! Preizkujte izsled-ke, prihajajoče v procesu perestrojke! 27. Sovjetski vojaki! Skrbno branite mirni razvoj in delo našega Ijudstva ter dosežke socializma! Slava junaš-kim oboroženim silam ZSSR! 28. Delavci Sovjetske zveze! Ohranitev miru in varno-sti domovine je naloga vsakega izmed nas! Z navduse-njem krenimo v obrambo miru! 29. Bratski pozdrav narodom socialističnih držav! Naj živi socializem, ta mogočna in vitalna sila sodobnosti! Naj se krepi povezovanje socialističnih gospodarstev! 30. GoreČ pozdrav narodom držav v razvoju! Naj se krepi solidarnost s pravičnim bojem narodov Azije, Afrike in Latinske Amerike proti imperialistični eksploataciji in tlačenju; za neodvisno in progresivno pot razvoja! 31. Prvomajski pozdrav delavskemu razredu kapitali-stičnih držav! 32. Plameneči pozdrav komunističnim in delavskim partijam! Naj se krepi razredna solidarnost komunistov vseh dežel v boju za mir, socialni razvoj in socializem! 33. Narodom vseh držav! Neumorno nastopajte za ustavitev oboroževalne tekme in za vzpostavitev sistema mednarodne varnosti! 34. Narodi sveta! Zahtevajte uničenje jedrskih arzena-lov in kemičnega orožja! Ne dopustite militarizacije veso-Ija! 35. Narodi Evrope! Borite se za mir in dobrososedske odnose med državami! Prizacievajte si za likvidacijo raket srednjega dosega in za radikalno skrčenje konvencional-nih oboroženih sil! 36. Narodi azijskih in tihooceanskih držav! Združite sileza uresničevanje mednarodne varnosti in mirnega so-žitja na vašem področju! 37. Naj živi leninska zunanja politika Sovjetske zveze - politika miru in varnosti narodov, politika širokega med-narodnega sodelovanja! 38. Naj živi naša dpmovina - Zveza sovjetskih sociali-stičnih republik! 39. Po leninski smeri 27. kongresa KP SZ - naprej, po poti komunističnih spoznanj in miru! Iz 25096. številke Pravde prevedel Tomaž Objavljeno na RŠ 89,3 in 104,3 MHz UKW TRIBUNA-STRAN 14 Chei 11 DRUGA GODBA 87 od 21. 5. do 30. 5. - KRIŽANKE LJUBLJANA ->>DRUGAGODBA«,Ljubljana v sodelovanju s: Festival Ljubljana, ŠKUC - FORUM, RŠ, GMS, RK ZSMS Bojan Gorišek YU Godci iz Rezije I Lado Jakša YU Dazibao F HubbackGB-VVales L Jordan/M. Izu USA Elliot Sharp »CARBON« USA David Moss Dense Band USA Nawa Ensemble Iran Urban Sax F VVondeur Brass CAN BlackRootsGB Taxi Pata Pata Zaire/GB (Foundation for African Arts) t BOjANGOR|*R»(Jugoslavija) URBANSAx2Lia) GODCI IZ REi,|(|talija) ,TAXIPATAPa» Zaire/V.Brit. LADOJAKŠA in glasbena delatajraza otroke DAZIBAO (Frjj 4 Četrtek, 21. 5. 87 Petek, 22.5. 87 sobota, 23. 5. 87 Viteška dvorana Poletno gledališče Preddverje Poletno gledališče ob 20. 30 ob 20. 30 ob 18. 30 ob 20. 30 ob 11.00 HUBBACK(Wa? V Britanij VVONDEURbrJ ((Kanada) LEWIS JORDA? JARK 'ZL ,—-^, ELLIOT SHAFto JARBON" (ZDA) — ¦ — - - —^p a AMn /7n/ LEVVISJORDA? IARK IZU(ZDA) ELLIOT SHARh JARBON" (ZDA) DAVID MOSSIH ESE BAND (ZDA) Viteška dvorana Preddverje ponedeljek, 25. 5 torek, 26. 6 NAWAENSEMfi|(lran) BLACK ROOTS f. Britanija) Viteška dvorana Poletnogledališče sreda, 27. 5. 87 sobota, 30. 5. 87 SSa-^15 Cene vstopnic: koncerti v Poletnem gledahšču predprodaja 3.000 din, na dan koncerta 3. 500 din koncerti v Preddverju Križank predprodaja M^m, na dan 3.OOO din koncerti v Viteški dvorani enotna cena 1.500 din f13 design & photo - Fabrika 13 / Jerovec L & Puršič J. / S a r k i č S. BOJAN GORIŠEK je eden naših redkih pianistov, ki se intenzivno po-•,sveča klavirski literaturi skla- ¦ . ja^a^r>'Jdelu naših domačih in n$*»>o!}to s0 J^ncf^no <5O 4*>O/ v^ *S* °>\LVmlajših. Za seboj nima z g&Mar «C>// 3 9I^%^O %>/ V #\o >eW^ x° «\ >Je ,e«sežno kariero javnih na / P^e, /7 to ^ V ^J?%^ °/>V^ A//^/ ^o A Spremljevalne prire-ditve Druge godbe 87: Otroška glasbena delavni- ca: CIDM Ljubljane, Kersni- kova 4 12., 15., 19., 21. 5. 1987 od 15.00 do 18.00 - za prijavlje- ne Viteška dvorana, Križanke 23. 5. od 11.00 do 14.00- za prijavljene Preddverje Križank 24.5. ob 11.00 - javna pred-stavitev dela v glasbeni de-lavnici, možnost sodelovanja prisotnih Vodi: Lado Jakša Spoznavanje osnovnih ele-mentov zvoka in glasbe, od-nosa zvok-slika, različnih od-tenkov glasbenega izraza, im-provizacije in njenih različnih načinov, njene nadgradnje, zvočna obdelava besedila. Predvidoma za starejše otro-ke, učence višjih razredov osnovnih šol ne glede na nji-hovo različno glasbeno (ne)znanje. Promocija kasete Beltin-ške bande, prve neodvisno izdane kasete slovenske et-nične glasbe v produkciji GMS in CIDM Ljubljane. Predstavitev audio-video projekta ADOROR. Po koncertih so predvideni Jam sessioni" v Klubu Palma— Tivoli. Promocija novih kasetzaložbe FV v soboto 30. maja. Javne tiskovne konference s člani zasedb TAXI PATA PATA, URBAN SAX in BLACK ROOTS, morda pa še s koni. Fotografska razstava doku-mentov o minulih Drugih godbah. Sobota, 23. maja 1987 ob 19. uri PODELITEV PRIZNANJ »ZLATA PTICA« za leto 1987. visbom Spremljevalne prireditve so brezplačne, v kolikor se ne odvijajo v okviru koncertov. Predprodaja vstopnic: lnex, Titova 25 in blagajna Festivala v Križankah. Posebna možnost- nakup kompleta vstopnic za vse tri koncerte v Poletnem gledali-šču in skupinska nabava vstopnic za posamezne kon-certe. Informacije: CIDM Ljublja-ne, Kersnikova 4, ali tel. (061) 329-850 vsak dan med 9. in 14. uro do 22. maja 1987 in PRESS CENTER v Križankah med samo priredit-vijo-tel (061) 221-910 Za pomoč se zahvaljuje* mo: KSS, LKS, Francoskemu kultumemu centru v Ljubljani, Hotelu llirija, ŽG Ljubljana, JAT Ljubljana, Foundation for AFRICAN ARts, London, Cl-CADA Dunaj. Mikrohit Ljub-Ijana, Klub Palma, Tribuna Za organizacijsko skupi* no: Zorari PISTOTNIK TALTER PROSTORI V SENCIALP V SENCIALP ; '________ Današnja Tribuna vam od-kriva še eno zamolčano stran našega samoupravnega so-cializma. Po poročilih, v po-gosto napadanem sloven-skem mladinskem tisku o po-litičnih zapornikih, vam bomo danes predstavili zavo-de, kjer bi se naj vršila pre-vzgoja mladoletnih oseb. V teh prostorih ne srečujemo zarotnikov, ki si žele spreme-niti naš družbenopolitični si-stem, temveč mlade, ki jih je naš najpopolnejši sistem hu-manizma napravil za družbe-no nesprejemljive. Skriva se jih pred našim pogledom in našo vestjo, s tem da se jih razvrsti v različne skupine v različnih zavodih (po starost-nem ključu in po tem, koliko so družbi nevarni) in zapre v našemu pogledu skrite pro-store. Teme, ki jo danes pošiljamo v javnost, se nismo lotili na običajen novinarski način, saj bi ta ostal, oziroma obtičal na ravni sočutja ter vzpodbudil razmisleke le v smeri upravi-čenosti ali neupravičenosti vzgojnih metod samih. Naše razmišljanje pa želi izmeriti idejo zapiranja samo. Misel, da je potrebno Ijudi zapirati, ni tako stara, kot se zdi. Še pred nekaj stoletji je bil ob-seg zapiranja, kot ga srečuje-mo danes, samo prevelika želja oblastnikov. Danes pa imamo že zelo razpredeno mrežo najrazličnejših zavo-dov, v katere lahko strpamo vse profile Ijudi (za mlajše in starejše mladoletnike, za laž-je in težje prestopnike ter ne-nazadnje za telesno in dušev-no prizadete...) Moderne družbe - in v tem merilu je tudi naša družba moderna - neprestano ustvarjajo pogoje za zapiranje in krepijo ustroj, ki naj to zapiranje vrši in kon-trolira. V slovenskih zavodih za mladoletne srečamo otro-kef ki so na tem mestu, ker ni-majo staršev, ali pa njihovi starši svoje funkcije po mne-nju socialnega skrbstva ne opravljajo zadovoljivo, sreču-jemo večje in manjše delik-vente, dekleta, ki so tu zaradi prezgodnjih seksualnih sti-kovf ali pa, ker jih je oče zlo-rabil in obstaja verjetnost po-novne zlorabe. Zapiranje otrok je za vsako družbo boleč dogodek, saj neposredno kaže na nepri-pravljenost oblasti, da prizna razmere, ki jih sama ustvarja. Zato vsaka družba postopek kaznovanja in zapiranja mla-doletnikov skrbno skriva. Ob-last nadomesti verige in biče z novimi prevzgojnimi mo-menti, ki naj dajo kaznovanju preobleko humanizma in družbeno potrebne dejavno-sti. Osrednja točka socialis- tične prevzgoje je vzgajanje za delo, ki poteka v raznovr-stnih delavnicah pod geslom DELU ČAST IN OBLAST (TAKŠNO GESLO SREČA-MO, IZPISANO Z VELIKIMI ČRKAMI, V POBOUŠE-VALNEM DOMU RADEČE). To geslo nas močno spomi-nja na gesla, izpisana v faši-stičnih delovnih taboriščih, kjer najpogosteje srečamo modifikacijo - DELO OSVO-BAJA. V Celjskem Piskru se mla-doletni prestopniki sprehaja-jo po dvorišču, kjer so med vojno streljali talce, in jedo v jedilnici, ki jo krasi velika sli-ka, ki prikazuje streljanje tal-cev. Večina naših mladinskih zavodov je v dotrajanih pro-storih, kar kaže na to, da zna naša družba sicer hitro zapi-rati, ne pa tudi skrbeti za tis-te, ki jih zapre. SILVO ZAPEČNIK Tnini IM (?T D A M 1 Q MLTER PR R MLADINSKI ZAPORI LJUDJE NE ZAPIRAJO. »Če hočete Ijudi temeljito spre-meniti, jih postavite vpoložaj, vka-terem bodo odvisni le od vas . . . odstranite znamenja osebnosti, ob-lecite jih v uniforrne, postrižite jih . . . dajte jim vsdeti, da nihče od njih ni posameznik, daje vsakle član skupine... vzgojiti jih morate tako, da s seboj prenašajo senten-ce o zvestobi in disciplini... « Če se ti prvi hip zazdi, da so misli vzete iz par desetletij starega učbenika o vzgoji otrok v zavodih, pa to vseeno ne drži. Tako so govorili pred kakim letom v dokumen-tarnem f ilmu o vojni Ijudje, ki so zadolženi za tiste, ki naj bi bili nekoč ubiti, še prej bi pa ubijali, torej so govorili o prevzgoji na-vadnih Ijudi v vojake. Sodobna načela vzgoje in prevzgoje otrok in mladostnikov z motnjami vedenja in osebnosti (v nadaljevanju MVO), niti zdaleč niso več podobna takim vsebinam, na žalost pa ti fantje in dekleta živijo (mo-rajo živeti) v prostorih, ki sodobne prije-me pravzaprav onemogočajo. Jasno je, da vzgojni zavodi niso nastali le iz globoko humanih nagibov, postali so sredstvo re-ševanja moralne nelagodnosti družbe, ki čuti, da nikakor ni dovolj pripravljena, da bi se sama angažirala v skrbi in negi za te Ijudi. Družba, ki sama producira JVIVO, jih hoče izločiti, stigmatizirati, s prstom kaza-ti nanje, mora jih videti in nevideti hkrati -tako, da jih strpa v zavode. MVO so tisti, ki nosijo s seboj, v sebi znake razrvane družine in majavih družbenih struktur. Kot nosilci teh simptomov so v domovih pred-vsem zato, da bi zdrave in »normalne« ob-varovali pred okuženjem. Domovi so torej nosilci simptomov celotne družbe. Ri-chard Binderpravi: »Družba lahkoskupin-sko dinamično sledi procesu tako, da obrne pogled proč od same sebe, nato pa z zgrbančenim čelom skrbno neguje var-stvene dortiove, namesto da bi uredila lastno hišo.« Politična oblast, ki vlada Iju-dem, dominira prostor, ki ga njeni subjekti zavzemajo, ne dominira pa vzrokov in po-vodov, ki se srečujejo in prepletajo v tem prostoru; zato od tod prostor deluje sam zase. V proizvedenem prostoru dejstva reproducirajo smisel. Stavba je abstraktni hoteni kolektivni simbol; je ideologija, rea-lizirana v urbani podobi. Družbeni prostor se spremeni, ko se spremenijo družbene potrebe, in ko se te predrugačijo, pride do spremembe v samem prostoru in to nare-kuje drugačne tipe zgradb. Če je družbeni prostor vsota prisile, odredb in predpisov, dobiva tako normativno-represivno učin-kovitost, instrumentalno vezano na cilj svojega obstoja. V primerjavi s to silno močjo učinkovitost ideologij postane smešna. Pri nas vlada analitični duh, ki ga je treba preseči, kajti ta nam narekuje segregacijo- ločevanja družbenih položa- jev, pa tudi čisto praktično ločevanje nor-malnih in drugačnih. Prostor je pač medij za segregacijo, s tem pa se povečajofizič-ne, psihične in socialne razdalje med raz-ličnimi. Nezaželenim se ponudi kot edino mogoč prostor tudi od drugih nezaželen kraj. Nek prostor je bolj ali manj zaželen glede na čas, ki ga porabi prebivalec, da pride do različnih centrov, pomembna je obstoječa sestava prebivalstva, perspek-tivnost kraja ... Binderju lahko damo prav, vendar v našem primeru zagotovo ne drži ena stvar- o kaki pretirani skrbi za domove, namenjene MVO, nikakor ne moremo govoriti. Če poškilimo čez domo-ve: - Dekliško vzgajališče Višnja gora je v graščini, zgrajeni leta 1778. - Vzgojni zavod Planina je pre-urejen iz bivše italijanske vojašnice. - Prevzgojni dom Radeče je v gradu, katerega starosti ni mogoče ugotoviti. Omenja ga že Valvasor. - Vzgojni zavod Logatec živi v graščini iz začetka XVII. stoletja. - KPD za mladoletnike in zapori Celje so v Starem piskru. - Mladinski dom Malči Beličeve v Ljubljani je v stari, neprimerni zgradbi. - Vzgojni zavod Smlednik ima graščino. - V Preddvoru stoji dobro ohra-njena graščina - z MVO. - Otroci Vzgojnega zavoda Ver-žej so v prostorih bivšega samosta-na v gradu. - Prehodni mladinski dom v Ljub-Ijani pa je bil zgrajen prav s tem namenom in je tako čudežna izjema. Vsi ostali zavodi so torej v starih, kolikor toliko adaptiranih zgradbah, v glavnem v gradovih. Opravi-čila za takšno stanje niso sprejemljiva. Vodstva zavodov, vzgojitelji in še kdo iz-javljajo, da so stavbe skrajno nefunkcio-nalne, v vzdrževanje je potrebno vlagati silna sredstva, kar seveda siromaši tudi vzgojni program; elektične, vodovodne in ostale napeljave so marsikje zastarele in potrebne generalnega popravila. Domovi so v glavnem v krajih z nizko, slabo social-no strukturo. Mladi iz teh zavodov pa od-hajajo v veliki večini v Maribor in Ljublja-no. Tako so izpostavljeni konfliktnim vpli-vom, ki izhajajo iz različnih ekonomskih in socialnih struktur prebivalstva. Uprave vzg. domov navajajo, da jih okolje ne spre-jema, povečini jih Ijudje odklanjajo, v naj-boljšem primeru tolerirajo. Zaradi dotraja-nosti opreme in nefunkcionalnosti pro-storov se tako zgodi, da je v Logatcu topla voda na voljo le enkrat na teden, tuširajo pa se v prostoru, skupnem za cel zavod. V Višnji gori ima le ena skupina lastni umi-valni prostor, za ostalih 50 do 60 deklet pa je na voljo skupen prostorza umivanje. V Radečah, kjer je naenkrat v domu kar 120 Ijudi, so prhe skupne za cel objekt... Vsi prostori so kolektivni, individualnega prostora ni. Če želi biti otrok malo sam, mora za to prositi. Stranišča in kopalnice se v veliko primerih ne dajo (več) zakleniti. Kdo ve, kaj vse bi počeli tam ... Spalnice so skupinske, v Višnji gori, v Domu Malči Belič otroci spijo na pogradih, zaradi stis-ke s prostori so ponekod spalni in dnevni deli med seboj ločeni le z omarami. Lo-rentz v svoji knjigi o agresivnosti govori, da je že samo povečanje števila oseb, ki pripadajo isti skupini, samo po sebi dovolj, da se poškoduje občutljivo razpoloženje med osebnimi odnosi in nagonom agre-sivnosti. S takšnim absurdom se srečuje-mo tu, ko pa je veliko mladostnikov v za-vodih tudi zaradi prevelike agresivnosti -v zavodih pa je možnost zdravega ventili-ranja agresije nujno zmanjšana. Z razvo-jem pedagoške in drugih znanosti se za-vodi čedalje bolj odpirajo, vendar ima re-presivni prostor za posledico vedno rep-resijo, četudi se znaki nasprotnega (npr. nezamrežena okna, ...) povečajo. Danes so tbvrstne inštitucije prišle do točke, ko vzdružujejo same sebe, postale so samo-namen. Tam, kjer se v okviru prevzgoje ali kazenskopoboljševalne forme odvija pro-izvodnja, mora biti na delovnih mestih najmanj x število delavcev. Te delavce -gojence - si je potrebno zagotoviti... V času, ko se za domove odpirajo per-spektive v smeri novih gradenj, se mora-mo zavedati, da je napredek v zidavi mo-goč le v umirjeni družbi. Če je drugače, gredo spremembe skrajno počasi, kajti menjava zunanjosti stavb pomeni tudi spreminjanje znanih vzrocev, ki pomagajo ohranjevati trdnost v življenju družbe. Koncipiranje zgradb izhaja \z funkcije, ki jo zgradba opravlja, izhajati pa moramo iz želja, realiziranih preko funkcij in potreb. Ker se bodo novi zavodi gradili za nasled-njih 50 do 100 let, se je nujno potrebno zamisliti, kako bomo prehitevali ča_s, da ne bo stvarnost kasnila za potrebo. Če so dosedanji načrti dobri, (če so?!), potem se je treba posvetovati s še boljšim, ki je sov-ražnik dobrega. LJUDJE NEŽAPIRAJO... ZALKA DRGLIN LJUBLJANA, 8.4. 1987 Povzeto po: ANDRI LEFEVR: TEORIJA PRO- STORA, Treči program, Radio BG, Broi 45, II 1980 TRSTENJAK, dr. Anton: EKOLOŠKA PSIHO- LOGIJA, ČGP DELO TOZD GOSPODARSKI VESTNIK, Lj., 1984. VALTER PROSTORI »LJUDJE NE ZAPIRAJO V KLETKO LE OPIC \N MNOGIH DRUGIH ŽIVALIJ TEMYEČ TUDI SVOJA SRCA. DRUŽBA POTREBUJE VELIKO RAZIMOVRSTINIIH KLETK.« »VENOAR SE VČASIH LE ZGODI, DA KDO POBEGNE TUDI IZ DRUŽBNE KLETKE VVSAKI DRUŽBI JE ŽIVALSKI VRT NAREJEN TAKO, DA BEGUNEC ISLEJ KO PREJ POGINE, ALI PAGA UJAMEJO IN | SPRAVIJO NAZAJ V KLETKO.« BOGDAN NOVAK: Beseda avtorjaj Delo.9.4.1987. TALTER PROSTORI, MLADINSKI ZAPORI ... THE ANSWERIS BLOWINGIN THEWIND »Delamo kriminalce iz otrok in mladolet-nikov, ki niso kriminalci, ko jih obravnava-mo, kot bi bili kriminalci.« Juvenil Justice: Before and after the On-set of Delinquency ...the ansvver is blovving in the wind,., Kaj se dogaja danes v kazenskih po-pravnih institucijah? Kaj bi se naj dogajalo, jejasno zapisano v kazenskem zakonu SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 44/1 976) 5. člen med drugim pravi: Splošni namen predpisovanja in izreka-nja kazenskih sankcij je zatiranje družbi nevarnih dejavnosti, ki kršijo ali ogrožajo družbene vrednote, zavarovane s kazen-sko zakonodajo. Namen kaznovanja (33. člen). V okviru splošnega namena kazenskih sankcij (drugi odstavek 5. člena) je na-men kaznovanja: - preprečevati storilcu kazniva dejanja in GA PREVZGOJITI - VZGOJNO VPUVATI NA DRUGE, da ne bi delali kaznivih dejanj - KREPITI MORALO SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBE IN VPLIVA-Tl NA RAZVOJ DRUŽBENE ODGO-VORNOSTI IN DISCIPLINE OBČANOV. Tako Kazenski zakon SFRJ! Pa poglej-mo, kaj se dogaja v zavodih za prestajanje kazni. Po raziskavi, ki je bila izvedena med de-lavci in obsojenci kazenskih zavodov, so delavci teh zavodov navedli za namen kaznovanja naslednje: - prevzgoja prestopnikov (kot najpo-membnejši namen) - varstvo družbe z izolacijo prestopnika - povračilo za storjeno dejanje Pojavljajo se še nameni kot: zastraše- vanje drugih, utrjevanje družbenih norm in zastraSevanje samega prestopnika. Delavci zavodov so navedli tudi staii-šča, da s kaznovanjem ne moremo vpliva-ti na norme, družbene vrednote ter mora-lo, ker je namen vsake kazni, da prestop-niku pokaže moralno-etično zavrženost storjenega dejanja in kršitev vrednot in norm. Kakšen je potem pomen prevzgoje v zavodih? Kako prevzgojiti brez tega, da vemo, kakšen je obsojenec, kakšno pre-vzgojo potrebuje in kakšen je delavec, kaj zna, hoče in zmore? Penološki delavec ni dolžan nikoli in ni-komur polagati računa o svbjem pre-vzgojnem delu. Uspehi prevzgoje nikogar niti ne zanimajo, pa tudi metoda, s katero bi lahko ocenili uspeh prevzgoje, še ni znana. Obsojencev najpogosteje nihče ne vpraša, ali želijo prevzgojo, nihče jim ne razloži, kakšni bodo, ko bodo prevzgojeni. Nihče jim ne pove, zakaj jih je treba pre-vzgojiti, zakaj so nevarni družbi in kako bodo penološki delavci pri njih odpravili vzroke, da v prihodnje ne bodo več izvrše-vali kaznivih dejanj. Kaj pa varstvo družbe, kateremu dajejo delavci tudi zelo velik pomen? Kljub pre-napolnjenosti zaporov se kazniva dejanja vršijo vsak dan, vsako uro. Je zapor res re-šitev» Eden od namenov je tudi zastraševanje zapornikov, da ne bi več prišli nazaj (do-datne neugodnosti, trpljenje in trdota re-žima kot zastrašujoč faktor). Zakaj je po-tem v naših zaporih tako velik del povrat-nikov? Razlogi za zapiranje prestopnikov v za-vode po mnenju delavcev pa so naslednji: - zastraševanje drugih - delovna vzgoja - varstvo družbe - vzgoja in poklicno usposabljanje - zastraševanje in šok terapija - terapija zaradi prevzgoje - kaznovanje in mašČevanje - terapija za samostojno življenje - moralna vzgoja z uvidom v dejanje Javnost o zaporih oz. vzgojnih zavodih ve zelo malo. Zapori so obdani z visokimi zidovi, vzgojni zavodi se skrivajo po vaseh - od kod prihaja potem ideja o zastraše-vanju drugih? Ali pa se ravno zaradi za-straševanja drugih te institucije skrivajo pred temi drugimi. Saj je vendar že iz zgo-dovine znano, da so se Ijudje od nekdaj bali tega, česar niso poznali (grom, vihar). Te stvari so imeli za delo bogov in so jih celo častili! Kaj imamo mi, »civiliziranci« še skupnega z predniki? Najbrž več, kot priznavamo! Sledi delovna vzgoja. Je delovna vzgoja to, da mora zapornik delati, kar mu nalo-žijo, ne glede na to, kakšno keznivo deia-nje je storil, ker drugače gre v samico? Ce je, potem smo na tem področju zelo uspešni. Ustavimo se še pri terapiji za samostoj-no življenje. Zanjo se je pri navedbi razlo-gov za zapiranje odločilo kar 97,3 % de-lavcev zavodov. Pa poglejmo! Zapornik je pod budnimi očmi paznikov in ostalega osebja vsako uro, vsako minuto. Dela to, kar mu je naročeno, neprestano je pod kontrolo. Zanj mislijo drugi, on je tu zato, da izvršuje. In ko pride iz zapora? Morda lahko število povratnikov pripišemo med drugim tudi terapiji. in to število niti ni tako majhno. Procent povratništva v vzgojnih zavodih za mladoletnike (obdo-bje od 1 973 do 1 985) je sledeč: Logatec- 60 % Slivnica: 63 % Radeče: 78 % KD Celje: 82 % Ali prevzgoja mladoletnikom res koris-ti? Sprašujemo se lahko tudi, kaj bi bilo, če bi vzgojne zavode, takšne kot so, ukinili? Predsedstvo SR Slovenije je 24. 1. 1979 ugotovilo, da so kazenski poboljše-valni zavodi pravilno naravnani v pre-vzgojna prizadevanja pri mladoletnih in mlajših polnoletnih obsojencih in da je treba intenzivneje uresničevati vzgojne in prevzgojne programe za preprečevanje povratništva zlasti pri mladoletnih in pri mlajših polnoletnih obsojencih. Druga plat: Izmed 24 držav vsega sveta samo iz Jugoslavije ni poročil o altemativah za mladoletniški zapor. Katarina Tomasev-ska, ki je opravila mednarodno primerjavo kazenskopravne ureditve obravnavanja mladoletnikov in izvrševanja kazni zapo-ra, je ugotovila, da je Jugoslavija med na-jslabšimi državami glede varstva mlado-letnih prestopnikov in izvrševanja kazni zapora ter načina obravnavanja mladolet-nih prestopnikov nasploh. Mednarodna komisija ni dobila dovoljenja za obisk ju-goslovanskih kazenskih zavodov za mla-de obsojence. Mnogo vprašanj ostaja odprtih. V Slo-veniji gre v zapore vsak dan 30 Ijudi. Ali nam je res vseeno, kaj se dogaja z njimi v zaporu in po njem? MIRA SALAJ Povzeto in citirano po: F. Brinc: Problematika penološkega obravnavanja mladoletnih in mlajših polnoletnih oseb; Inštitut za kriminolo-gijo pri pravni fakulteti Ljubljana, 1 986. TRIBUNA-STRAN22 miTER PROSTOR! OD BARBARSTVA DO mladinski zapori CIVILIZACIJE IN NAZAJ KAKO SO IN ŠE VZGAJAJO LJUDSTVA, Kl NE POZNAJO MLADINSKIH ZAPOROV, ZA-VODOV IN SPECIALNIH PEDAGOGOV »Človekje plemenito živo bitje. Ven-dar postane človek tako bitje le tedaj, če je bil primerno vzgojen. Kadar paje človek nezadostno ali slabo vzgojen, prekosi s svojo divjostjo vsa živa bitja na zemlji.« PLATON, Zakoni s. 1 72 1. ESKIMI (CRANZ): Otroci odraščajo, ne da bi jih krotili, starši jih ne tepejo in ne grajajo s strogimi besedami. Pri teh otrocih stroga vzgoja sploh ni potrebna, saj so pridni kot ovčice in le red-ko zaidejo na kriva pota.vOtroci radi ubo-gajo svoje starše, ker to ŽELIJO, želijo pa tudi, da starši z njimi lepo in prijateljsko ravnajo. Vzgoja je posredovanje znanja, spret-nosti, življenjskih navad, morale; ta Ijud-stva delajo to brez prisile. Otroci sodelu-jejo v življenju odraslih: ko starši razprav-Ijajo na rodovnih skupnostih o dogodkih in sklepih, otroci pri teh sestankih sedijo zra-ven, poslušajo in se tako učijo pravil, na-vad. Slišijo marsikaj, o tem se med seboj pogovarjajo in premišljujejo. HALL je opazoval eskimsko mater, ka-tere otrok je dobil pravi napad besnosti in je bil res zelo poreden. Mati ni rekla otroku niti besede, dokler se ni čisto pomiril. Po-tem se je z njim pogovorila in dosegla od-ličen uspeh. 2. INDIJANCI: Indijanski otroci so se skozi igro nava-dili vsega, kar je bilo pozneje njihova dol-žnost. Igre so bile odraz življenja in navad njihovega Ijudstva. Pri tem pa starši niso prepuščali otrok samim sebi. S pesmica-mi in pripovedkami so jih vzpodbujali k pravemu ravnanju. Ta Ijudstva zelo upoš-tevajo POHVALO. Otroke vselej pohvali-jo, kakor hitro naredijo kaj dobro ali pravil-no. Če otroci storijo kaj, kar odraslim ni všeč, jih z blagimi in prijaznimi besedami opozorijo. Če hoče otrok storiti, česar še ne sme, potem ga od tegc poskušajo od-vrniti z dobronamernim prigovarjanjem in mu potem TOČNO razložijo, zakaj tega ne sme storiti. Ta plemena kaznujejo samo starejše otroke - začasno jih izključijo iz skupnosti. Starši zelo Ijubijo svoje otroke. Majhen Indijanec ni nikoli tepen.Že zelozgodaj se v življenju zavedajo svoje časti. Indijanci sedaj pravijo, da so se pretepanja naučili od belcev. HILGER posreduje pripovedo- vanje stare Indijanke, ki je zaradi »nove mode« pretepanja otrok zelo žalostna. Takole pravi: »Mene niso nikoli tepli. Naši starši so se z nami lepo pogovarjali, vča-sih, če smo storili kaj slabega, so nas gra-jali. Rekli so nam, da tega naj ne počenja-mo več, a nikoli nas niso pretepali. Večina otrok čuti, da morajo narediti tisto, kar smojim naročili. Današnja mlada genera-cija pa svoje otroke pretepa. Opažam ve-liko razliko v vzgoji otrok, kot smo je bili mi navajeni. Pretepanje in zmerjanje naredi otroka slabega.« 3. AVSTRALCI (domorodna Ijudstva): Starši porabijo veliko svojega časa, da zabavajo in razvedrijo svoje otroke. Pri tem pa nikpli ne pozabijo na ekonomič-nost igre. Če jih lahko med igro naučijo nekaj, kar utegne otrokom koristiti, ko bo minil čas igre in se bo pričelo resno življe-nje, potem te priložnosti nikoli ne zane-marijo. Moški in ženske imajo otroke zelo radi, stari in mladi posvečajo otrokom veliko pozornost. S tem vsestransko prijatelj-skim ravnanjem pa jih ne razvajajo, pona-vadi zadostuje že samo ena beseda, da odvrne otroka od napačnega dejanja. Tudi otroci svoje starše zelo spoštujejo. 4. MALEZIJCI (MALINOVVSKI): Tudi oni ne poznajo stroge discipline ali prisiljevanje k poslušnosti. Včasih se zgo-di, da starši otroka v razburjenosti udarijo, a tudi otroci včasih poskušajo udariti svo-je starše, ki pa se teh udarcev sicer jezno, a dobrodušno ubranijo. Kaznovanje smatrajo za nekaj nenarav-nega in nepotrebnega. CIVILIZACIJAVZGOJE »V Arigliji je bil 1629 obešen deček, star 8 let, ker je zažgal dva senika, 1 784 je bil obsojen na smrt 10 letni de-ček, ker je ukradel konja, 1801 je bil obešen 13 letni deček zara-di vloma in tatvine ene žlice, 1 81 5 je bil obešen 1 3 letni deček zara-di tatvine žepnega robca, 1 874 je bil obsojen na smrt 9 letni de-ček, ker je s palico razbil okno in ukradel sliko, vredno 2 penija.« MIDDENDORF KAKO DRUGI CIVILIZIRANI VZGAJAJO 1. Danska Vzgojni prijem danske matere je, da ot-roku pokaže, kako je žalostna zaradi nje-govih morebitnih odstopov od vedenja, ki je v skladu z tamkajšnjimi vzgojnimi me-rili. Otroke vzgajajo popustljivo, z dobroto, jih ne tepejo, vodijo jih blago, brez trdote in discipline. Pi prekršitvi pravil otrok do-življa OBČUTEK KRIVDE. Odrasel Danec pri kršitvi norm doživlja samokrivdo, to pa je začetek samorazv-rednotenja, ki se konča s samozanemar-janjem (sebe kot osebe). Danci so pasivni, odvisni, navezani na partnerstvo in Ijubez-nivo skrb. Če jim umre kdo od bližnjih, do-življajo potem grozne krize zapuščenosti. Nagnjeni so k samokaznovalnim težnjam. ..) Bn sm 2. SVEDSKA ,9- n rnlj e5fi ¦;• iovolob :.".:'.,!onsa obc. •' Švedska mati poskuša otroka čimprej privesti k samostojnosti. V 3-6 mesecih po porodu se mati že zaposli. Sole so zelo PROSTOR/i stroge. Šved si doma zasluži pohvalo s tem, da se čimprej osamosvoji. Takšen vzgojni režim precej sili človeka v to, da svojih čustev ne kaže navzven. Dopustno izražanje agresivnih čustev je agresivni molk. Odlike Šveda so torej: zgodnja loči-tev otroka od matere, navajanje k samo-stojnosti, samoobvladovanje, storilnost. Pomanjkanje navezanosti na drUge pesti tudi starejše Švede. ¦ ¦, 3. NORVESKA Na Norveškem vzgojni ideal ni pridnost in Ijubeznivost kot na Danskem in obvla-danost, korektnost kot na Švedskem. Mladi Norvežani naj se branijo, bojujejo, udarijo. Norvežan je vajen odkrito izraziti svoj odpor, sovraštvo. Spori in pravde so pogoste. Uspeh Norvežanu ni najbolj po-membna stvar, o njem le sanjari. Otroci in skrb zanje so glavna vsebina življenja nor-veških mater. Odnos med materjo in otro-kom je topel, trajen, a ne tak kot na Dan-skem, ki vodi v odvisnost in pasivnost. Ne sklicuje se na občutja krivde. Spodbuja pa potrebno agresivnost in vzgaja otroka k sproščenosti in samostojnosti. Ta vzgojni stil je kombinacija zaščite in izpostavlje-nosti. 4. FINSKA Finci sami sebe ocenjujejo kot mrke, odljudne, vase zaprte Ijudi, nagnjene k depresivnosti, ki jih mučijo manjvrednost-na občutja. Zaradi težav, ki jih imajo pri iz-ražanju čustev, si dajejo duška v dokaj divjih pivskih navadah. Po drugi strani pa pravijo, da so žilavi, vztrajni, vzdržljivi, do-bri vojaki. Vzorec njihove vzgoje pa je takšen: da-nes veljavne družbene norme Fincu ne dopuščajo izražati agresije ter notranje napetosti. Finci radi razlagajo pozitivna čustva kot znamenje slabosti in nemoža-tosti. Na Finskem velja trda vzgoja otrok. Do nedavnega je veljalo, da deček nik-dar ni smel jokati. Moški ideal za njih je »SUPERMAN«, ki ne razodeva svojih čustev. Otrokom ne pustijo, da bi se vedli agre-sivno, a otroci so večkrat priča nasilniš-kim nastopom svojih staršev. 5. JAPONSKA Japonska kultura je izrazito mazohistič-na. Sproščanje agresivnih vzgibov na-vzven dopuščajo le v zgodnjih obdobjih, kasneje pa agresijo zatirajo oziroma jo dopuščajo le proti samemu sebi. Tudi tukaj otroka disciplinirajo z občut-kom krivde. Poudarjajo tudi storilnost, a otrok lahko tekmuje le sam s seboj, s svo-jimi zmožnostmi. Zanimivost: starost in smrt veljata za stanji, ki ju je treba priča-kovati z radostjo, ne pa z bojaznijo, samo-mor pa velja za častno in smiselno deja-nje. 6. NEMČIJA Nemški otroci so vzgojeni zelo strogo, z mnogo kaznimi. Samo v ZRN na leto umre 90 otrok od surove roke svojih star-šev. Z grozljivo domišljijo si taki starši iz-mišljujejo kazni, ki prav nič ne zaostajajo za zločini, storjenimi v koncentracijskih taboriščih smrti. 400 primerov trpinčenja otrok pride na leto pred sodišče, a prijav-Ijeni še zdaleč niso vsi primeri. Podobno stanje je v ZDA, kjer je neko njihovo humanitarno društvo v enem letu naštelo 662 primerov hudega trpinčenja otrok, od katerih se jih je 1 78 končalo s smrtjo. Domnevdjo, da starši hudo poško-dujejo 10.000 otrok na leto. Nekega štiriletnega dečka so osemkrat pripeljali v neko berlinsko bolnišnico, za-radi hudih telesnih poškodb, ki so bile po-sledica trpinčenja. Vsakokrat so otroka poslali nazaj domov. Ob devetem zdrav-Ijenju je otrok zaradi poškodb umrl in šele takrat so obvestili policijo. V Nemčiji se mnogo zdravnikov izgo-varja na obvezno molčečnost, kadar gre za trpinčenje otrok. Ali v takem primeru ne bi mogli »prekr-šiti« te poklicne etike? Kdo nosi v tem pri-meru večjo odgovornost - starši ali zdrav-niki? Anglež Peter Ward po poklicu socialni pedagog, pravi, da je Nemčija za otroke NAJBOU SOVRAZNA DEŽELA, kar jih pozna. Nadaljuje, da mnogi Nemci niso sposobni za demokracijo, ker so iz gene-racije v generacijo jemali šibkejšim, se pravi otrokom pogum, da bi ugovarjali. Vzgajali so jih k zvestobi, tolikokrat citira-ni nibelunški zvestobi. Tako se vleče le-genda o podložniški nemški veri v oblast skozi vse zgodovinske knjige. Večina Nemcev je bila zvesta najprej cesarju, nato Hitlerju, potem Adenauerju. Peter Ward navaja primer nemške vzgoje, katerega je doživel na počitnicah v St. Juanu. Takole ga opisuje: »Dva otroka, Robert in Mihael, sta se skupaj igrala na obrežju. Nenadoma sta se domislila, da bi pobrala kopalne obleke, ki so se sušile. Seveda lastnikom to ni bilo všeč in so se pritožili. Ko so ju odkrili, so starši takoj pričeli s prevzgojo. Robert, mali Francoz, je moral svojemu očetu obljubiti, da si take šale ne bo več privoščil. Če bo obljubo držal, bo dobil sladkorček. Mihaelov oče, Nemec, pa je takoj začel s kaznovanjem. Fanta je dal čez koleno in na majhni zadnjici so ostali sledovi surove roke. Tukaj sta se na enem tesnem prostoru srečala dva svetovna nazora o vzgoji in oba sta dosegla ZAŽELEN USPEH,« za-ključuje trezni Anglež. 7. SLOVENIJA Za vgojni stil slqvenskewmatere pa velja, da je preveč ZAŠČITNIŠKA do svojega otroka, kar pa je lahko za razvoj samostoj-nosti škodljivo. Prevladujoče vzgojne vrednote so: - zahteva po PRIDNOSTI, UBOGUI-VOSTI, REDU. Nikjer pa ne zasledimo vrednot po res-nicoljubnosti ali svobodomiselnosti. KAKO VZGOJITI SLOVENSKEGA PRESTOPNIKA Družina je primarni socializator, otroku posreduje norme, ki se jim mora podvreči. Na kakšen način to stori, je v veliki meri odvisno od osebnosti staršev, ki so glavni lik identifikacije za otroka. Pri slovenskih mladinskih prestopkih je bila možnost za pozitivno identifikacijo izredno borna. Nji-hovi starši so kazaii naslednje osebnost-ne poteze: OCETJE 1. 46-47 % očetov gojencev vzgojnih zavodov kaže izrazito agresivne poteze, ki so bile povezane š z alkoholizmom. Njiho-va pozicija v družini je tiranska, kažejo pa še nekatere čudaške poteze: odljudnost. Zaradi alkohola so občasno pretepali ženo in otroke. Takšnega očeta je celotna družina odklanjala in se ga bala. Ugotovili so, da je agresiven in ustrahujoč oče med vzroki za mladinsko prestopništvo. 2. sem uvrščamo očete, katerih način vzgoje je neučinkovit. To skupino sestav- rnz Ija 25-42 % očetov gojencev. To so očet- ¦; je, ki jim ni mar za otroke, ne ukvarjajo se TDIDI IM A OTO A M r\ VALTBR PROSTORI z vzgojo, do otrok so čustveno neprizadeti ali ambivalentni. Med te sodijo tudi starejši, bolehni očetje, ki se sebično ukvarjajo le s svojimi težavami in nimajo niti pripravljenosti niti volje za vzgojo otrok. 3. ti očetje ne kažejo nobene odgovor-nosti za družino, za otroke, kažejo asocial-ne poteze: delomrznost, ali pa so tihi, do-brovol}ni pijančki, gostilniški veseljaki, ali pa z nezvestobo uničujejo družinsko živ-Ijenje. Sem prištevamo še očete-delin-kvente in duševno bolne očete. Teh je 16-95%. 4. te očete bi lahko prištevali k patriar-halnim, čeprav kažejo že modernizirane lastnosti. To so očetje, ki zelo materialno skrbijo za družino, so zato preobremenje-ni in imajo zelo malo stikov z otroki. Na-stopajo pa kot glavni disciplinski dejavnik v družini. Pri vzgoji so preveč strogi in za-htevni ter otrokom veliko pridigajo. Od ot-rok so čustveno odmaknjeni, čeprav do niih verjetno niso ravnodušni. Teh pa je 10-17 %. MATERE Matere gojencev so v večini zaposlene (80 %), večinoma kot nekvalificirane de-lavke, v splošnem pa irnajo nizko izobraz-bo, čeprav je njihova izobrazba višja od očetove. Matere navadno morajo nadomeščati vzgojno nedejavnega ali odsotnega oče-ta; mati tako skrbi za preživljanje in vzgojo večjega števila otrok. Za takšen napor pa so odločilne osebnostne črte, kot so: živ-Ijenjska moč, odpornost, aktivnost, vzgoj-na spretnost, sposobnost, da zraven svo-jih vzame nase še očetove vzgojne funk-cije: discipliniranje, postavljanje trdnih meja med dopustnim in nedopustnim, za-htevnost, življenjska razgledanost. Večina mater pa takšnega napora ne zmore, kažejo premalo zavzetosti za otro-ke in odgovornosti za vzgojo. 1. ta skupina mater predstavlja primi-tivne, apatične žene, ki so rodile nezaže-lenega otroka. Do vzgoje so brezbrižne, v odnosu do otroka pa čustveno neprizade-te. Večkrat se otresajo vzgojnih obvez-nosti in se ne zavedajo pomena družinske vzgoje. Iz šolskih matičnih listov zasledimo ta podatek: mati gojenca je izjavila, da ni neumna, da bi se še zraven vsega ukvar-jala z vzgojo težavnega otroka. Take matere mislijo, da storijo dovolj, če poskrbijo za materialne potrebe otro-ka. To so čustveno ravnodušne matere in sestavljajo 25-44%. 2. sem spadajo žene, ki so preutrujene, tope, nemočne ali ustrahovane in zato ne morejo spremeniti ali spreobrniti neugod-nega družinskega dogajanja. Takšne last-nosti so kot dopolnilo podobe agresivne-mu in tiranskemu očetu. Nekatere matere imajo naravnost mučeniške poteze. Vse, kar se tem materam posreči narediti za otroka, je to, da z varčnostjo in s skrbnim gospodinjstvom zagotovijo otrokom vsaj gmotno stran življenja. Zagovarjajo otro-kove napake in dejanja, ker se jim otrok smtli. Teh mater je 6-19 %. 3. to pa so matere, ki jih omenja klasič-na kriminologija - socialno iztirjene, vda-ne prostituciji, alkoholu in lahkomiselne- mu življenju. Zanje je značilna vzgojna neizkušenost, ter majhna zahtevnost pri vzgoji. 0+roke zagovarjajo, od šole pa za-htevajo, da se spoprime z otrokom in ga »popravi«. Take matere otroke večkrat dajo v rejo, ali pa jih zapustijo. Teh je 11-48%. 4. matere te skupine otroke močno razvajajo in jih poskušajo braniti pred ag-resivnim očetom. Matere moža tiho od-klanjajo, s tem pa kvarijo enotnost vzgoje, otroku dajejo potuho pred potrebnimi živ-Ijenjskimi omejitvami. Prikrivajo in zago-varjajo otrokove napake v šoli, družini, šir-ši okolici. Tudi teh mater je 11-48 %. 5. sem pa spadajo besedno napadal-ne, prepirljive, stroge, histerične matere, ki ustvarjajo neugodnost vzgoje in družin-skega ozračja. Te so sicer socialno ureje-ne in vitalne, a so izvor agresivnega oz-račja v družini. Teh je 9-48 %. 6. te matere so se drugič poročile in to predstavlja »dopolnjeno« družino. Matere te zadnje skupine so bolj izobražene, ima-jo višji poklicni položaj, dajejo videz živ-Ijenjske uspešnosti. V družini pa so razpete med novim živ-Ijenjskim partnerjem ter Ijubosumnim ot-rokom, ki povzroča vzgojne in družinske napetosti. Počasi se matere v takšnih si-tuacijah vedno bolj oddaljujejo svojim otrokom. Teh mater je 3-28 %. STRNIMO: Za družine mladinskih prestopnikov lahko rečemo, da je prevladujoč tip agre-sivnega očeta ter mater, ki tako ali druga-če kvarijo vzgojo. Večina teh družin je pre-cej agresivnih, poznajo represivno vzgojo, z grožnjami, omejevanjem, veliko telesnih kazni. Značilna je tudi neenotnost pri vzgoji - zasledimo agresivnost in repre-sivnost pri očetih, ter permisivnost ali vzgojno brezbrižnost pri materah. Prisot-na je tudi ravnodušnost, hladnost, brez-brižnost do otroka. To pa otrok čuti kot nezaželenost in čustveno odklanjanje. Znano pa nam je, da je Ijubezen staršev ena izmed poglavitnih in prvih otrokovih življenjskih pobreb in da brez te potrebe ni mogoče razviti duševno in socialno ZDRAVE osebnosti. V procendh pa so te družine tako raz-porejene: AGRESIVNE DRUŽINE 45% ČUSTVENO ODKLANJANJE OTROKA 37% NEVROTIČNA DRUŽINSKA SITUACIJA 13% DRUŽINE BREZ POSEBNOSTI 5% Pri družinski vzgoji moramo upoštevati tudi to, da s prisiljevanjem in kaznova-njem dosežemo le kratkotrajne, trenutne uspehe. Ljubezen, popustljivost, dober vzgled staršev delujejo r.ekoliko počasneje, ven-dar trajneje ter ustvarjajo človeku prijetno ozračje, kjer so vsi zadovoljni in srečni. Razmislite o tem predlogu! UPORABUENA LITERATURA: Citirano po F. BRINC - PROBLEMATIKA PE- NOLOŠKEGA OBRAVNAVANJA MLADO- LETNIH IN MLAJŠIH POLNOLETNIH OBSO- JENCEV V SR SLOVENIJI, Milica Bergant: SLOVENSKI PRESTOPNIKI NA KRIVI POTI, Ruth Dirx: OTROCI POTREBUJEJO DOBRE STARŠE, Lev Milčinski: SLOVENCI IN SAM0M0R . VESNA MAKOTER VALTER PROSTORI MLADINSKI ZAPORI EKSPERIMENT V LOGATCU -ena lastovka še ne prinese pomladi Skrb za družbeno lu vzgoj-no zapuščeno mladino ima korenine že v zgodnjem ob-dobju krščanstva. Zgodovin-ski elementi te skrbi s o: kari-tativnost, hospitalizacija, pri-silno navajanje na delo oziro-ma učenje. Ti elementi so še vedno prisotni v zavodskem vzgajanju mladine z motnja-mi v vedenju in osebnosti. V šestdesetih letih so se pod vplivom strukturalizma razvile t.i. interakcioni-stične razlage družbeno konfliktnih situa-cij. Te razlage so podvrgle kritični presoji ne samo dotedanje kriminološke ugoto-vitve, temveč tudi nekatere materialno -in procesnopravne koncepcije kazenske-ga prava. Kriminološkim spoznanjem so vsi očitali enostransko proučevanje oseb-nosti, saj tudi družba z vsemi svojimi in-stitucijami, zlasti nadzomimi, prispeva k ustvarjanju družbeno-konfliktnih situacij. Kazenskemu pravu pa so očitali po eni strani pretirano Širjenje represivnih pose-gov na nove konfliktne situacije in tpg in-stitucionalno hipertrofiran način obravna-vanja storilcev kaznivih dejanj. Kmalu bo 20 let, kar je bil končan eks-periment v Logatcu, prvi in zadnj' poskus spremembe na področju dela pri nas z ve-denjsko in osebnostno motenimi mla-dostniki. Kaj se je takrat dogajafo, kakšni so bili rezultati tega eksperimenta in kje so vzroki za togost in potrebo zavodskih institucij po vztrajanju pri obstoječem? Eksperiment o uvajanju novih vzgojnih metod v zavodsko delo je izvajalo osebje Vzgojnega zavoda Logatec skupno z ne-katerimi sodelavci Instituta za kriminolo-gijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, zunanji-mi stroko njaki, ki se ukvarjajo z zavod-sko problematiko in gojenci. Eksperiment je trajal od začetka 1967 I. do konca juni-ja 1971. Cilj eksperimenta je bil, da se osebju pomaga razviti permisiven odnos z več razumevanja do gojencev, z elementi osveščenega vodenja, da razrešuje oseb-ne konflikte in s tem povečuje nivo frust-racijske tolerance. Njihov cilj ni bil, da se med časom biyanja gojencev v zavodu dosežejo boljši rezultati v prevzgojnem delu v tem smislu, da bi se bilo čim več gojencev po odpustitvi sposobno nemo-teno in aktivno vkfjučiti v življenje. Dose-danji eksperimenti so pokazali, da s po-močjo različnih vzgojnih postopkov dose-žemo podobne vzgojne rezultate, če te preverjamo po daljšem času bivanja izven zavoda. Življenje gojenca v zavodu, ki tra-ja eno ali dve leti, je samo skromna oaza na življenjski poti posameznika, ki poteka skozi zapletene družbene disharmonije osebnih uspehov in porazov, čudeč se diskrepanci med ilLzijami in realnostjo in prezgodaj zaznamovanim z družbeno diskriminacijo in stigmatizacijo. Cilj eksperimenta je bil doseči, da vzgojni zavod na življenjski poti gojen-ca ne bi pomenil več prepreke za razvoj osebnosti, kot je to do sedaj, dokazati, da permisivni pristop ni slabši od repre-sivnega. Mnogi menijo, da ni razloga, da bi v de-fektološki ali pedagoški praksi uporabljali drugačne, nove metode, če niso te bolj učinkovite od prejšnjih. Tako izhodišče ni sprejemljivo, lahko je celo problematično. Ne gre le za učinek, za pričakovan rezul-tat. Gre tudi za to, kaliko sodi neka meto-da v vrednostni sistem, na katerega prise-gamo, koliko ustreza principom, katere smo izbrali za vodilo svojemu delu, kakšni so stranski učinki, kadar metodo uporabi-mo itd... V danem primeru gre za permi-sivne metode nasproti represivnim. Proti represivnim je mogoče najti toliko ugovo-rov- ideoloških, metodoloških in strokov-nih, da jih moramo zavračati, ne glede na morda celo boljše rezultate, kot jih dajejo v primerjavi s permisivnimi metodami. Na pojem permisivnosti je moč gledati vsaj z dveh vidikov: razumevanje permi-sivnosti s psihološkega vidika in razume-vanje permisivnosti s sociološkozgodo-vinskega vidika (če parafraziramo Fou-caulta, je permisivnost le en vidik global-no represivnega odnosa države in ideolo-gije do posameznika). Eno osnovnih vprašanj eksperimenta je bilo, zakaj praksa tako počasi in stakimi težavami vključuje novejše teoretične zamisli in delovne izkušnje nekaterih prosvetljenih posameznikov. Sodelavci Instituta so bili prepričani, da eksperiment ni izvedljiv s svojo vsebinsko zamislijo v nobenem od obstoječih zavo-dov v Sloveniji. Ti so že imeli ustaljen si-stem dela z osebjem, ki je zaradi stalnih konfliktnih odnosov z gojenci perpetuiral zaprti krog represivnosti. Niti stalni tečaji za osebje niso mogli bistveno vplivati na odnose v zavodu, ker je med zavodskim osebjem obstajalo prepričanje, da teoreti-ki ne poznajo situacije v zavodu in jim zato ne morejo nuditi pomoči ob njihovih pro-blemih (do določene mere je to držalo, saj med njimi ni bilo prave povezave). Tako se je v Institutu rodila zamisel, da bi pose-ben team strokovnjakov nudil pomoč pri delu po metodi grupnega svetovanja no-vemu, mlademu osebju, ki še nima izku-šenj v zavodskem delu in je zato pristop-nejše vplivu in spremembam osebnosti kot osebje, ki še nima ustaljenega načina obnašanja in ustaljenih odnosov do go-jencev. Novi zavod se je ustanovil v nekdanjih prostorih Deškega vzgajališča v Gore-njem Logatcu. Vzgojni zavod se nahaja sredi Gornjega Logatca, ob glavni cesti Ljubljana-Trst, v gradu iz začetka XVII. st. Prvotno je bil grad bivališče tamkajšnjega plemiča, pozneje je bil v lasti grofov Win-dischgratz do I. 1848, ko so ga odstopili za delovanje uprave. V I. 1 966 se je začelo z adaptacijskimi deli. Medtem je bil izveden razpis za prva delovna mesta. V eksperimentu je bil glavni poudarek na osebnosti vzgojitelja oz. vseh strokovnih delavcev. Delovno osebje je bilo vnaprej selekcionirano. Živ-Ijenje v zavodu in zavodska atmosfera naj TRIRIINA -STRAN 9R. VAITER PROSTORI 12 bi vsebovala kar največ barvila življenja na svobodi. Heterogeno usposobljen ko-lektiv naj bi nudil kar največ pogledov na življenje. Vzgojno delo z mladino z mot-njami v vedenju in osebnosti zaradi svoje težavnosti zahteva vzgojitelje z višjo ali vi-soko šolsko izobrazbo in ustrezno usme-ritvijo osebnosti. Tukaj je bila prav gotovo prisotna iluzija, saj drugačen, bolj spre-jemljiv vzgojitelj, sam po sebi še ne prine-se drugačne atmosfere. Tehnika konkret-nega ravnanja z gojencem (ne glede na to pod kakšnim naslovom potem to prodaja osebje) je rezultanta mnogih faktorjev: poleg osebne strukture in strokovnega znanja nastopa še veliko drugih. Poleg populacije same (ni vseeno, če imamo za-vod z osnovnošolsko populacijo ali tiste nad 18 let) ima pomembno vlogo celotno socialno okolje, ki permisivnost vidi kot kaos, nered, nezahtevnost ali celo razva-janje. Tudi gojenci so bili predhodno selekcio-nirani, saj je različno motene nemogoče tretirati na isti način, z enako formiranim osebjem ter v istih zavodskih okvirih (v zavod niso sprejemali telesno invalidnih, duševno zaostalih in zasvojenih). V času izvajanja eksperimenta torej medsebojno vplivajo tri grupe populacij: predstavniki Instituta, zavodsko osebje in gojenci. Glavna značilnost je bila popolna komunikacijska odprtost. Izstopata dve značilnosti: veliko število sestankov (se-veda v času, ko niso delali z gojenci.) Če vzamemo le sestanke strokovnih delav-cev, jih je vsak imel okrog 6 na teden, kar pomeni približno 10 ur pogovarjanja. Na nekaterih sestankih so bili prisotni tudi zunanji člani. S tem načinom so bile brez dvoma dane optimalne možnosti, da ne pride do institucionalizacije, da torej ustanova zadrži toliko elastičnosti, kolikor je le mogoče. Vsako konkretno ravnanje vsakega posameznika je bilo s tem vsa-kemu na očeh - popolna javnost dela. Vse konkretne odločitve o ravnanju z gojenci so bile sprejete na teh sestankih, kar po-meni, da so bili tako obravnavani vsi po-membnejši dogodki v zavodu. V diskusi-jah je biia tako praksa v neprestani kon-frontaciji s teorijo, vsako konkretno rav-nanje pod kritičnim očesom obeh vidikov. Pogostost srečevanja je omogočala tudi sproščanje napetosti, ki jo delo z disocial-no populacijo prinaša, ter oblikovanje ko-hezivnega kolektiva. Neprestana kon-frontacija in sprotno preverjanje vsega je zagotavljalo, da je bila institucija plastična v okvirih danih možnosti: značilnosti po-pulacije, strokovnega osebja, raziskoval-nega teama, ožjega in širšega socialnega okolja. Zaradi čim večjega vpliva gojencev na oblikovanje življenja v zavodu so priČeli uvajati terapevtske skupnosti - škupne sestanke gojencev, vzgojiteljev in tehnič-nih delavcev. Sestajali so se trikrat teden-sko in na teh sestankih so obravnavali vse, kar se je v zavodu dogajalo, oblikovali so pravila osnovnega reda in življenja v domu, učenje, delo, temeljne odnose, vzgojno-prevzgojno problematiko, vred-note, ki naj bi jih privzgojili gojencem... Po uvajanju terapevtskih skupnosti v VZ Lo-gatec, se je ta oblika dela prenesla tudi v druge zavode (čeprav je treba priznati, da je bila ponekod prisotna že pred eksperi-mentom). Zaključki eksperimenta Štiriletni eksperiment je pomenil velik prispevek k razvoju zavodske prakse. Do-gajanje v Logatcu je imelo velik odmev v drugih vzg. zavodih in na področju zavod-ske vzgoje nasploh. - Hipoteza, da permisivna vzgojna us-merjenost ne ogroža okolja, družbe, bolj od represivne, je bila potrjena. Pobegov v Vzgojnem zavodu Logatec je bilo v času izvajanja eksperimenta mnogo (z ozirom na permisivno vzgojno atmosfero), ven-dar so gojenci med pobegi izvršili relativ-no malo kaznivih dejanj in so se v zavod vračali večinoma prostovoljno, brez poli-cijskega spremstva. - Grupno svetovanje osebju je pripo-moglo k zmanjševanju antagonizma med teorijo in prakso ter utrditvi teoretskih spoznanj v praksi. - V času eksperimenta so bili doseženi enaki ali celo boljši vzg. rezultati kot v za-vodih, s katerimi so se primerjali (Radeče, Slivnica), saj okolica med bivanjem go-jenca v zavodu ni bila ogrožena bolj kot v drugih zavodih, in ker bivanje v zavodu ni pomenilo večje prepreke za razvoj posa-meznikove osebnosti kot bivanje v pod-obnih zavodih dotlej. In kaj se dogaja danes? Kakega razvoja institucije ni čutiti, saj nikjer ni nič napisanega, nikjer se ničesar ne vidi. Tisto, kar pomeni napredek, so ko-raki posameznikov, ki pa so majhni. Ele-ment kreativnosti bi moral biti bolj or-gansko prisoten v ustanovi. Ljudje po končanem študiju sedijo na diplomi do naslednjega seminarja, pa spet do prihod-njega ne naredijo nič. Foucault opozarja, da so vse sodobnej-še humane alternative pri obravnavanju delinkventov samo sodcbne, bolj refinira-ne oblike družbene kontrole. Foucault ima prav gotovo prav, vendar pa se nanaša njegova ugotovitev na deformirano in zlo-rabljeno prakso, ne pa na idejo samo. V praksi je problem daleč bolj zapleten kot pri iskanju generalne usmeritve. Zgolj ideološko opredeljevanje za eno ali drugo skrajnost nima nobenega pomena. Če se je pojem permisivnosti v praksi često zlo-rabljal, če so z njim opravičevali vse, kar je bilo oporečno, pa tudi marsikaj, kars per-misivnostjo ni imelo posredne zveze, ni razlogov, da bi se odvmili od ideje. Tudi samoupravljanje bi lahko sramežljivo izri-nili iz besednjaka, če bi pomislili, kako zelo smo ta pojem zlorabljali. Lahko bi pojem poimenovali drugače, vendar s tem ne bi mogli preprečiti novih zlorab. Zadnjih nekaj let postaja kritika zavod-skega vzgajanja vse ostrejša. Zavodi so po svoji zasnovi še vedno represivna in-stitucija, katerih elemente pa se skuša prekriti z elementi prermisivnosti. Mišlje-nje mnogih teoretikov je, da bi zavode na splošno bilo treba ukiniti in jih zamenjati z drugimi oblikami. Pri tem pa se javljajo posamezna vpra-šanja: Zakaj zavodsko vzgojo načelno odkla-njamo? Ali zato, ker nam v zavodu ni uspelo vzpostaviti avtentičnih človeških komunikacij in terapevtske klime, ali zato, ker smo prepričani, da v takih razmerah pomoč mladim ni ustrezna? Bolj bi se nagibali k prvemu delu odgo-vora, saj zaenkrat še nismo sposobni najti sprejemljive oblike izvenzavodske sociali-zacije mladih, ki bi nadomestila vsako in-stitucionalno terapijo. Eno izmed alternativnih oblik dela pred-stavljajo stanovanjske skupine, kjer pote-ka terapevtsko-pedagoška obravnava mladostnikov, za katere so razmere za delq jn narava dela v stanovanjskih skupi-nah ustreznejše (npr. več elementov stvamosti, samoaktivacija). Prav tako se tukaj vključujejo tudi tisti, pri katerih so se metode dela v zavodih izkazale za neučin-kovite. Ta kritična naravnanost do zavod-ske vzgoje, ki še danes obstaja, je tako po eni strani pripeljala do zelo konstruktivnih teoretičnih Razmišljanj o možnosti različ-nih načinov dela v vzgojnem in prevzgoj-nem procesU, po drugi strani pa do razvo-ja novih ihstitucij in do sprememb starih. Protizavodska kampanja je bila odsev sprememb v razmišljanju družbe na splošno, še prav posebej pa mlajše gene-racije, ki se je borila na celi črti proti obli-kam odtujenosti in avtoritarniin struktu-ram v družbi. Verjetno je med večjo institucijo in sta-novanjsko skupino bistvena razlika. Še posebno je ta razlika občutna, če imamo v mislih vzgojitelieve možnosti za kreativ-nost in večjo avtonomnost. Prav tako je občutna, če imapno v mislih mladostnika in njegovo doživljanje prisile s strani večje institucije, ki jo pogosto zaznava še glob-Ije kot prisilo družbe v celoti. Drugo možnost predstavljajo manjši zavodi. Tukaj je vsaj deloma omiljen kon-flikt glede togosti pravil, or^aniziranosti in avtentičnosti. Kakšne možnosti se torej kažejo za v prihodnje? Mladino naj bi končno spravili izza tem-nih grajskih vrat. Kar nekaj zavodov se pripravlja na gradnjo novih prostorov. Pri tem pa se seveda spet javlja polno pro blemov: od kod dobiti sredstva, kaj bomo počeli z odsluženimi prostori, kako priti do lokacijskih dovoljenj, saj zavod okolici še vedno predstavlja trn v peti... Če že ne moremo brez zavodov, pa si postavimo vprašanje: Bodo nove zgradbe prinesle tudi več svetlobe v življenja za-grenjenih mladostnikov? LITERATURA: - Vodopivec, Bergant, Kobal, MlinariC, Skaber-ne, Skalar: Eksperiment v Logatcu, Savez društva defektologa Jugoslavije, Beograd, 1974 - Dr. Katja Vodopivec, dr. Vinko Skalar: Je bila iluzija, Ptički brez gnezda št. 22 - Janez Bečaj: Ali je lahko vsaka ustanova per-misivna? Ptički brez gnezda št. 23 HELENA PEČELIN 'SRBEC/CA OB PODELITVIŠČUKOVIHIN SIRATKOVIH PRIZNANJ Dovolite mi, da najprej v nekaj h^sedah predstavim naš odbor za podelitev Sču-kovih in Siratkovih priznanj. Smo neodvis-na skupina občanov, ki se ukvarjajo z jav-nim publističnim, znanstvenim in umet-niškim delom. Odbor se je ustanovil lani 21. aprila v Ljubljani in ga tranu^ip se-stavljajo: Draga AhačiČ, Milan Apih* Man-ca Košir, Marjan Rožanc, Darko Strajn in Vinko Vasle. Namen odbora je, da $ po-delitvijo Ščukovih in SiratkGvih.priznanj opozori javnost na publicistiŽna besgdila prejšnjega leta, ki v hstitucionaliziranem prostoru praviloma ostajajo zunaj javne pozornosti. Ščukovo priznanje je name-njeno kakovostnim, kritičnim in pogum-nim publicističnim dosežkom, ki prispeva-jo k širitvi demokratizacije na osnovi kon-cepta socialističnega pluralizma in k obli-kovanju aktivne javnosti ter tako širijo meje svobode javnega dialoga. Siratkova priznanja pa podeljujemo za izgovorjene in zapisane besede, ki težijo k nasprot-nem. Letos Ščukova in Siratkova priznanja podeljujemo drugič in mislim, da niodveč, če glede na namen našega obstoja, se pravi z vidika demokracije in možnosti za javen dialog, na kratko pregledamo druž-beno stanje in odnose v preteklem letu. No, uradnih zagotovil o vse večji demo-kratizaciji res ni manjkalo, vendar ja glede na naše notorično razhajanje med bese-dami in dejanji bolj zanesljivo, če presoja-mo predvsem slednja. V ta namen se gotovo kot najbolj nazor-na paradigma vsiljuje zadeva 57. št. Nove revije, ki ji je po dolgotrajnih in burnih raz-pravah v imenu proglašene večje demok-ratizacije njena ustanoviteljica resda mi-lostno dovolila nadaljnje izhajanje, seveda ob zamenjavi uredrtikov, in.v. zvezi s tem so bila dana uradna zagotovfla, da ne bo nobenih pogromov. Vendar so hkrati po drugi strad družbeno varnostne sile v or-ganizirani kampanji sistematično kot iz Stalinovih prgel sprožale rafale najhujših političnih obtožb in zahtev pp represalijah in to na osnovi pristransko preinterpreti-ranih izvlečkov m samovoljnih informacij o inkriminjrani vsebini 57. št Nove revije. Če je po eni strarti ta politična gonja, ki je hotela veljati za »glas širše javnosti«, kot nedvoumna, opozorilna demonstraci- ja pomenila, da zastareli stroj za politične anateme, pritiske in zastraševanje še zmeraj brezbibno deluje, je po drugi strani dajala uradnemu postopanju z Novo revi- jo in odločitvi o njenem nadaljnjem izha- janju dobrodošel videz skrajno popustljive strpnosti in blagohotnega odnosa odloču- ' jo^ih do sprc{jaiistični družbi nevarnih, sov- | ražiijh razdiicalnih efementov, ki so preko- i raŽilV mejje dopustnega. Kje so te meje, ,kdd in s-kak^no pi;avic^ jih avtoritarnp in monopblnodbTočar, j'e vprašanje, ki nanj sicer ni načelnegg pdgo^vora ne razumne utemeljitve,- patč p^ hanj nedvoumno od- govarja praksa, glede na katero očitno, da naša družba ni v običajni osnovni, ampak v pomožni šoli demokracije. Kajti prvi po-goj za demokracijo, vredno tega imena, je, da ne prenese omejitev svobode mišlje-nja, kakor tudi ne monopolnih (pred)pra-vic do zmote. Sicer pa moramo vedeti, da uradna re-šitev zadeve z Novo revijo ni dokaz kake povečane demokratičnosti, kot je razvid-no iz nedavne preteklosti. Kajti administ-rativne ukinitve revij in z njimi večkrat po-vezani policijski ukrepi in zastraševanja, ki so bila pri nas spočetka v navadi (kot pri-čajo ukinitve Besede, Revije 57 in Per-spektiv), so verjetno zaradi odzivov v tu-jem tisku, ki so postavljali pod vprašaj so-cialistično, demokratično in samouprav-no identiteto našega sistema, pa tudi iz drugih zunanje in notranjepolitičnih vzro-kov postale neprikladne. Zato se je poli-tična taktika zatekla k manj drastičnim, bolj posrednim metodam, kadar je hotela utišati kako revijo, ki je oblasti delala pre-več napote. Vprašanje finančnih sredstev oziroma družbene subvencije, ki v vsa-kem primeru slehemo naše publiciranje dela popolnoma odvisno od oblasti, vpra-šanje nujnega formalnega ustanovitelja pa obveznih idejnih programskih osnov in s tem y zvezi možnost avtoritarnih odsta-vitev in zamenjav urednikov so postale nove zanke, s katerimi so po neugledno odmevni ukinitvi Perspektiv brez večjega hrupa lahko zadrgnili vrat idejno spornim revijam, ali pa jih preusmerili v »meje do-pustnega«. Prvi tak primer je bila zamenjava ured-nikov Sodobnosti leta 1984, ko se je 64 sodelavcev te revije s podpisi javno izrek-lo zoper administrativno ukinitev Per-spektiv; sledila ji je zaradi odtegnitve do-tacije prisilna samoukinitev fdrijskih Ka-pelj 1.1972, revija Prostor in čas pa je bila prisiljena k molku po večmesečni agoniji I. 1974, ker se je je njena ustanoviteljica odrekla, druge pa ni mogla najti, kar je se-veda razumljivo. Ne bomo ugibali, kdo bo imel končno in odločilno besedo pri usodi Nove revije, vsekakor pa to v našem samoupravnem socialističnem sistemu in pri vse večji demokratizaciji ne bodo njeni dejanski oblikovalci in ustvarjalci, se pravi njeni uredniki in več'ko dvesto sodelujočih avtorjev. To, kar so 6ni dan ugotovili v ne-kem pogovoru na predsedstvu CK ZKJ in smo brali v Delu 3.2.1.1., namreč, da je pri nas delavcem jasno, da ne odločajo več o ničemer, velja tudi za kulturne delavce in tvorce, ki dejansko niso nikoli o ničemer bistvenem (so)odločali in ne (so)odločajo; pravico do svobodnega izražanja pa uve-Ijavljajo le s težavo in ne brez osebnega tveganja. Nekateri pojavi vzadnjem času pa vzbujajo upravičeno skrb, da se uteg-nejo stvari obrniti še na slabše. Ni dolgo tega, kar so na RK SZDL prali glavo predstavnikom slovenskega pisa-teljskega društva, ker da so v neki svoji iz-javi navedli preveč pesimistične skepe na osnovi izjav nekaterih naših vodilnih sub-jektov. Vendar so odtlej naše družbene rgzmere popolnoma potrdile poglavitno misel obsojane izjave, namreč, da nas ob-lastvena prisila čedalje bolj ogroža. Še več, lahko bi rekli, da se razne oblike ome-jitev na eni strani pa izjemno daljnosežna uradna pooblastila in prerogative na drugi strani povečujejo in da se težnje po tako imenovani civilni družbi, to je enakoprav-ni, demokratični in pravno urejeni družbi vnaprej paralizirajo. Kdor si je delal o splošni Ijudski obrambi (SLO) in družbeni samozaščiti (DS) kakš-ne iluzije o tem, čigavi varnosti sta z vso svojo široko razvejenostjo predvsem na- r menjeni, je iz članka Janeza Janše v le-'' tošnji Mladini Št. 1 5 lahko razbral, v čem je njun poglavitni namen. Namreč, da tu ne gre toliko za obrambo družbe zjnalo začetnico, ampakza obrambo DRUZBEz velikimi črkami, to je vodilne elite, ki loču-je oblastniške interese od družbenih, kar potrjuje tudi dejstvo, da se obstoječi poli-tično varovalni sistem vse bolj dopolnjuje in širi. N. pr. z odlokom o službi za opazo- ' vanje in obveščanje, ki so ga morali dele-gati sprejemati po hitrem postopku leto dni po tem, ko je-ta služba že obstajala, z urgentnim telefonom št. 985 za družbeno j samozaščitne prijave posebne vrste, z uz- < akonjeno absolutno ingerenco vojaške policije nad civilnimi osebami, ki dopušča vstop vojaške policije v stanovanje civilne osebe, preiskavo in aretacijo brez odred-be pristojnega organa, z nosnjo in upo-rabo strelnega orožja, skratka, ravnanje, kakršno je drugod dovoljeno samo v pri-meru obsednega ali vojnega stanja. Vrh tega pa sta tu še odločna izjava ' predsednika ZIS Branka Mikuliča v nje- ' govem intervjuju za Spiegel in (ponovna) grožnja Stipetš Šuvarja; ena kot druga predvideva, da se po potrebi naš sociali-stični sistem in vodilna vloga zveze komu-nistov zavaruje in ohrani tudi z notranjo vojaško intervencijo. Kako nenavadna je ta grožnja, nam po-stane jasno, če pomislimo, da na primer '. vrsta zahodnih kapitalističnih držav, kjer sta* ponekod v večji, ponekod v manjši i meri izpostavljena že večletni, trajni ne-varnosti življenje in imetje posameznikov in družbe zaradi organiziranega teroristič- : nega delovanja, pa še nikjer nobena vlada ni grozila, kaj šele da bi posredovala z voj-sko, ampak povsod rešujejo te težave le s policijo. Nemara se zaradi slabih zgledov nerazsodnega ravnanja s civilisti, ki so ga r pokazale vojaške hunte, vzdržujejo te na '} prvi pogled mogoče lahke in učinkovite«y.;. vendar nevarne in dvorezne rešitve. Zakaj,o"j2 vsak razumen človek ve, da je prva nalogag^}; vsaka vojske ta, da pokončuje sovražni:AOr ka, tu je za to nalogo tudi kar ngjbblje us-J "^ posobljena... . ",v)OV Naravnost absurdno pa je, Če predsed-^oj nik vlade zagrozi z vojsko lastnemu Ijud- TRIR(JWA - 9fi 'SRBECICA stvu, hkrati pa ta vlada, ki sicer zna tako vsestransko in z zapletenim varovalnim alarmnim sistemom poskrbeti za svoje in-terese in svojo varnost, na primer ni spo-sobna, ali pa noče poskrbeti za varnost slovenskih morskih meja ter brezbrižno dopušča, da tujci - italijanski ribiči in mo-goče tudi še kdo drug dnevno, množično in vse globlje vdirajo v naŠe teritorialne vode vsem pravilom mednarodnih odno-sov navkljub, da izzivalno gospodarijo po našem morju, kradejo in nepopravljivo uničujejo naše narodno bogastvo in oko-Ije. Kot poroča v Delu Miran Čas so »naše oblasti prepovedale, da se ti izpadi pre-prečijo z našo narodno vojno mornarico ali z obmejno milico, kljub ogorčenim zahtevam javnosti.« Da le ne bodo ogor-čene zahteve te javnosti proglasili za kakšno sovražno spodkopavanje dobro-sosedskih odnosov in poslali milico nad tiste, ki si jih drznejo izražati, kar pa seve-da ne bi bilo prvič! Pri tem ko predstavniki oblasti govorijo o naši vse večji demokratizaciji, hkrati iz-koriščajo grožnje s skrajnostnimi posegi za to, da dušijo Ijudsko nezadovoljstvo spričo našega vsesplošnega družbenega nazadovanja in propadanja, ter vsako ra-dikalnejšo samosvoje kritično razmišlja-nje ali razkrivanje konkretnih napak in zlo-rab obsojajo kot škodljivo izzivanje repre-sivnih sil, da ne rečemo vojaškega udara, namesto da bi se tem odtujenim silam postavili po robu, kar bi bila edina možna pot iz današnje krize. Višek ironije pa je, da predsedstvo slo-venske zveze borcev, ki naj bi veljalo kot naš najbolj napreden in revolucionaren element, sicer molče in neprizadeto pri-staja na vsa obnašanja in početja odloču-jočfh, ki nas pogrezajo v čedalje globljo krizo in ki so dejansko spodkopala in dis-kreditirala socializem bolj, kot bi ga zmog-la še tako dobro organizirana sovražna opozicija, pač pa se nadvse prizadeto in goreče, kot se je izkazalo ob zadevi z Novo revijo, zavzema za ideološko čis-tost, za nedotakljivost in nezmotljivost edino veljavnega višjega razodetja, ki se mu mora vse podrejati, pa za konstantno razlikovanje vladajočih in od vladanih, kot smo lahko razbrali iz militantnih protestov zoper 57. št. Nove revije, protestov, ki pri njih preproščina klišejske politične termi-nologije in patetično ogorčenje nadomeš-ča samostojno logično misel in jasne raz-umske argumente. Ta in taka oblastniško pokroviteljska miselnost, ki se ima za pristojno, da ne glede na svoje znanje in poznavanje stvari s pozicij »edine prave ideologije« o vsem veljavno in brezprizivno razsoja in odloča, ne da bi za totudi odgovarjala, in ki je zna-čilna za našo vodilno družbo, očitno ne mara spontanega poglobljenega kritične-ga preverjanja teorije afi prakse in naspro-tuje uveljavljanju prenovitvenih zamisli in pobud. Zato je še toliko bolj pomembna in priznanja vredna vsaka jasna, kritično analitična, samosvoja javna beseda, ki navaja k osveščanju in samostojnemu opredeljevanju, ki opozarja na to, kar je v naši družbi preživelega, neveljavnega, na-zadnjaškega in škodljivega, ter odpira nove vidike in perspektive družbenemu in gospodarskemu razvoju. Še toliko bolj pa je osveščanje in sa-mostojno opredeljevanje potrebno v družbi, kjer je uradna težnja po večji de-mokratizaciji tako »napredovala«, da je lahko na primer vodstvo našega osred-njega glasila SZDL na svojem kolegiju svojim novinarskim »podložnikom« pre-Dovedalo sleherno poročanje o podelitvi Sčukovih in Siratkovih priznanj v vseh publikacijah ČGP Delo. Enak »demokratf-čen dogovor« so sprejeli tudi na Dnevniku in na RTV. Ta odnos do novinarjev in in-telektualcev pa kaže, da nismo več daleč od abotnega gesla kralja Ubuja: »Vive resclavage!« (Naj živi suženjstvo!), če o poglavitni nalogi nepristranskega infor-miranja in novinarski etiki sploh ne govo-rimo. Zatorej nam ne preostane drugega, ko da z besedami in dejanji, dokler nam še večja »demokratizacija« tega ne onemo-goči, vztrajno in nepopustljivo terjamo: dol s suženjstvom, svobodo narodu! Ljubljana, 20. aprila 1987 DRAGA AHAČIČ 'AVANTGARDA LJUBOV POPOVA Slikarstvo 1. Arhitektonika a) Slikarski prostor (kubizem) (b) Linija (c) Barva (suprematizem) (d) Energetika (futurizem) (e) Tekstura Nujnost predrugačenja s pomočjo opustitve delov forme (z začetkom v kubizmu) Ne slikarstvo, ampak upodobitev realnosti I. Akonstruktivnost (a) lluzionizem (b) Literarnost (c) Čustva (d) Razpoznanje Konstrukcija y slikarstvu = vsota energije njegovih defov. Površina je fiksirana, toda oblike so volumetrične. Linija kot barva in kot sled prečne ravnine sodeluje z - in usmerja sile konstrukcije. Barva sodeluje pri energe-tiki s svojo težo. Energetika = smer prostor-nin + ravnine in linije ali njiho-ve sledi + vse barve. Tekstura je vsebina slikar-skih površin. Forma ni na vseh točkah svojega zaporedja enako po-membna. Umetniška zavest mora izbrati elemente, ki so nenadomestljivi za slikarski kontekst, tako da vse, kar je odvečno in brez umetniške vrednosti, odpade. Odtod upodobitev konkret-nega - slikarsko ne deformi-rana ne transformirana - ne more biti vsebina slike (slikar-stva). Podobe »slikarskih« in ne »figurativnih« kvalitet so cilj današnjega slikarstva. (1919) 30 VROČA PERESAl IZ ALLENOVEGA DNE VNIKA IZ ALLENOVEGA DNEVNIKA Zapiski, ki sledijo, so odlomki iz še neob-javljenega dnevnika Woody Allena, ki bo v celoti objavljen postumno a/ipa po njegovi smrti, odvisno od tega, kaj se bo prej zgo-dilo. Vedno težje in težje se prebijam skozi noči. Včeraj zvečer sem imel ves čas ob-čutek, da hočejo neznanci vlomiti v mojo sobo in me sšamponirati. Toda zakaj? Se naprej sem si domišljal, da vidim nejasne obrise oseb in ob treh zjutraj me je spod-nje perilo, ki sem ga zložil preko stola, za-čelo spominjati na cesarja na kotalkah. Ko sem končno le zaspal, me je spet za-čela mučiti ena tistih ogabnih mor, v ka-terih svizec na tomboli zahteva mojo na-grado. Obup. Mislim, da je z mojo jetiko vedno huje. Tudi z astmo. Napadi astme so zmeraj bolj pogosti in zmeraj bolj se mi vrti v gla-vi. Navadil sem se že na grozno dušenje in omedlevice. Moja soba je vlažna, stresa me mrzlica in razbija mi srce. Opazil sem tudi, da mi je zmanjkalo robčkov. Se bo vse skupaj sploh kdaj končalo? Zamisel za zgodbo: Moški se zbudi in ugotovi, da je njegova papiga postalka minister za kmetijstvo. Besen od Ijubo-sumja se ustreli, toda na žalost je pištola takšna, da ko sprožiš, iz cevi skoči zasta-vica z napisom »Bum«. Zastavica mu izbi-je oko in postane častivreden človek, ki prvič v svojem življenju začne uživati v preprostih življenjskih radostih, kot sta kmetovanje ali sedenje na zračni cevi. Misel: Zakaj človek ubija? Ubija za hra-no. In nesamoza hrano: velikokrattudiza pijačo. Ali naj se poročim z W.? Ne, če mi ne bo povedala ostalih črk njenega imena. Kaj pa njena kariera? Kako naj prosim tako le-potico, da se odreče kotalkaškega derbi-ja? Odločitve... Spet sem poskušal narediti samomor-tokrat sem si zmočil nos in ga vtaknil v vtičnico. Na žalost je prišlo do kratkega stika, tako da mi ie uspelo samo stopiti led v hladilniku. Se vedno obseden od misli na samomor sem še naprej tuhtal. Spraševal sem se, če obstaja življenje po smrti in če obstaja, ali jim bo kdaj uspelo več kot dvajsetkrat? Zamisel za zgodbo: Nekaj bobrov zase-de Carnegie Hal! in pripravi VVozzecka. (Res dobra tema. Kakšna bo pa obdela-va?) Danes sem videl rdeč in rumen sončni zahod in pomislil: kako nepomemben sem! Seveda sem na to pomislil tudi vče-raj, ko je deževalo. Spet sem se začel ga-biti samemu sebi in razmišljal o samomo-ru - tokrat naj bi inhaliral kar se da blizu agenta zavarovalnice. Kratka zgodba: Moški se zbudi in ugo-tovi, da se je spremenil v svoje ortoped-ske vložke za čevlje. (Zgodbo se da brati na več nivojih. S psihološkega stališča je kvintesenca teorije Krugerja, Freudovega učenca, ki je odkril seksualnost v slanini.) Kako zelo se je motila Emily Dickinson! Upanje ni »stvar s perjem«. Izkazalo se je, da je stvar s perjem moj nečak. Moram ga peljati k specialistu v Zurich. Odločil sem se, da prekličem zaroko z W. Ne razume mojega pisanja. Včeraj je rekla, da jo je moja Kritika metafizične real-nosti spominjala na letališče. Prepirala sva se in spet se je lotila vprašanja otrok, toda prepričal sem jo, da bi bili še premla-di. Ali verjamem v.Boga? Sem, pred ne-srečo moje mame. Padla je na kos mesa in predrl je njen spleen (pomeni tudi vra-nica) - op. prev.). Mesece je ležala v komi in ni bila sposobna drugega, kot da je na-mišljenemu slabiču prepevala »Grana-do«. Zakaj je bila ta ženska v pomladi svo-jega življenja tako prizadeta? Ker je v svoji mladosti upala kljubovati konvencijam in se poročila z rjavim papirnatim škrnicljem na glavi? In kako naj verjamem v Boga, ko se mi je prejšnji teden jezik ujel v valj elek-tričnega pisalnega stroja? Okužen sem z dvomi. Kaj, če je vse le iluzija, in nič ne ob-staja? V tem primeru sem čisto gotovo preplačal preprpgo. Ko bi mi le Bog poslal kakšnojasnoznamenje! Na primernaka-zal visok znesek v kakšno švicarsko ban-ko. Danes sem šel na kavo z Melnickom. Govoril mi je o tem, kako bi vse vladne uradnike oblekel v kokoši. Med opoldanskim sprehodom so me spet obsedle morbidne misli. Kaj me v zvezi s smrtjo tako zelo moti? Verjetno nekaj v zvezi s časom. Melnick pravi, da je duša nesmrtna in živi še po tem, ko telo odpade. Toda če bo moja duša živela brez telesa, sem prepričan, da bodo vsa moja oblačila preohlapna. Oh, ja... Ni mi bilo treba prekiniti zaroke z W., ker je na srečo ušla na Finsko s profesio-nalnim cirkuškim sekalcem vratov. Na koncu se je vse srečno izteklo, kljub temu da sem imel spet enega tistih napadov, ko začnem kašljati iz ušes. Danes sem na pogrebu naletel na svo-jega brata. Videla se nisva že petnajst let, toda kot običajno je iz žepa potegnil pra-šičji mehur in me z njim začel tolči po gla-vi. No, z leti ga vedno bolj razumem. Končno sem spoznal, da je opazko, da sem »ogaben zajedalec, primeren samo za to, da se ga iztrebi«, izrekel bolj iz so-čutja kot iz jeze. Priznajmo: vedno je bil pametnejši od mene - bolj duhovit, kultur-nejši, bolje izobražen. Zakaj še zmeraj dela v McDonaldu, je zame še vedno uganka. Sinoči sem sežgal vse svoje drame in poezije. Ironija usode je hotela, da je sobo, prav v trenutku, ko sem sežigal svojo moj-strovino Temni pingvin, zajel požar in se-daj sem predmet tožbe Pinchbunka in Schlosserja. Kierkegaard je imel prav. (prevod TOMAŽ TOPORIŠIČ) TRIBUNA - STRAN 31 PRETRES ZAPISKI (SLOVENSKEGA?) KOZMOPOLITA Janko Lavrin (1887-1986), Ht. zgodovinar, esejist, prevajalec. Študiral slavistiko v Rusiji, skan-dinavskih deželah in Parizu, pub-licist v Kusiji, dopisnik na Balka-nu (1. svetovna vojna), predava-telj novejše ruske književnosti na univerzi v Nottinghamu, dopisni član SAZU od 1956; raziskoval v glavnem avtorje in smeri ruske literature, pisal tudi o pomemb-nejših zahodnoevropskih avtor-jih, prevajal in urejal tujejezične antologije slov. avtorjev. Lavrinove kratke zgodbe oziroma pri-ložnostne zapise, ki so nastajali v različnih obdobjih njegovega življenja kot dodatna veja udejstvovanja nekega literarnega zgodovinarja, je verjetno treba brati kot kurioziteto. Literarna poizkušanja so v de-javnosti pomembnejših literarnih teoreti-kov in zgodovinarjev večinoma obroben pojav (spomnimo se sarno Pirjevčevih po-ižkusov z dramatiko), kot taka ostajajo za-nimivo branje pretežno samo za druge li-terarne zgodovina;je in seveda za tiste, ki hočejo in so na poti, da bodo to postali. Po drugi strani pa Lavrinova knjiga zapiskov kozmopolita zaradi avtorjeve dinamične, včasih že kar eksotične življenjske poti lahko postaja že kar žanrsko branje. Posa-mezni pustolovski in eksotični izseki iz njegovega življenja zaradi avtorjeve očit-ne nagnjenosti k literariziranju in hiperbo-li, postavljeni v območju literature kot fik-cije, postanejo izhodišča za Lavrinove li-terarne ekskurze v svet različnih žanrskih pristopov, vse od literarnih konstant slo-venskih vaških povesti in črtic do eksotič-no-pustolovske beletristike. In verjetno je Lavrinovo kurioziteto še najlažje brati prav kot sklop sicer avtorsko ne vedno načrtnih upoštevanj t. i. pravil različnih li-terarnih zvrsti in žanrov. Dvajset krono-loško si sledečih zgodb uveljavlja glede na svojo motivno-tematsko naravnanost tudi več očitnejših zvrstnih in žanrskih us-meritev. Prvima dvema zgodbama, ki bi lahko predstavljali del avtobiografije in se gibljeta v zvrstnih okvirih slovenske vaške zgodbe, sledijo zgodbe, ki obnavljajo av-torjeve, še večkrat pa anekdote in zgodbe Ijudi, ki jih je avtorsrečeval, tako da večina zapiskov y knjigi ne pretendira na to, da bi sestavljali nekakšno avtobiografijo. Raz- meroma močno je pri tem zastopana Iju-bezenska tematika, ki ji je v šaljivo-ga-lantnem tonu družabne beletristike po-svečenih kar več zgodb. Med temi po svoji izraziti puškinovskih navdahnjenosti izstopa zgodba dveh rus-kih podeželskih zaljubljencev, ki se skoraj dosledno giblje v konstantah onjeginov-ske Ijubezenske idilike in dramatičnosti. Žanrsko zanimivejše postajajo eksotične zgodbe avtorjevih popotovanj po deželah Severne Afrike, nazadnje pa tudi sosedne Albanije in južnih delov Jugoslavije. Lav-rinu gre predvsem za doseganje slikovi-tosti, zasledimo senzualne opise ekstatič-nih orientalskih plesalk, avtorjeve pretre-sene opise dejanj dervišev, ki so na ali že kar za mejo verjetnega in blaznosti. Lite-ratura se tu giblje v vmesnem prostoru med t. i. »resno« in žanrsko literaturo, Lavrin kot da bi se še enkrat predajal bra-nju eksotičnih in napetih zgodb, ki jih je kar požiral y svojem otroštvu. Z »resnejšimi« zadevami se ukvarjajo zapisi, povezani z njegovim življenjem v Parizu, Španiji, Italiji in končno Veliki Bri-taniji. Pri tem izgubljajo na času žanrske obdelave in hiperbolične transformacije realnih dogodkov, postajajo pa zanimivej-ši za literarne biografe, pa tudi kolege zgodovinarje. So nekakšne kronike inte-lektualca v letih med vojnama in po drugi vojni, toda literarna obdelava posameznih dogodkovves čas ostaja lahkotna, tekoče berljiva, obenem tudi nekoliko dolgočas-na. V zadnji zgodbi se Lavrin spet vrne v »eksotičnejše« kraje, zgodbo ruskega re-volucionarja, ki postane menih, pa bi z ve-seljem vzel v roke in primerno obdelal marsikateri postmodernistični pisatelj. Ni potrebno posebej poudarjati, da jo je Lav-rin obdelal v skladu s svojo pustolovsko usmerjenostjo. TOMAŽTOPORIŠIČ Na odruje bilo pet deklet; ena izmed njihje bila stara komaj kaj več kot dvanajst let. Nji-hovi zelo tanki šali so valovili, okraski zvon-čkljali, gola telesa so se zvijala v opolzkih kač-jih zavojih. Lica muzikantov so spominjala na majhne napihujoče se balone. Nekaterim so se oči izbuljile, ko da bodo vsak hip skočile iz jamic in se zakotalile po zanemarjeni bradi. Ob plesalkah in godcih, vampirskih obrazih, burnusih, turbanih in gosti megli tobačnega dima si pomislilna fantastično umazan pred-pekef. Monsier Dupain pa seje zdaj bolj živo zanimal za plesalke in nj/hovo počet/e. »Niti to še niAfrika,« seje obrnilname, ko seje končal posebno opolzek ples. »Ne tisto, na kar lahko naletiš bolj najugu. Črnke - oh, Iš, lš...Pazakajsenebipridružilimojičetici in si stvar osebno ogledali? Potovanje po tis-tem delu Sahare, ki moram skozenj, ni neza-nimivo.« (odlomekiz VI. poglavja knjige, prevod; Rapa Šuklje) fijftMiA >*^*V_ ^,«*^*^™*^««««^^ _ r%l # ~^¦m^T.-irvn--n............^^^^^^^^^^^^^