Kronične nesklepčne seje konferenc SIS za komunalo
Delegati pod drobnogledom
Ko smo se odločali za delegatski sistem smo kot posebno kategorijo v razvoju samou-pravljanja oblikovali tudi samoupravne intere-sne skupnosti, ki naj bi nadomestile posredni-ško vlogo države in omogočile delavcem, da neposredno vplivajo na delitev ustvarjenega dohodka. Tako smo oblikovali tudi SIS za ko-munalo, ki smo jih pred dvema letoma iz ob-činskih skupnosti preoblikovali v komunalno skupnost Ijubljanskih občin s posebnim druž-benim pomenom. Že pri oblikovanju takšnega predloga je bilo začrtano, da brez ustreznega delovanja delegatskega sistema, kjer bodo enakopravno zastopani uporabniki in izvajalci, tako zasnovana skupnost ne more uspešno delovati. Začrtali smo res, a žal nismo uresni-čili, saj po dveh letih delovanja ugotavljamo, da smo na videz sicer lahko zadovoljni (vsaj v
naši občini) ker se v povprečju skupščine KSLO udeležuje večina delegatov. A kljub temu so konference kronično nesklepčne. Namreč zelo slaba je udeležba delegatov iz organizacij združenega delar saj so le redki, ki prihajajo na sestanke in tako so zaman vsa prizadevanja, ki jih vlagajo družbenopolitične organizacije v občini, zlasti sindikat, sociali-stična zveza in strokovne službe KSLO, da bi te konference res zaživele. Delavski svet, kot najvišji organ v delovnih organizacijah, bi zato moral nemudomaugotoviti, kje so vzroki, saj ta samoupravna skupnost razpolaga z ogro-mnimi vsotami denarja, ki ga največ prispevajo prav delavci. Zato je nerazumljivo, da s težko prigaranim denarjem tako neodgovorno rav-namo.
Vida Florjančič