Poštno tekoa račun št. 24. Posamezna žiev. — 20 sioiink. St. 21. V Gorici, dne 20. inaja 1920. Letnik III. Izhaja v Gorici vsak če- trtek opoludne. Velja za celo leto 12 L, mesečno 1 L, za inozemstvo 16 L. Na naročila brez doposlane na- ročnice se ne bomo ozirali. Posamezne številke stanejo v razprodaji 20 stotink. Uredništvo: Ulica Cardu~- ci 4, uprava : ul. Vettuiini 9. ^flB^ iMk mmm^ m| >^jM^ jK jMf Aflt ^M^k BHHB ^fli^^ ^tt '^h^m^* «B Rol.opisi se ne vrač?;o. Ne- fnmkir; m pisma sc ne spre- jemajo. Oglasi, katere je trcba vnaprej plačati, se računajo po dogovoru. Izuujci Ruiiciorcij »Goriške Straže«. Üdogvorni ured- nik: Josjp Vimpolšek. Tiska: »N'arodnn Tiskar- na« v Gorici. nlica Vet- turini štev. 9. Krula igra. Čcsar ni še doživel svet, to se do- jjaja na „mirovni" konferenci. Na državne, razkošne stroške se zbirajo ministerski predsedniki in njih podrejeni orijani na konferencah v Parizu, v Londonu, San Remu, Pallanzi (?). Svet je pričakoval od njih vsaj nekam pravične razsodbe in pravične razdelitve svela, pa danes je svet prepričan, da sede ob mizi „mirovne" konference sami oblastneži, avtokrati, ki delijo svet, kakor se njim samim ljubi, in ki pri tej svoji krivični delitvi scjejü samo seme za nove vojne. Kdo tega ne '*vidi ? Govori se o mjru, sklepa se o miru, morilno orožje pa rožlja ii> bobni po različnih državah. Bije se Poljak z Rusom, in to vojno proti Rusom podpirajo zavezniki sami. Vojna se napoveduje Jugoslaviji in Čehoslovaški od Madžarov; Rumun, Bolgar, Turek in drugi brusijo svoje orožje z'a vojno, ker Se vsak teh narodov čuti preveč prikraj- šanega v svojih pravicah in svojein ozem- lju. torej mir se sklepa na „mirovni'1 konferenci, in obenem se s krivičnim po- stopanjeth usiljuje morilno orožje v roke užaljenih, ponižanih narodov. Vse kaže in dokazuje, da je sedanja i.mirovua" konferenca, naj se zbira kjer- koli, res pravi zločin. Scdanji svet ni več svet nekdanji. ki se je zvil pred zmago- valcem, sedanji narodi vedö. kaj jim pri- tiče in česa jim treba, da lahko žive in obstojajo, in zato gledajo s preziranjem in zaničevanjem na vsak kraj, na vsako niizo, okoii katere se zbirajo novodobni „mirov- ni" liudodelci. Delajo mir, po svetu pa se pretaka kri, in je na tem, da se bo še pretakala, in prl tem še sami podpirajo vojno. Iščejo hudodelcev, ki so zakrivili svttovno vojno, pa svet bo nje same po- iskai, če jih prej smrt ne pobere, da dajo °dgovor. čemu so na „mirovni" konferenci s krivicami sami netlü požare novih dr- žavnlh vojen. Ne govorimo fnkaj o krivicah, ki so se zgodile na raznili „mirovnih" konferen- cah raznim narodom, tukaj govorirno le o krivici, ki se namerava storiti tu ali tarn na „mirovni" konferenci slovenskemu na- rodu. Gospodom, ki se zbirajo na razliönih krajih okoli mize „mirovne" konference kličemo: Dosti je vaše igre z narodi, ki Želijo in potrebujejo mini! liinavci, o miru govorite, pa vojno netite! Izginite, ne le s političnega pozorišča, ampak sploh s po- Vršja zemlje, da vas ne zadeve maščevalna roka zatiranih narodov, ker miru ne boste napravili vi pri zeleni mizi „laži-mirovne" konference, ampak mir si bodo napravili narodi sami brez vas na podlagi „samo- cdločbe". Zadnjikrat gleda svet to kruto igro, da par oseb svojevoljno deli in reže svet! „Samoodloc'ba" je bila povod, da so razni narodi položili orožje in končali svetovno vojno. to beseda in nje uresni- ! čenje bo tudi konečno sklenila mir med različnimi narodi! Le pravičnost pomenja danes — rrur! To pomnite vi hinavci, voditelji „mi- rovne" konference! Vi stari avtokrati in politični grabežt, vi ne spsdate več v se- danje demokratične case! Narodi bodo šli preko vas do svojih pravic. Če tega ne j umete, in če pravičnosti ne mislite izvršiti, izginite, zločinci krvavega svetovnega slo- vesa I V resni premislek. Bilo je pred meseci, ko je neki be- neški poslanec v svojem parlamentarnem govoru pozval med drugim vlado, naj bi ne računala ljudstvu barak, ki jih je po- stsvila namesto porušenih hiš, dražje. ka- \ kor stanejo vlado. Zdi se, da je bil ta njegov klic tekom parlamentarne debate pozabljen, kajti o tej zadevi se pozneje ni več govonlo. Stvar zanima tudi nas, ker je vlada tudi našemu liudstvu napravila nekaj barak, zato, da za si!o prebivajo v njih. Tudi mi moramo izvedeti, kaj viada prayz?prav misli o teh barakah in ako morda ne računa, da jih bo moralo ljud- stvo odplačati pri izplačevanju vojne od- škodnine. V začetku navedeni poslar.čev poziv nam da mislili in veli biti na straži. Z a h t e v ii, d a n e s m e v 1 a d a našemu kmetu računati niti cen- lezima za barake, ki mu jih je postavila za zasilno bivanje. mora po^tati splošna in neod- j e n 1 j i v a. Toda z ugodnirn rešenjem vprašanja Ö" barakah, še iz daleka ne bomo odstra- nili gospodarskega poloma našega Ijud- slva : Problem zopetne uspostavitve prej- Snjega blagostanja je preveC zamotan, da bi se ga rešilo z enim samim udarcem. Silno je sumljivo nastopanie raznih lujih podjetji, ki po deželi popravljajo in grade poslopja. Ne smemo pozabiti. da dovoljuje vlada samo 350% poviška k cenitvi Jkode na podlagi leta 1914, in da tako odločena odškodnina nikakor ne '/a- došča za popravo, odnosno za zopetno zgradbo stavbe. Nastane vprašanje, kdo bo podjetju, ki ob današnji neznosni dra- ginji izvršuje stavbinska dela, plačal razliko med svoto, ki jo izplača vlada, in med svoto, ki pripade podjetju za izvršeno delo ? Oglejmo si eden primer ! Za zgiadbo hiše, ki je stala pred vojno 5000, je treba danes 50.000 Lir. Vlada prispeva 20,000, podjetje se pa vknjiži na hišo za 30.000. Ko mine nekaj let in padejo cene, požene podjetje lahko hiše na dražbo. in če ne bo zadostovala hiša, ji po sledilo še posestvo. — Ti pa, kmet, vzemi palico in pojdi s trebuhom za kruhom. To je grozna past, nastav- ljena našemu liudstvu, to utegne biti peklenski načrt,ki ga mo- ramo s t r e t i ! Pa tudi giede odmere vojne odškod- nine na sploh, bo treba peskrbeti, da pride v tozadevni zakon vec jasnosti in točnosti. Zlasti se mora izposlovati sprememba 5. člena tega zakona, ki pravi (e ammesso un risarcimento i. t. d.) „je dovoljena neka odškodnina" i. t.d. Čisto umestnc pripomnja advokat Ansil v svojem komen+arju k za- konu : „Pomniti moramo, da dopušča za- konodajalec neko cdškodnino in ne popolno odškodnino". Po domače povedano pomeni to, da fiskus lahko pritisne na vojne oškodo- vance tako, kakor se mu poijubi, dene jim obliž na usta, in jih odpravi. Upajmo, da se'bo znalo naše ljud- stvo temu postaviti po robu, in izposlo- valo, da bo pri izplačevanju vojne odškod- nfne nfnogo manj birokratizma. frazarstva in peska v oči, zato pa dosti več resne volje pomagati ljudstvu, več resnosti in več de- janj. V tem oziru se moramo postaviti na noge vsi Goričani brez razlike narodnosti in prepričanja ter povzdigniti glas, da bo slišala vlada, kaj od nje terjamo in kaj nam mora brez pardona dati. Posa- mezno tega ne moremo in zato kličemo našemu Ijustvu : „Organizirajte se v društvu {iO voini »skoiJov^nih posestnikcv, ker Vam voda teče v grlo, in sicer utonete ! Ven z besedo, da bomo vedeli, pri čem smo ! '„Edincst", ki se je tudi spomniladr. Tumovega shoda v Bovcu, končuje ta svoj članek z naslednjim odstavkom in pozi- vom : „Tako daleč je torej dospel dr. Tuma, da je v soglasju s komunistom Topalovi- čem radi svojih „komunističnih" ciljev pripravljen razbiti državo, ki naj nasemu narodu zagotovi življenje in bodočnost, ter žrtvovati tudi tega poslednjega ! Mi pa tudi v resničnost tega najnovejšega „uve- rjenja" dr. Tume — niniamo vere. Mi bi hotel! le videti, kak obraz bi moŽ dela!, čim bil hoteli na njegovi koži izvajati'ko- munistični program?! Če pa je ta njegov komunizem lesničen: zakaj ga ni začei Že lzvajati — pri sebi ? Saj mož menda ne nodi ob palici nemaniča podeželi!! -" In končno vprašanje : kako hoče svoje grmenje v Bovcu spraviti v sklad z izjavo hrvatskega komuuista d.ra Radoslavica „Protestiramo z vso odločnostjo proti na- meri barantanja s Skadrom za Reko, ki bi bilo. kakor da si vrgel iskro v balkan- sko smodnišnico. Kakor naši sodrugi na Reki smo tudi mi nespravljivi nasprotniki italjanske zasedbe jugoslovenskih ozemelj, kakršnja so Primorska, Istra in Reka; in, kakor oni, zahtevamo tudi mi, naj se D'Annunzio požene iz Reke! Kakor prepad zija tu med komunistom dr. Tumo in komunistom dr. Radoslavi- čem !! Ta poslednji ima pač še čuta za grudo, ki ga je rodila, dr. Tuma bi pa hotel to grudo potopiti v umazani vodi svojega — komunizma ! M i pa z a u p a- movmoralno zdravie indobri zmisel ogromne večine našega ljudstva, da se ne bo puščalo zavajati od prokletih naukov in da ne bo hotelo rušiti podlage, na ka- teri edini more sloneti njega duševno in materijalno življenje. Če pa jih je kaj, ki se jim v komunlstičnih stremljenjih zdi evangelij njihove sreče, in ki hočejo iskati svojega i?Areličanja na strani dra. Turne: bodi jim 1 Ali, p o v e d o naj to j a s n o, odkritointakoj. Ker predvsem nam treba jasnosti v hi š vrat Ven z besedo ! „Slovensko kmetijsko drušfvo v 6orici". Po precejšnjem obmolku oživelo se je pri usranovnem zborovanju dne 26. aprila t. 1. cb udeležbi odličnih posestni- kov, kmetovalcev in drugih gospodov „Slov. kmetijsko društvo*' za našo Goriško deželo po prenovljenih pravilih, kjer je bii izvoljen predsednikom mnogozaslužni gosp. Anton Jakončič, ravnatelj tukajšnjega Monta. Dne 20. t. m. je zopet seja društ. odbora,. ki se bo pečala osobito s pričet- kom društ. delovanja. Namen potrebnega združenja je vele koristen, varovati in pospeževati gre kme* tijske koristi na sploh,'nakupc-vati'in pro" Pesmarica, zbirka narodnih in drugih pesmi. (Tiskala in založila Narodna Tiskarna V Gorici 1920. Strani 90. Cena nevez. L. 2.00 vez. L. 3.00.) Poroča Venceslav Bele. Ro izdaji »Burk in šaljivih prizorov«. ki sjno jih .mi niorda z nekako subjektivno usmiljenim in predobrohotnim pogledom ^ccniii, ne da bi jih smatrali za literarnci umetništvo, za kar jih je pa druga kritika s toliko bolj neusmiljenq objektivno brez- obzirnosjo zavrgla, je zaokrenilo založništvo 2 izdajo te pesmarice na pot pozitivno kul- Uirne smerii »Kaj pa je tcbe treba bilo?« zakliče niorda niarsikdo s Prešerncvimi beseda- nii, ko zagleda to — po' mladosti in veliko- sti drcbno litcramo Uete. Odgovor na to vprašanie nam daja založništvo (bolj go- tovo sam zbiratelj) v predgovoru: »Odlo- ^ili smo se, da izdamo to knjižico, ker smo videli, da nagelini, roženkravti in rožma- rini njso useliii^li samo na našili vrtih, od yojnc opustošcnih, ampak tudi v onih na- ^Hi fantov in deklet; da se je v teh žalost- njh, v begunskih barakah in strelskih jar- Kih prcbitih vojnih letih skorc že izgubilo seine naše prej tako cvetoče domače pes- n» in da se zdaj po nekod že Ijulka seje v našo zemljo. — Zato smo izdali to knjiži- J°» da bo naša mladina vedela in ohranila, ^^r so nam izročili očetie in naših očetcv očetov očetje, da bo sprejeto dedščino ne- ^nanjšanci zapustila svojim sinovom in °odo ti sinovi pojoč pesmi, porojene iz src JJiiliovih dedov, se spajali ž njimi in se po- y1» s tisto siio, ki je branila in chranila na- šo zemlio in našo besedo in ki bo tudi si- Bovoin pomagaia kljubovati in prenesti vse sovražne viharje. — Naj zacvetejo torej zopet naše pesmi na planinali naših Gor, ob bregovih naše Vipave, med skalami na- šega Krasa in pod trtanii iiaših Brd. Naj bodo zopet spremljevalke našega dela in našega počitka, naše radcsti in našega tr- pljenja.« — V teh bcsedah je dovolj jasno in glasno izražcna tendenca te zbirke, ki ima odločno kulturni in narodnoobrambni uamen in je je biloi treba za nase kraje in riaše razmere bolj kot za širno domovino. Te zbirke ne moremo primerjati s ka- kim Golarjevim pregledoui naše sloven- ske lirike, niti s kakim -— z dobro voljo a manjšo srečo zbranim — Ilešičevim »Cviečem slovenskoga pjesništva«.. niti s tistim nesreenim, od Mohorjevc družbe ubogemu Lovrenčiču naprtanim »Brstjem iz vrta slovenskega pesništva«. ampak edino iiajboljso paralclo y naseni slovstvu imamo za to »Pesmarice« v Razlagovi »Pjesmarici«, katero je izdal 1863. o prili- lMi- dva —« imamo mesto originalnih, manj dobrih, dve tnji vrstici „poljubila itd." Po- leg navedenih je še več malih netočnosti, katere so brezdvcimno zanešene, kakor re- čeno. iz glasbene literature, ki pa je nima- nio pri rokah za nataiično primerjanje. Te stvari sicer ne ovirajo glavnega namena »Pesmarice«; ako bi se bile pa popravile, oziroma izpclnile, bi »Pesmarica« ne tr- pela, ampak le pridobila, tako n. pr. ako bi imeli v njej celo Gregorčičevo »Ohrani Bog ie v cveti" itd. — Pri narodnih pes- mih je kritična tcčnost in natančnost pri to- likih lokalnih variantah in osebnih redak- cijah nemogoča. Dobrq je, da se zhiratel] ni bal in izogibal dialektičnih oblik in izrazov. Ako se ozremo na motive tu zbranih tekstov, lahko rečemo, da bodo veJjale tu- di tej zbirki Prešerncve besede: .Kdor jih bere, vsak drugače pesmi woje sodi. Eden hvali in spct drugi vpije : «Fej te hodi !> Kazuzdanim bodo woje pesmi prenedolžne. AI' tercjalke porektV da jih je v d i h n il z 1 o d i...» (Dalje prih.) dajati kmet. blago, pridelke, orodje, stroje ltd., v kateri namen se otvorijo po deželi prodajalne, mlekarne in vinske kleti, usta- noviti kmet. sole in prirejati učne tečaje v kmetijsivu, izvesti zavarovanja, hranil- nice in posojilnice in kar jesploh kmeto- valcem potrebno. Deiokrog društva je toraj zelo obširen in postane le tedaj plodonosen, ako se ne le gg. posestniki, kmetovalci, poljedelci, vinorejci, obrtniki, rokodelci po deželi s svojim pristopom k društvu udeleže, am- pak vsi slov. rodoljubi namen in korist tega med ljudstvcm širijo. Za pristop k društvu je določena vpisnina 3 L. za kritje troškov in poljubno štv. deležev po 25 L., kateri znesek pa se zamore v rokih po 5 L. v času enega leta poravnati. Vstopnina se sprejema sleherni dan, razun nedelj in praznikov v društ. uradu v Gorici, via Contavalle St. 7/1 od 9 do 12 dop. ali od 3 do 5 ure popoldne. Sleharn društvenik ima pravico uži- vati vse ugodnosti pri društv. podjeijih, glasovati pri obč. zbcru, ki je sept, sie- harnega leta; biti izvoljen za društv. oskrb., biti deležen premoženja in čistega dobička, udeleževati se pri nabavi in raz- prodaji drustv. blaga itd. — Društvo usta- novi po moči svoje podružnice po deželi. MoČ društva in njegov mogočen ob- stoj je toraj zavisen edino le od dobre volje, obilega podpiranja in resnega de- lovanja vseh kmetijskih struj, koje naj podpirajo s svojim uplivom in dobrim namenom vsi slovenski narodnjaki po deželi. Pri tern pa prosimo, da nam stari društveniki oproste, če bomo kedaj pri siljeni potrkati na njih mogoče rahlo vest glede zastale dolžnosti iz prejšnjih let. Goriški Slovenci, toraj na delo! Kako moramo škropifi profi'palezu ali perono- spori. (Iz „Kmctovalca", 1920. B. Skalichy Ker se bliža čas škropljenja, je po- trebno vinogradnike zopet opczoriti na najvažnejša pravila pri škropljenju trt pro- ti peronospori. ki je brcz dvoma najhujši in najnevarncjši škodljivec vinske trte. Pri škropljenju igra glavno vlogo čas, kdaj škropimoi. Dostikrat, posebno kadar je deževno leto, so ne samo dncvi, ampak celo ure merodajne za uspeh škropljenja. 'I'o je znanstvcno utemeljeno v bistvu raz- voja glivice peronospore, zlasti njenih po- letnih pomnozcvalnih organcv, to je njenih poletnih trosov. Kadar je zadostno toplote in vlage, vemo, da napravi güvica na trti v junijii v 10 do 12 dneli, konceiii junija ali julija še celo v 6 do 8 dneli novc seme (trose). Kar ni takrat, ko leta novo seme po vinogra- du, že po-škropljeno, to peronospora, če je dovolj vlažno,. vse okuži. Zato je, kakor vidinio, najvažneje, da poskrcpimo trto prvič v pravem času in drugič v kratkili presledkih, ki odgovarjajo zgoraj navedeni razvojni dobi glivičnih trosov. Okužitev trte se prične na trti vedno do spodaj, to je od tal. Pri dczjn odskaka- joče vodne kapljice vržcjo v zenilji prezi- mujoče zimske trose, oziroma iz njih na- stajc rojilnc trose peronospore na najnižje stoječe irtne. listke. To se zgodi navadno že majnika, kadar je stalna toplota vsaj 15° C. Nato napravi v 12—15 dneli gliva na seh listili prvc poletne trose in tedaj na- stane prva velika nevarnost, da.se trte po njih okužijo. Vincgradniki, opazujte torej vreme! Ako sredi majnika, letos inorda že celo preje, ob zadostni toploti (vsaj 15° C) pa- dc topcl dež, niiCirate najdalje po preteku 12—14 dni trte v vinogradu poskropiti, kajti takrat ho dozorelo prvo glivično se- me, ki lehko okuži vse i?e ncpoškrop- Ijene dele trte. — Na vsak način pa opazujte najnižje stoječe listke na trtah. Kadar ti začno nekako rumeneti, to je do- bivati znane »oljnate« lise. je to znamenje, da sc okuženi. Ako par takih listkov odtr- gate in jih položite na krožnik, obložen z niokrim, pivnim papirjem in krožnik po- krijete s priklopljenim drugini krožnikom ali skledo, se bodo na spodnjili straneh teli listov že v 24 a]i 4$ uni|i pokazale znane bele lise, ki sestoje iz letiiih troscv pero- nospore. Isto se zgodi tudi na trti, če v tcli dneh pada dež. Nevarnost prve okužitve trt je tedaj velika in rrcha je trte taks take razvade. No- site svoje pnliranke v liranilnice; učitc deco, naj denarce, ki se mu podare.. vlaga v posodice zaštedenje! Dopisf. Šledimo ! V vojnem času so se naši ljudje naučili razsipavati denar. Žene, ki so nekoč ve- ljale za skrbine in štedljive gospodinje, so se dale zapeljati od obilnih »pwlpor« in so trosile denar za stvari, ki niso iinele nobene vrednosti ali pa za razkosne pred- rnete, kateri ne spadajo v kmetsko hišo. — Nckaj je bila kriva slaba vrednost denar- ja, nekaj pa slaba razvada. Hudo je v hiši, kjer gospodinja ne ve štediti; še milijon- sko premoženjc propade, če ni štedljTvo- sti. Tudi možje so kot vojaki preveč raz- sij)avali denar. Zlasti na frcnti so se dali prištediti lepi zncski, toda ogromna večlna slovenskih vojakov je potratila prištedenl denar že prve dni v etapi ali v zaledju. Videli pa smo Čchc in Pcljake. ki so po siljali denar domov. Koinu? Ženi. starišem. Žcne so dobivale denar od svojih m'ozev z bojišča, so, po navadi same ostale šted- Ijive. ker .so vedele, da je mož skrben go- spodar in da misli na bodočnost. Tudi v teh tezkih easih, kot jih prcživl.iamo scdaj, bi bila štedljivost na mestu. Denar je sicer še vedno brez pravc veljave, kar pa 11c pomeni, da ga moramo izdajati. kadar ni r.-ivno potrcba. Prišli bodo čaši, ko bo mnogo liuje za denar in bo treba vsako paro obrniti v zepu.. predno jo bomo iz- dali.Ce sc scdaj rdvadimo štediti, se bo- rno .težko prilagodiü razmeram, ki ne bo- lz Kanalskega. — V zadnjem času se čuje vsepovsud po gostilnah in trafikah veliko razburjenja proti fniančnim obla- stim. So stvarj, ki se zdijo,. da izvirajo le od njih laži-autoritete in« domižljavost'. Če ubiješ piŠČanca, teči k njim; če ti pri- peljejo slanino in se nahaja deset minut v h'ši, ne da bi je naznanil, pa je po te- bi. Zaradi koleka na steklenici likerja, ki ga lepo plačaš- v kakšni delikatesni tTgo- vini v Gorici, pa plačaj po. L 1.00.— če ti pove tisti finančni organ, da je premalo kolekovan. Kako bo vedel dežeian, koliko Lir kolekov je potrebno, če rnestna trgo- vina tega> ne 7e? Pri trafikah je pa Še huje. — Komaj- so v naglici povedali, da se ne snie pro- dajati več nego 20 cigaret ali 5 cigar, že ima ubogi hribovski trafikant susvojo „bo- tego" vrh sitnosti. Financi se ti preoblečejo v druge uniforme in v civil, ter gredo v trafike in tarn se jim ranogokrat posreči z vsem dobrikanjem in z vso j;?m dano zvitostjo premotiti ubozega prodajalca, da jim da kak^no cigareto več od 20. Nato se legitimira takšen gospod kot „finančni pazmk s posebno skrivno misijo". Citira- jo te na poveljstvo, napišejo dolge strani in sedaj čakaj, kar pride. Usoj.am si vpra- šati. kako dolgo bo toše trajalo, in je li tem ljudem vse dovoljeno? Naš ubogi človek ima takšen strah pred temi — le „gospodi", da mirno plača in je zadovoljen, da jim je lfr živ prišel izpred oči. Kličejo včasih radi kakšnega podpisa gostilniČarja iz Bajinšic ali Kala, tako, da zarnudi vsC kot poldneva. In vseh krivic, ki se gode, ne bi mogel niti popisati. Ali bi ne bilo umest- no-, sklicati shod, mogoče županske zveze, ki bi priklicala k posvetovanju še priza- dete. Stvar je važna in razburjenje teh prizadetih je na višku. Če mislijo to ljudstvo izmozgati kot citrono in jo vreči na cesto, se silno mo- tijo, treznosti je dovolj še in dobre volje tudi. Iz Tolminskega. — Tudi nas je osrečil novi apcstol konmnizma dr. Tuina s svo- jin shodom, ki se je vršil v nedeljo na Mo- drijanovem dvorišču. Shoda se je vdcle- žilc okolu 300 ljudi, največ iz radovedno- sti, na shodu je bilo tudi vclko Lahov, ki so dr. Tumi dobro pomagali. O čem je pa gcivoril? Vedno stara pesem. Vojsko je povzročilo ljudstvo, ker je bilo slabo \¦•zgojeiiC' v šoli, v cerkvi, vojska je podrla domove in ako jih zopet sezidate, bo zopet vojska, ako se razmere ne sprcmene; le ko bö vladal koinumzeni, bo vse dobro. Takrat bo imel delavec pclno plačo, sedaj gre trud dela le gospodi v žep, gospodje vse pojedo. Komunizem ncče deliti male posesti, on lioce le dobro, zato naj kmeije ne nasprctujejo proletarijatu, ki je njihov prijatelj, Organizirajte se! Nočemo drža- ve, ne ltalije ne Jugoslavije ampak proste občine, kjer boste sami volili ucitelje, du- hovnike, župane, iiradiiike. Kdor zagovar- ja delo in narodnost — zagovarja vojsko. Duhovniki ugaujajo v cerkvi politiko . . . Ker ni videl prijaznih obrazoy, je začel kniete zmerjati, da so omejeni, ter jih po- zival, naj pripeljejo na prih. shod, ki bo v enem rnesecu, še zene, katere bo on dobro podučil itd. itd. Duhovščinoi si je privoščil večkrat, onienil dekana ter si privoščil posebno „Gor. Stražo", češ, kako grdo ga napada, ter da je najnesramnejši list; kričal je »lumpi, lumpi!« Izzivan je spregcvoril tudi navzoči g. kaplan, ki je povedal par besed. Tako je končal dr. Tumov shod, — ljudje so več pričakovali ter so spoznali tega političnega sleparja. — Za hujskanje je človek vstvarjen. Nobene besede ni imel za ncsrečno ljudstvo, nobene tolažbe, 110- benega nauka, — le sovraštvo da vsega, kar ne trobi v njegov rog. Na prih. shodu ga bodo počakale naše ženskc z go- lidanii gnojnice! Na svidenje dr. Tuma! Iz Kreda. Dne 28. aprila se je vračal iz Vidma z vozom tukajšnji voznik Matija Bntul. S seboj je peljal tri zahoje za ne- ko kobariško trgovko. — V Podbonescu se je ustavil, ker je mora! pndkovati ko- nje. Med tem so drugi vozniki njegovi to- variši odšli naprej proti domu; sam pa je odhnjal \f. Pcdbonesca, ko se je mr^Cilo. V l^tupci ga ustavi finančni stražnik in zahteva naj odpre zaboje. Mož se ni bra- nil, paČ pa je rekel seveda v ital. jeziku, da ne more odpreti zaboiev, ker nima orodja zato in ker niso njegovi. Sfražnik se takoj razburi in reče : „Paria bene ita- lia,no, se no te maz/o I" (Oovori d »bro italijanski, če ne te ubiiem). Mož mu inirno odvrne, da ne zna boljše la^ki. Na to za- mahne fmanc »r proti vozniku in mu pri- zadene v nogo 8 cm. globoko rano, ali z bajonttom. ali z nozeni, tcga voznik ne ve. -- Nato ukaze straznik možu. naj gn; z nj'm na finančno postajo, da pokaže rano. — Ko je pa videl polne hlače krvi, je ve- lel vozniku oditi. S težavo se je voznik vrnil do voza; nihče mu ni obvezal rane. — Vozil se je od ^tupice do Robiča v nezavesti. in med tem izgabil mnogo krvi. Sele doma so ga obvezali. — Pravijo, da je dotični stražmk že prej grozil nekate- rim osebam v Stupici samo zato, ker so Slovenci, češ, da so izdajalci. — Cudno, da ni že prej dotičnega financarja nikdo naznanil, ko so ga vendar poznali in ve- deli, da je celo domačinom navaren. — To je torej tista blažena dežela kulture, civilizacije in ne vem Se kakih namiSlje- nih dobrin. Če ne bos tarn doli govoril pravilno italijanski, ,te lahko kak financar ubije. — Pa kaj hočemo : Italja si prila- stuje monopol na kulturo, zato jo morajo tudi sinancarji stražiti z bajonetom. Iz rfabiča. — Vsredo 5. t. m. je in. razsajal strašen vihar. Ko je prihajal okoli lOli zjutraj vlak iz Čedada, ga je vihar vrgel kakih 5 min. pred postajo Robič" s tira v Nadižo, kjer leži ob nasipu. narobe obrnjen. — Ker so se. vozovi že preveč zibaii, so potniki izstopilii že v Podbone< scu, le en vojak je bil težko ranjen in par lahko ranjenih. Iz Cerkna. Odstopil je dosedanji In- pan Franc Tavčar, in na njegovo mesto je izvoljen g. Ivan Mlakar, iz Loga pri Cerknem. G. Josip Tusulin, sodni oficijai, je premeščen k okrajni sodnijt tolminski. Iz Kobarida. Tuznün..srcera nazüania- mo, da nam je naša jskrenoljubljena, dra- ga in nepozabna, čudavito lepa slQven?ka lipa pc kratki, neznaui bolezni, najhrze po tuji roki, zaspala. . Kakor .vsaka slovenska mati, ki nosi svojega dojenčka v naročju in se ga.vase- li, da bo v svojih pozncjših letih vzor slo- venskemu rodu, tako; se,. je tudi Kobarid vcselil slovenskega drevesa, ki naj bi spo- rninjalo prihodnjc rcdove, da je tukajsnji rod vkljub vsem od»itujca mu povzročunim krivicam ohranil svojo slovensko zavest. Naš slcvenski zaklavanje že to, da je na italijanskem ozemlju (v, ¦Killaiizi) bivalo jugoslovansko odposlan- stvo. In to odposlanstvo je sestavljenoiz najhujših sovražnikov italijanske države, ki so iako predrzni,, da so prišli v Pallan- zo trditi, da je Trst slovanski, ki so priš.li zahtevat zase eel Jadran itd.; to je žalje- nje italijanskega custvovanja, in kdor je tak sestanek dopustil na italijanskih tleli, ta jc zlocincc. In ker je ta zločinec Nitti, zato se je vcčina zbornice zagnalu proti njemu. Izid glasovanja in nezaupnica Nit- tiju pemeni odpor narodove zavesti in njegovega zastopništva proti scstanku v Fallanzi, pomeni zahtevo, da se pogajanja Prenehajo. Tako »Popolo- Romano«. Fa so bili tudi notranje politični vzroki, ki so Nittija vrgli. Kakor hitro je Scialoja prišel iz Pal- lanze v Rim, je res sporočil Njtti-ju, da so Jugoslovani zvišali svoje zahteve, da so te zahteve prctirane in nesprejemljive, in da so na dan zvlekli zopet mnogo zalitev, katere so bili tekoni prejsnjili pogajanj in razgovorov že opustili. Kdo naj sestavi nove vlado v Ilaliji? I'akoj so se imenovala imena: Uiolitti, Meda,, Bonomi in zopet Nitti. Pa Meda, Giolitti in Nitti so/ odklonili sestavo nove vlade, katero nalogo je konečno prevzel reformist Bonomi. Dva dni se je trudil na Vse kriplje, da bi spravil novo vlado sku- Paj, pa se rnu ni posrečilo. lmel je proti sebi socialiste in ljudsko stranko. Kralj je nato pozval k sebi Nittija in mu nanova poveril sestavo nove vlade. Nitti se je udal in zopet prevzel to nelahko nalogo, kar sc mu doslej tudi ni še posrečilo. Glede Nemčije sta se Millerand in Lloyd George v liythe posvetovala, koli- ko vcjne odškodnine naj se naloži tcj pre- inagani sovražnici za obnovitev ten opu- stošcnih krajev. Nemčiji je bilo naloženih 120 miljard vojne odškodnine in sicer v zlatu, da bi se tako izognilo spreinembam Valute. Francija bo od tega prejcla 55 od ¦sto, Anglija pa 25 cd sto. Francija, ki ima ¦ogromno opustošenega ozcmlja, bi torej od tch 120 miljard prejcla 66 milijard. V pG'ljsko-ruski vojni držijo Poljaki ob Dnjepru kakih 340 km dolgo črto, in sicer od Rečice, nekoliko juzno od izliva Berezine do Risojeva. Boljšcviške eetc med erto Kalenkovice-Rečica in med Pri- ¦ Pjetom so bile popolnoma unieenc. Poljaki so ujeli več tiscč ujctnikov in zaplenili ve- liko vojnega materijala. — Vest, da bi bili boljševiki zasedli Tiflis, je neresnična. — Boljševiki jcmljcjo s kavkaškega bojišča vse čete, ki so tarn na razpolagc, da jih niorejo vreči proti Poljakom. Velikih bo- jev da se udelcžuje 120 tisoč rudečih vcja- kov. V Moskvi, da so preprjeani, da bo sredi junija vojna končana s porazom ;Poljske(??). (Op. ur. Kdo bi pač mogel vedeti za konečni izid, kdo bi hotel danes se prerokovati, kako dolgo bo kakšna vojna trajala!). Na Irskem vre. Brzojavke. ki so prispele iz vseh krajev na Irskem, pripovedujejo o napadih na orožniške p< sfaje in proti cari narnicam in Se o drugih neredih, ki so Jih izvršili po raznih krajih zakrinkani in oboroženi Ijudje. Neko uradno poročilo pravi, da je bilo uničenih iiad 50 orošniških postaj in iz nad 20 davčnih uradov so bile poro- Pane vse knjige in listine. Bilo je napa- deno tudi nekoliko sodišč. Anjjlc^ka vlada je predvzela važne Korake v svrho, da se postavi nasproti po- 'ozaju na Irskem. Vsi list! pižejo o nere- dl", ki so jih povzročiii sinnfeinovci po vsej deželi. Po leh brzojavkah bi bil cilj Plenitve in uničevanja davčnih listin ta, ua se napravi zinešnjava v angleški upravi. Domače vesli. Dr. Anton Gregorčič, ki jc zadnji čas svojega be^unstva prebil v Celju, se je v pondeljek vrnil v Gorico in stanuje v Si- mon- Urcgorčičevem domu v II. nadstr. Imenovanje. G. okrajni sodnik in sodni predstojnik v Ajdovščini Or. Herman Fer- jančič, je imenovan deželncisodnim svetni- kom na istem mestu. Birmovanje. — V Gorici se bo delila sv. birma na binkoštno nedel]o y stolni cer kvi po pontifikalni sv. maši, ki be ob 10. uri; v ncdeljo pop. ob 5 uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Na binkoštni pone- del jek v stolni cerkvi po 10. sv. maši, in potern skcz celo osmino ob 8 uri zjutraj v knezonadškofijski domači kapeli. Gimnazijski zrelostni izpiti. — Pred ko- misijo, inienovano od üeneralnega civil- nega komisarjata za julijsko Benečijo, so napravili gimnazijsko maturo sledeči kan- didati : Draščič Peter, Franko Dušan, liro- vat Franšišek, Jasnič Vekoslav, Lazar Josip, Miklavič Oskar, Nanut Ljudevit, Persič Josip, Rupnik Josip, Stritof Valter (z odliko), Tomažič Gabrijel, Vesel Veko- slav, Urbančič Ivan, Urbančič Marij. — Kot delegat Generalnega civilnega komisarijata je predsedoval komisiji prof. Lorenzoni. Izpiti so se vršili skozinskoz v našem je- ziku in sicer na podlagi predpisov prejšnje vlade, izvzemši avstrijisko zgodovino, po- leg tega pa je moral biti vsak kandidat podkovan v italijanščini in v italijanski zgodovini. Izpiti zrelosti na slov. učiteljišču v Go- rici. K izpitom se je priglasilo 25 kandi- datov in 13 kandidatinj. Zrelih je 6 kan- didatov in 8 kandidatinj, ponavljalni izpit iz 1 predmeta imajo 4 kandidatje, iz 2 predmetov 10 kandidatov in 3 kandidatinje, reprobiranih je 5 kandidatov, odstopili ste 2 kandidatinji. Oktobra lanskega leta so bili dobili 4 kandidatje ponavljalni izpit iz 2 predmetov, 3 so bili od ten progla- Šeni za zrele, 1 mora ponavljati celi izpit. To so pač klaverni uspehi, ki potre- bujejo nekoliko komentarja: izpraševalna komisijaima dolžnost, ugotoviti sposobnost mladih ufiteljev in učiteljic, ki so pokli- cani v v/gojo naScga naroda. „Kakoršni so učitelji, tak bo narod !... Drugič so ti kandidatje Žrtev žalostnih šolskih razmer. Kako naj se pač naučijo materinščine, pe- dagogike, matematike in še drugih 14 pred- metov brez sole, brez učnih sredstev, b rez vadnice in brez profesorjev!? Ako vlada ni hotela otvoriti zavoda, bi bila pač lahko dovolüa zaposlovalni tečaj, kakor so bili meJ vojno. Zato je bilo na razpolago profesorjev z ravnateljem vred; ki bi bili prav radi prevzeli pouk na ta- kern tečaju, in uspehi bi bili gotovo boljši. Kakor slišimo, je ravnatelj pri za- ključni seji prcdlagai, naj se s prihodnjim šolskim letom otvori učiteljšče z vadnico vred, in je naprosil vladnega zastopnika profesorja Lorenzoni-ja, naj v svojem po- ročilu opozori vlado na dejstvo, da se bodo med Slovenci julijske Benečije začele širiti vrste analfabetov, ko smo pred vojno Steli Ie 3 — 4% analfabetov. Janko Leban. — Letos poteka pede- seto leto, odkar je Janko Leban začel knji- ževno delovati. Rodil se je 21. apnla 1855 v Kanalu na Goriškem. Bil je učitelj in biva zdaj kot upokojenec na Bukovici pri Škofji Loki. Pisateljevati je začel 1. 1S70, torej v svojem šestnajstem letu. Deloval je malodane pri vseh slovenskih listih, in ne rnogli bi našteti sanio naslovov vseh njegovih pesnii, oovesti. novel, hurnoresk, znanstvenih razprav, pedagoških razmotri- vanj, životopisov, prevodov ter cerkvenih skladeb. Najbolj mu je bilo vedno pri sreu mladinsku slovstvo. Delaveu je bil tudi na polju domačc glazbe in je izdal „Zbirko cerkvenih pesnii za mešani zbor", ki je znana po vsem Slovenskem. Janko Leban ima še več del, ki čakajo založnikov. Prav bi bilo, da se ta dela resijo pozabe. Danes, ko slavi Janko Leban 50 let- nico svojega slovstvenega dela, prav od srea časiitaino svojemu rojaku ob tolikem delu, ter želimo, da bi bil vzor in vzgled železnedelavnosti našemu sedanjemu rodu. ki beži pred resnim delom ! Še na mnoga leta ! Našli so ga. — Konečno so vendar našli Jožefa Bandelj iz Podgore, kateri je bil ravno pred štirimi tedni izginil brez sledu. Našli so ga kakih dvajset mi nut nad vasjo v gozdu mrtvega. Roko ima odtrgano, tiro poškodovano, daljnogled, ki ga je imel pri sebi, je ves razbit. Poleg njega ležita dve ročni granati. Vse kaže, da je na ročni granati tudi ponusrečil. Preveč smo obeudovani, — preveč inilosti. sy. Anton Padovanski! — Gcriča- iioiii saniini jc vendnr zacelo postajati prc- vroče. »La Voce dell' Iscnzo« je v soboto princsla članek, v katcrem toži, da prevec Italijanov iz kraljestva hodi občudovati »sveto« Gorico, mučenico, ki je toliko tr- pela v zadnji vojski. In ne le, da jo liodijo občudovati, ampak Gorica se jim tak a vzljubi, ali pa oni Gorico tako v/ljubijo, da kar lukaj ostanejo in se jim ne ljubi več domov. Nad 10 tisoe priseljencev iz Italije da je danes nastanjenih v Gorici. Stanova- nja, in sicer lcpša in večja stanovanja, da imajo zasedena italijani iz kraljestva. med tern ko dcmačini žive v pol podrtih hi- šali, ki so vlažne in kjer od vsepovsod vle- če zrak; vsak priseljenec si sme odpreti svojo trgevino, ali stacunico, kjer začnc s par botiljkami in par jerbasi poinaranč, — pa živi iidobno in posedi brez skrbi skoraj eel dan v kavarni, med tern ko domaci tr- govči ob največjem trudu koinaj shajajo in skoraj eel dan zijala prodajajo na vratih svojili trgovin. Zdaj sele ali zdaj že so za- celi Qoricani občutit nesrečo poplave ita- lijanskih priseljencev. Zdaj že kričijo, do- volj je občudovanja tega našega »svete- ga(?)« mesta, dovolj, dcnvolj in prevec je Tvojih milosti, sv. Anton Padovanski(!)«. »Duhov, ki sem jih klical. se iznebiti zdaj ne morem!« Toi je vendar značilno za na- §e laške Goričane! Pa pridejo morcbiti en- krat še bolj h pameti! Gostovanje tržaških slovenskih igral- cev v Tolminu in K°baridu. Tržaški igral- ci vod vodstvom g. Šimencn1, priredijo na binkoštno nedeljo 23. t. m. in pondeljek 24. t. m. v Tolminu in Kcbaridu dva koncerta z zelo zanimivim sporedom, pri katcrem svdelujejo gg. Šimcnc, Ciril Bratuž, Alojzij Bratuž, ter g.dčna Kraljeva. Prvi koncert se bo vršil na binkoštno nedeljo ob 8V2 v Tolminu, v veliki dvorani Hotela »Mo- drijan«, drugi na binkoštni pondeljek ob 61i pop. na dvcrišču gostilnc Miklavič v Kobaridu, Ker bo to po dolgem času prvo gostovanje gled. igralcev v naših gorah, je pričakovati obilne udeležbe, Goriška mladina priredi v torek 25. t. m.v dvorani kinematografa „Savoja" (prej dvorana Central) ob 9 uri zvečer pred- stavo z mešanim sporedom, katerega iz- polnujejo tržaški igralci pod vodstvom g. Marija Simenca. Pristop k prireditvi bo dovoljen le proti vabilu. Vabila se dobijo v katoliški bukvarni v Gorici. Tolminsko učlteljsko clruštvo bo zboro- rovalo dne 24. t. m. ob 91i v ljudski soli v Tolminu. Ker se bodo pretresovale važne sta- novske zadeve, pozivlja se učiteljstvo, da se zborovanja polnoštevilno udeleži. Odbor. »Dekliška »Marijina družba« v Črni- čah priredi v proslavo svoje dcsetletnice gledališko veselico na binkoštni pondeljek, due 24. maja 1.1. ob4V2 popdldne (državni čas) v liiši št. 28 v Črničah. z raznovrst- nim vsporcdom. K zabavni prireditvi vabi uljudno odbor. V Velikih Žabljafa priredi na binkoštno nedeljo dnc 23. maja tamkajšnja mladina narodno vesclico (na grajskern dvorišču) z zelo cbširnim in zanimivim sporedom. Začetck ob AV2 pop. V slučaju slabega vrcmena se bo vršila veselica na bink. po- ncdeljek. : Oj te rečne granate! Na praznik Vne- bohoda popoludne sta šla 17-letni Masten in 14-lctni Cijan iz Sovodenj k Soči ter metala v vodo ročne granate (petarde), ki so se v roki prižgane v vodi razpočile in tako pokončevale ribe." Enemu izmed imenovanih je italijanska ročna petarda v roki razpočila in oba razmcsarila. Žalost- ni stafiši so pcbirali raztrcscne ude svojili sinov in jih v rokah prencsli domov, od- koder so bili minuli petek ob ogromni udeležbi Ijudstva položeni k vcčnemu po- čitku na sovodenjskem pokopališču. V pojasnilo. — Da ne bo nepotrebne- ga ncsporazumljenja, iziavliam, da nimam s kritiko »Burk«, ki je izšla v »Edino-sti« pod šifro —»r« nobenega stikai in da se pod vsako svojo literarno ali gledališko oceno podpisujem s polnim imenom. — Alojzij Res. Za sklad »Goriške Straže«: Ob pro- slavi nckc pcdcstletnice g.Yrtövina Ši- pedroba pi. Poljubimskega daroval C. Slraliotai 10 lir. Dar. O priliki odhodnice dr. A. Grad- nika ie nabrala dir/ba gospodov pri g. J. Toroš-u v Medani 100.— L za »Šolski dorn«. Hvala lepa! 2. št. »Mladike« ie izšla. Vsaka štcv. stane 1 L, ccloletno 8 L. Kdor se misli na- ročiti na list, naj se priglasi do 15. junija s tern, da pcslje tudi naročnino. Razno. x Češka vlada za jugoslovenske dijake Cohoslovaška vlada je dovolila gotovo vsofo denarja za zgradbo posebnega doma v Pragi, v katerem bi imeli jugoslovenski dijaki na razpolago stanovanje in hrano, in sicer siromašnejši brezplačno, bogatcjši pa po znižani ceni. Wilson znova zbolel. — Iz Arnerike se poroča, da je Wilsonovo zdravstveno stanje mnogo bolj opasno, kakor se sploli sodi. Osebe, ki so okoli njega, se boje, da se mu prvotna bolezen v hujSl meri ponovi. Dunajski otroci v tujini. — Občinski urad za higijeno ua Dunaju objavlja sta- tistični izkaz, iz katerega je razvidno, da je bifo do zdaj 63 tisoč in 065 dunajskih otrok na prehrani v inozemstvu. l V vseh mestih Nemške Avstrije so sto- pili v stavko kanclijski uradniki, ki so prideljeni sodnijskim uradom. Zahtevajo povišanje place. Cudi štrajk. — V vojni, katero vodita Poljska in Ogerska proti Rusiji, so skle- nili italijanski, angleški in francoski že- lezničarji, da ne bodo na železnicah spre- jeli in prevažali nobenega vojnega mate- rijala, ki bi bilo namenjeno proti Rusiji. Tudi goriški in tržaški železni^arji so sklenili, da odločno odklanjajo vsak trans- port vojnega materijala, ki bi bil namen- jen čez mejo. Ruske trgovske ladie v Jadranskeni morju. V Belgradu se je ustanovila ruska banka z glavnicd 100 miljonov dinarjev. Eden izmed največjih dclničarjev te ban- ke je bivši predsednikDenikinove vlade. Banka namerava vzdrževati reden paro- brodni promet med Dubrovnikom, Barom, Skadrom in Dračciu s 14 ruskimi trgc-v- skimi ladjami, ki se sedaj še nahajajo v, Carigradu. Razun tega poskrbi banka za jugoslovensko poljedelstvo velike množi- ne poljedelskih strojev, ki so bili prvctno namenjeni za obnovitev južne Rusije. Strašni topovi. Ko so pred dvema Ie- toiiia Nemci namerili svoje 4^arje v Pariz, je ves svet občudoval te strašne topevc. In vendar so največji nemški topovi nosilr v daljavo do 140 kilcmetrov. Iz Pariza pa poročajo o izumu nekega franccskega in- žcnirja, ki je sestayil topove, kateri nosijo v daljavo do 240 kilometrov. S tenn topovi bi se dal jz Maribpra obstreljevati Trst. KtikŠna boi pač bodoča vojna, če se bodo vojni izumi tako innozili? Aü pa sploh ne bo juogoče, ker bo vcjna tehnika in zra- koplovstvo tako napredcvalo. da se bo dala sovražna država razrušiti tekcm ene- ga dne. Letina na MadžarSkem. Madžarska vlada razglaša, da je letos pričakovati silno bogate žetve, tako da po žetvi dovoli splcšni promet z 'živili. Žetev bo dva do tri tedne poprej kot druga leta. Češka industriia se krasno razvija. Čehi imajo danes do 80 odstotkov vse in- dustrije bivše avstrijske monarhije. Čehoslovaška je dobila iz Amerike za šest milijard bombaževine. Plačala bo s tern, da vrne polovico izdelancga blaga, druga polovica pa bo zadostovala za celo leto vscmu prebivalstvu za obleke. Ljubljanska Kreditna banka v Ljub- Ijani. V bilančni seji, ki se je vršila dne 14. t. m., je odobril upravni svet bilanco za I. 1919. Vštevši prenos dobička iz leta 1918 v znesku K 116.354*85 znaša čisti dobiček za leto 1919 K 3,059.687*86. 20. rednemu občnemu zboru banke, ki se bode vrsil 8. 6. t. 1., se bo predlagalo polcg raznih dotacij za rezervne fonde itd. izplačati za leto 1919 9% dividendo, K 36'— na delnico. Stanje vlog je zopet znatno naraslo in znasa približno K 150,000.000'—, ostali npniki pa K 188,000.000'—. Z ozirom na dnevno večji promet in zaradi priinernega ojačenja lastnih sredstev sc bo predložilo obenemu zboru zvišanje delniške glavnice od 30 na 50 miljonov kron ter pozneje na 100 miljonov kron. V Dornbergu priredi mladina dne 6. jun; t. 1. veliko veselico. .Na vzporedu so- lepc pevskc točke in pa veseloigra: Ob- činski tepček. — Obeta se lep užitek. Vprašanfa in odgovori. P. Renče. Beguncem se oprava brez- plačno prevažuje do 16. 6. 19-0. Rok do- tega dne je bil podaljšan. J. F. Gront. Nalaiadna izmenjava se bo vršila po objavi 2. člena zakoua o valu- ti, ki določa, da sc vsakomur, ki ni mogel vsled višje sile v določenem roku (t. j. y easu od 10. 4. do 19. 4. 1919.) menjati avst. ogr. kron v lire, dovoli naknadna izmenja- va. Kdaj bo 2. čle.n objavljcn, se ni znano. Od kompetentne strani se nam je zagoto- vilo, da se to zgodi takoj po ugotovitvi dr- žavnih mcja. Ker jc rečeno, da je morala1 izostati izmenjava vsled višje sile, bodo prišli pri naknadni izmenjavi le tisti v po- štev, ki so bili za časa izmenjave v begun- stvu ali ujctništvu. V. B. Ponikve. Rudar, ki je prejemal rcnto po nezgodi iz Ogrske, naj potrpi do ureditve notranjih razmer na Ogrskem, potcm naj se pri dotienem rudniškem rav- nateljstvu oglasi s primernimi dokazili in : Tsliii# lirilini urad : za vojne škode Ezdeluje prošnje za odškod- Qlno n prcdujme — Izvršuje- cenitve škode I. t. d. Inženir FRANC PARASCANDOLO stavb. računovodja ANTON CANDIAGO in ALEKSIJ PLINIO. Provizorični urad „BflNCA DEL FRIULI" QORICft — Corso Verdi 34 — GORICd. zahteva doplaeilo zaostalih. zncskov in daljno izplačilo. J. M. Kübarid. Pctrpite,, prosimo, do prihodnje številke. Listnica uredništva. — P. Š. G. Tr. Berite listnico uredništva v št. 19. Velja za vse, tudi za Vas. Ž. V. Črč. O rutah se mi v našem listu ne bomo prerekali. I. K- Št. Se bo porabilo. Šč. Lok. — Tista pesmica cnega vr- lega mladcniča je res »sirota«, ni za tisek. Ig. P. P—e. O priliki. I. G. Kob. — Prihodnjič. — Brez pcd- pisa — nič. Veseličarjem na znanje. — Sino od- ločno proti teniu, da bi cbjavili v. našem li- stu vesclice s plesom, ker smo proli plc- sotn. Tudi nikakor nimamo prostcra, da bi prinasali cele sporede veselic. Vsak veselični odbor naj poskrbi sam za večjo reklamo v svojem kraju in okraju. — Pri- pravljeni smo le pod rubriko: »Prireditve« priobčevati kraj, kjer se bo kaka veselica prircdila, in prostor in uro, kie in kdaj se bo vršila. A tudi to le proti plaeilu. TEDENSKI KOLEPÄR. M A J. 23. Nedelja, Binkošti. Prihod Sv. Duha. 24. Poned., Bink. poned.. Mar. Dev. p. Kr. 25. Torek, Gregor VII. p., Urban, p. 26. Sreda, t Kvatre, Filip N'eri; 27. Cetrtek, Magdalena.Paciška; 28. Petck, t Kvatre, Auguštin; 29. Sobota, t Kvatre, Maksim. Andrej Golja Gorica TRAVftHK 21 Gorica Zaloga vsakovrstnih lesenih izdelkov, ka- kor: škafov, orn, stolic, sit, reset in druge suhe robe, — Velika izbera košev in kuhinjskih potrebščin. /iazpanilo ofvoritve. Cast mi je javiti slaw občinstvu, da otvorim dne 20. maja t. 1. Restavracijo Central v hiši „Gsntraine posoJiinlCQ" na korsu G. Verdi hšL 32. Z zagotovilom najtočnejše postrežbe z gorkinii in mrzlimi jedili, z uajboljšim vinorn in drugimi pijačami, priporočarn se svojim rojakom najtopleje, udani Andrej Podgornik lastnik in voditelj „Restavracije Central". Slovenske leposlovne knjige. Maine knjige. Valjavec, Italijansko slovenski slovar cena vezan 7 L. Nasveti za hišo in dorci, cena mehko vezan 8 L — cena trdo vtiixn 10 L. Pravila za oliko cena 6 L. Gregorčič Poezije I. zvezek (novost) cena vezan 5 L. Dostojevski. Besiy Roman v 3. clelih (novosi) cena L 15.20. ima v zalogi: bligma Hat. Tisk. Drnitva :s GORICA, Montova hšša :: Zaloga na debelo in na drobno. Cigaretnega papirja „Abadie" „Ex- celsior*, „Union' i. t. d. :::::: SwalCice za cigarete „ctbadie", „Ex- celsior" :::::::::::::::: Slike z okvirji in brez okvirjev : : : f^ožni venci, svetinje i. t. d. : : : : : Uradni papir vseh vrst :::::::: Solski zvezki ::.:::::::'.::: Svilnati papir razne barve za rože, in druge pisarniške potrebščine : : : Zaloga pomnoževalnih aparatov. Sprejakup tu pruilaju vsako\rstue^a tujega rtcnarja. Xakazila v Jugoslavijo iii üiozeiiiütvo po duevncni kurzu. : Peter Gruden : Gorica - Piazza Grande 6 - Gorica. Priporoča svojo zalogo najboljših vin in me- šanega blaga. Postrežba točna in solidna. Po okolici tudi na dom. Občina Voice ¦proda iz lastnih gojzdov sekan;,e okoli 25.000 metroV bukovih drvj. Na- tiinčneje pögoje se izve pri županstvu v Volčah. Zupan. ORPIfß^NßfI I KI? GORICA A IJlVUlVWJlJlL&uLilVr N^nska ullca št. 3-5, —¦—- Prodsjaina mrtvašklh predmetov == VELIKA ZALOGA KINČA ZA RAKVE VSAKE VRSTE. Lastna delavnica za rakve in vence iz suhih cvetlic; obleke in črevlji za mrtve, vsakovrstni žalni predmeti, sveče iz pra- vega voska; pajčolani, venci in šopki za neveste, birmance in za prvo sv obhajilo. < VSAKOVRSTNE SUHE CVETLICE. :—: Cena izven vsake konkurence :—: Sprejemamo tudi posebna naročila. Veletržca z vinom BRflTfl HBUJfl HowcA Via S. Antonio 4 in na Kornu si 8 (prej Kaučič) prodajata na debelo navadna : vipavska, istrska, brisku, dalmatinska, furlanska in ilalijanska vina ; flna vina in šampanjce v butiljkah, rnaržulo ; razriOVrstH(> Hk(>n^f kakor : Fernet Branca, Cognac ; razrta žganja (tudi na drobno), Vermouth in spirit. E. EIES8NEB (p^j) pavim e. Nunska ulica 10 — GOE1CA — Nunska ulica SO nasproti „BELEMU ZAJCÜ". VELIKA ZALOGA mrtvaških rakev, nagrobnih vencev, trakov," umetnih cvetlic; posebnih vencev za neveste^ cvetlic za cerkve, palm, vencev za novomašnike in poroke, mrtvaških oblek ltd.; papirja in drugih potrebščin za okrašenje rakev, zlatih črk voščenih sveč itd. CENE BREZ KONKURENCE. * M.BREZIGARinSIN GOKlCfl, HI. Carducci w GoipMa ni.) It 19 (t tnm.. Edlna zaloga kmetijskih strojev In plugov, znamenitlh Geških tovarn, se pHporočata 5lav. ohčinštvu. ^ ZOBOZPRÄVNßKI ÄTELJE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ullca 24 Ma^gio (prej ulSca Tre R^) štev. 9 (v bližini kapucinske corkve) ordlnirata od 81/., do 6 ure -:- ob nedeljah od 9 do 1 uie. Brezbolestno izdiranje in piombiranje zobov. ^^ Umetni zobje po najnovejši tchuiki. ^^ -----------------© © ®----------------- Dr. Bačar izvršuje ravnotam svojo splošuo zdravniško prakso.