GEOGRAFSKI OBZORNIK NARODNI PARKI TAJSKE Barbara Baric UDK 712.23(593) NARODNI PARKI TAJSKE Barbara Barič, Zdraviliška cesta 27, 3272 Rimske Toplice, Slovenija Članek je povzetek obsežnejše naloge, v kateri je natanč- nejši opis nastajanja narodnih parkov na Tajskem ter njiho- va vloga pri ohranjanju prvobitne narave. UDC712.23(593) NATIONAL PARKS OF THAILAND Barbara Barič, Zdraviliška cesta 27, 3272 Rimske Toplice, Slovenia The article is a summary of an extensive research project which comprehends a detailed description of the establishment of National Parks in Thailand and their importance in preserv- ing intact nature. Slika I: Razporeditev narodnih parkov na Tajskem. »Nekoč je imela narava svoje življenje in svoje- ga duha. Drevesa, nebo in reke so bili živeči duho- vi. Danes nas zanima samo, kako nam bodo služi- li.« Paisal Wisalo, duhovnik (4). Biogeografija je veda o geografski razporeditvi živih bitij. Vključuje fitogeografijo, ki preučuje raz- poreditev rastlin, in zoogeografijo, ki preučuje raz- poreditev živali (5). Glede na značilno rastlinstvo in živalstvo je kopno razdeljeno na celine ali skupine celin. Najbolj znan sistem členitve živalstva (favne) temelji na delitvi, ki sta jo opravila P. L. Sclater in A. R. Wallace. P. L. Sclater je bil znamenit ornitolog iz 16. stoletja. Svet je razdelil na šest favnističnih ob- močij, vsako območje pa je označevala določena sku- pina ptičev. A. R. Wallace je odkril, da lahko v Scla- terjevo shemo brez večjih zadržkov uvrstimo tudi šte- vilne druge živali. Vseh šest izvirnih regij velja še da- nes. Včasih je dodana še sedma, Antarktika, ki v Scla- terjevih časih še ni bila znana. Kaže, da večina živalskih skupin izvira iz tople Artogeje. Od tam so se širile proti obrobnim regijam južne Afrike, Avstralije in obeh Amerik. To še pose- bej velja za sesalce, ki so se verjetno širili v valovih. Vsak val je pomenil nov evolucijski korak in je do neke mere izpodrinil prejšnjega (6). Tajsko živalstvo in rast- linstvo pripadata orientalski regiji. W. Brockelman ugotavlja, da je ob 6 % svetov- no znanih rastlinskih vrst, ki so jih odkrili na Tajskem, še 10 % vseh vrst rib, 10 % ptic, 5 % plazilcev in 3 % dvoživk. Na hektarju deževnega gozda lahko uspe- va približno 200 različnih drevesnih vrst, medtem ko v mešanih gozdovih zmernotoplih območij rase na hektar največ do 25 različnih vrst dreves. V tropskem deževnem gozdu lahko na 100 km2 površine živi do 400 različnih vrst ptic, 125 vrst sesalcev, 150 vrst dvoživk in plazilcev ter vsaj 150 vrst dnevnih in noč- nih metuljev. Naseljen je vsak kotiček in zasedena 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Udomačeni azijski sloni. (Foto: B. Barič.) ¡e vsaka ekološka niša, od podrtih in trohnečih de- bel na gozdnih tleh do najvišjih vej drevesnih kro- šenj. Najbujnejše in najbolj pestro je življenje v dre- vesnih krošnjah, kjer drevesa razprostirajo veje, li- ste in cvetove ter poskušajo ujeti čimveč sončne svet- lobe. V krošnjah živeče živali so odlično prilagoje- ne na življenje med vejami in nekatere med njimi ni- koli ne stopijo na tla (2). Do leta 1994 je bilo na Taj- skem registriranih 928 vrst ptic. Bogastvo je posle- dica geografskega položaja Tajske, ki je pomemb- no območje zimovanja ptic iz severne Evrazije. Za tropske deževne gozdove je značilna izrazi- ta višinska slojevitost. Najvišja drevesa so razmero- ma redka in štrlijo visoko nad ostalim pragozdom. Pod njihovimi vrhovi so druga drevesa, katerih kroš- nje se stiskajo v tesen listnat baldahin, kjer je največ- ji del rastlinskih listov ter cvetov in plodov. V tem vi- šinskem delu pragozda poteka najintenzivnejša fo- tosinteza, zato je v njem največ hrane in zato ga tudi najpogosteje naseljujejo živali. Korenine deževnega gozda le redko prodrejo v tla globlje od 45 cm, saj so vse rudninske snovi samo v površinskih slojih pr- sti, kjer je vedno tudi dovolj vode. Drevesna debla imajo oporo v posebnih opornih koreninah ali opor- nih rebrih, ki lahko segajo od tal do 5 m visoko in podpirajo spodnje dele debla (3). Na svetu živi prek 4000 vrst sesalcev, samo na Tajskem pa 282 vrst. Tu med drugim živi 92 vrst ne- topirjev, 70 vrst glodavcev, 36 vrst zveri, 1 8 vrst ko- pitarjev in 13 vrst prvakov. Simbol Tajske in jugovzhod- ne Azije je slon, ki ga opisujejo v številnih legendah in je simbol kraljevosti. Tako kot tiger je nekoč živel po celotni deželi. Izguba habitata in divji lov zara- di slonovine in mesa sta poglavitna razloga za upad števila. Raziskave leta 1980 so pokazale, da živi slon še v 16 narodnih parkih in 14 rezervatih. Največja populacija slonov je v narodnem parku Khao Yai in šteje 200 živali (4). Najbolj ranljivi so veliki sesalci, ki zahtevajo več- je površine in so v nevarnosti zaradi človeka. Resno ogrožen je dimasti leopard, ki je najlepša mačka in živi v gozdovih južnega polotoka. Pred 15 leti jih je bilo od 400 do 500. Prvotna domovina tigrov so goz- dovi nižin. Danes so izrinjeni v gorske predele in naj bi jih bilo vsaj še 400 do 600. Narodni parki, kjer še živijo so: Khao Yai, Kaeng Krachan, Thap Lan, Mae Wong in Khao Sok. Od 1 8 vrst tajskih parkljar- jev jih je 6 že izumrlo, mnogi drugi pa so blizu izu- mrtja. Največji in najpomembnejši predstavnik div- jih parkljarjev je gaver ali džungelsko govedo, ka- terega plečna višina je 2 m in tehta eno tono. Živi v narodnih parkih Khao Yai in Huai Kha Khaeng. V slednjem živi tudi zadnja čreda divjih bivolov na Tajskem. Pogoste in široko razpršene vrste jelenov so sambar, lajavi jelen ali muntjak in mišji jelen. Med primati so pomembni makaki in giboni, ki živijo v na- rodnih parkih Khao Yai, Kaeng Krachan, Khao Sok Eravan in Mae Wong. Mnogim predstavnikom živalskega in rastlinske- ga bogastva Tajske preti nevarnost izumrtja. Veliko je že bilo rastlin in živali, ki so izumrle pred njiho- vo preučitvijo ali celo pred njihovim odkritjem. Sez- nam izginjajočih in izumrlih živalskih in rastlinskih vrst je dolg in med drugim vključuje azijsko bojno ri- bico, javanskega nosoroga, žvižgavo drevesno raco, azijskega slona, Schomburkovega jelena, ku- prej in tik. Med živalskimi vrstami je že 12 izumrlih, več kot 100 ogroženih in 200 redkih. Prav tako je izumrlo veliko endemičnih rastlinskih vrt, okoli 100 je ogroženih in prek 1000 redkih. 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Gostota prebivalstva v Aziji rase iz leta v leto in z njo tudi problemi povezani z okoljem in njegovo zaščito. V okviru posameznih držav so bili podpisa- ni sporazumi, s katerimi se podpisnice obvezujejo, da bodo naredile vse, kar je v njihovi moči, za ohra- nitev ter izboljšanje trenutnega stanja v okolju (1). Prvi narodni park na Tajskem, Khao Yai, so us- tanovili leta 1961. Že v 13. stoletju je kralj Ramkam- haeng izdal odlok o »Rezervatu za kraljevi počitek«. Njegovo kraljestvo Sukhothai je bilo namenjeno in primerno urejeno za ujete divje slone, ki so bili v ve- liko pomoč v gospodarstvu in vojski. Majhne povr- šine okoli budističnih templjev so postale zavetišča za ogrožene živalske in rastlinske vrste. Skozi stolet- ja je bilo nato storjeno malo ali skoraj nič za ohra- nitev tajskega naravnega okolja. Ob prvem popisu prebivalstva leta 1911 je ži- velo na Tajskem 8,2 milijona prebivalcev, danes jih je skoraj 60 milijonov. Do eksplozije prebivalstva je prišlo po 2. svetovni vojni. Da bi pridobili kmetijske površine so začeli močno krčiti gozdove, s tem pa so uničili tudi prvobitno živalstvo. Danes je po uradnih podatkih 25 do 28 % dežele pod gozdo- vi, po ocenah okoljevarstvenih skupin pa je odsto- tek še nižji (20%). Razlogi za sečnjo so bili nasled- nji: gradnja jezov, cest in ostale moderne infrastruk- ture ter širjenje poljedelskih površin. Nekdaj boga- to morsko okolje je doživelo uničenje zaradi preve- likega ribolova, razstreljevanja koralnih grebenov, sekanja mangrovskega gozda in nekontroliranega turizma. Propadanje naravnih virov ni potekalo neopaže- no. Leta 1 896 so ustanovili Kraljevi gozdarski odde- lek, da bi z njegovo pomočjo ohranili predvsem ti- kove gozdove. Leta 1900 so izdali »Zakon o varo- vanju divjih slonov«. To je bil prvi predpis o varova- nju divjih živali na Tajskem. Predpisano je bilo, da morajo vsakega petega slona, ki ga ujamejo, izro- čiti vladi. V letu 1960 je bil izdan »Zakon o rezer- vatih divjih živali«, ki je pravzaprav varovalni pred- pis, s katerim ustanavljajo naravne rezervate in znotraj njih območja prepovedanega lova. Naravni rezervati so namenjeni predvsem ohra- nitvi biološke raznolikosti države in niso odprti za jav- nost. Znanstveniki lahko opravljajo svoje raziskave le znotraj omejenih delov rezervata. Zakon iz leta 1960 ukazuje popolno varovanje devetih žival- skih vrst: divjega vodnega bivola, sumatranskega no- soroga, javanskega nosoroga, kupreja, lirastega je- lena, svinjskega jelena, Schomburkovega jelena, se- rava in gorala. Za ostale vrste je določeno omeje- no trgovanje in lov. Leta 1961 je bil izdan »Akt o narodnih parkih«. Med letoma 1961 in 1972 so ustanovili 5 narodnih parkov, leta 1994 pa je bilo na Tajskem že 77 na- rodnih parkov, 35 naravnih rezervatov, 46 območij s prepovedanim lovom, 35 gozdnih parkov ter več drugih varovanih območij, ki skupaj obsegajo 65.834 km2 ali 12,8 % države. Ozemlje, ki ga raz- glasijo za narodni park, mora biti naravno zanimi- vo in ne sme biti v zasebni lasti ali v lasti politične stranke (4). Največji narodni park Tajske je Kaeng Krachan, a je kljub temu še vedno slabo poznan. Leži v pro- vincah Phetchaburi in Prachab Khiri Khan ter meji na divje in redko poseljene obmejne predele Mjanma- ra. Obsega površino 2920 km2. Ustanovljen je bil leta 1981 po obisku kralja Bhumipola Adulyadeja, Slika 3: Jezero Kaeng Krachan v istoimenskem narodnem parku ima 46,5 km2 površine in 710 milijonov m3 vode, ki se uporablja predvsem za namakanje in pridobivanje električne energije. (Foto: B. Barič.j 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Na sliki so opice makaki. Ločimo javanskega makaka, ki živi ob obalah, in lapundra ali svinjskega makaka, ki živi v notranjosti in ga zaradi hitre učljivosti pogosto udomačujejo. (Foto: 8. Barič.) ki je zahteval varovanje vodnih površin. Na območju parka živi ljudstvo Karen, katerega divji lovci in kme- tovalci so posegali v gozdne površine parka, zato jih je Kraljevi oddelek za gozdarstvo jih skušal pre- seliti. Ob tajsko-mjanmarski meji se dviga gorovje Te- nasserim. Obilni potoki in reke z gorovja so vodni vir za zbiralnik vode Kaeng Krachan, ki služi kme- tovalcem v nižinah na vzhodu. Akumulacijsko jeze- ro so zgradili pred tridesetimi leti. Obsega 46,5 km2 površine in zajema 710 milijonov m3 vode, ki je v glavnem namenjena namakanju in v manjši meri pridobivanju električne energije. Velik del parka do nadmorske višine 1000 m po- kriva tropski širokolistni zimzeleni gozd. Mešani li- stopadni gozd in obvodno grmičevje raseta na vzhodnih robovih parka. Na nadmorski višini 1000 m rase polgorski širokolistni zimzeleni gozd. Povprečna letna količina padavin znaša v provin- ci Phetchaburi okoli 1000 mm. Najbolj namočen del leta je čas od junija do septembra, ko pade 90% vseh padavin. Povprečna letna temperatura je 28° C in niha od 25° C v decembru in januarju do 30° C med marcem in julijem. Park je dom vsaj 40 vrstam sesalcev in več kot 250 vrstam ptic. Najpogostejše živali so giboni, makaki in kljunorožci. Življenje je naj- bogatejše v osrednjih in zahodnih predelih na seve- ru parka, ki meji na rezervat Mae Nam. V gorah bli- zu mjanmarske meje je prebivališče sumatranskega nosoroga, ki je ena od najplašnejših in najredkejših azijskih živali. Živi le še v Maleziji in Indoneziji. Pred kratkim so v parku opazili manjšo populacijo tripi- jev, ptic, ki jih poznajo v severnem Vietnamu, Lao- su in na južnem Kitajskem (4). Prej ali slej odmre vsako pragozdno drevo, ven- dar se tropski deževni gozdovi zadnjih nekaj deset- letij srečujejo z mnogo večjo nevarnostjo, z uničeval- nim delovanjem človeka. Izsekavanje in druge obli- ke uničevanja pragozdov ne prizadenejo samo tropskih ekosistemov, ampak imajo velik vpliv tudi na življenjske razmere na celem planetu. Zaradi izse- kavanja obsežnih površin tropskih deževnih gozdov prihaja do močne erozije prsti in velikih poplav. Ob sežiganju pragozdov pa se v ozračje sproščajo ve- like količine C02, ki povečuje učinek tople grede in s tem pospešuje ogrevanje Zemlje. Do začetka 19. stoletja je vsako leto izumrla pov- prečno po ena živalska vrsta, približno pred 100 leti pa se je izumiranje strahotno pospešilo. Leta 2000 naj bi zaradi človekovih dejavnosti vsako uro izumr- le 3 do 4 živalske ali rastlinske vrste. Te grozeče ne- varnosti se človeštvo že dobro zaveda, zato posku- ša z raznimi varovalnimi ukrepi zavarovati ogrože- ne vrste in njihova naravna okolja (2). »Kaj je človek brez zveri? Ce vse zveri odidejo, človek umre zaradi osamljenosti duha. Karkoli se zgo- di zveri, se zgodi človeku. Vse je povezano.« Ame- riški indijanski poglavar Seattle, 1854 (4). 1. Collins, S., Whitmore 1991: The Conservation At- las of Tropical Forests: Asia and the Pacific. London. 2. Družinska enciklopedija Narava. Mladinska knji- ga. Ljubljana, 1996. 3. Ferfila, B. 1996: V 80 dneh okoli sveta. Radovljica. 4. Gray, Piprell, Graham 1994: National Parks of Thailand. Bangkok. 5. Oxfordova enciklopedija Žive narave. DZS. Ljub- ljana, 1995. 6. Veliki atlas živali. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1989. 6