Maršal Tito je govoril v Stolicah
V    vasi   Stolice  pri  Krupnia    je   imel rnarša! Tito govor. v katerem je govoril c veliki  borbi naših  narodov proti oku-patorju in klevetmški gonji Informbiroia. Uvodoma   ie   opisal   vodilno   vlogo   KPJ pri   Ijudski   vstaii.   Govoreč  o   narodno-osvobodilni borbi ie Tito dejal:
»Vsa naša borba, borba naših narodov tukaj v Srbiji, v Bosni in Hercegovini, v Hrvatski, Slovenlji, Crni gori \n Make-doniji je bita povsod herojska epopeja, kakršno je redko katero Ijudstvo c|oži-velo. Že tedai, prve dni, ko so Hitlerjeve tolpe visoko vihaJe svoj nos in se varno sprehajale po vsej Evropl, smo tukaj gfedali nemške gestapovske in druge okupatorske enote ujete. ko so hodili kot niokre kure. Vodili so Jih srbski par-tizani. To ie bilo leta  1941.
Kje pa so bilj tedaj tisti, ki nas danes obrekujejo? Kje so bil! takrat tisti, ki danes pravijo, da smo mi gestapovski vohuni, ne pa tisti, ki so sedeli v zatišju in od katerih so zares nekateri tudi biii vohuni? Ti imajo danes pogum, da nam mečejo v obraz to hudo* in nesramno besedo. Toda ti» se odbija od nas, od nas in naše herojske borbe in pada nanie kot madež  na podle obrekovalce.«
Ko je govori! o klevetniški gonji In-formbiroja, je tov. Tito  nadaljeval:
»Vi veste, da smo imeli s Sovjjetsko zvezo po voini najtesnejše stike, vi ve-ste, da smo se popolnoma nastoniti ua Sovjetsko zvezo, pa če bi šlo za živ-ljenje ali smrt, ne samo ker smo se čutili s krvjo povezanf po slovanskSb bratskih občuikih, teniveč prav tako tudi ideološko. Tam je bila socialistična Iz-graditev, tam grade sociali/em, a tni tukai smo tud« botefi in prav tako gra-dimo socializem Ali morejo bitl med kom boljši odnosi kot med sodafistič-nhni drža\mmi, n* gJede na to, kahšne narodnosti je katem izmed teh držav. Vam so znani naši govori in članki, prav tako pa tudi veste, kaj Je tedajj govoril moskovski rsdio veste, da so tedai ne-kaj časa z nn.Hepšitni besedarai, v su-perlativih govorili o Jngoslaviji. Pa vendar, tovarišl, udarec je prišel prav od njih. Ti so začetniki vse te gon|e, ki jo danes vodfjo proti nam. In zakaj?
Mf smo prav tako s Poljsko, Ceško-slovaško, Madžarsko, Romunijo težili, da ustvarimo in smo ustvarili dobre cdnose. S Polisko in Češko nam je bilo v tem pogledu laže, ker sta biti hsdi ti državi, ki sta trpeli v tninuli vojni. predmet zverinskega napada okupatorja, ker sta tudi Imeli žrtve. Z njima snio lahko našli skupen jrazik in naein, da najtesneje sodelujemo. Toda mi nismo napravill samo tega. Mi smo prvi na svetu in nihče drug dati pobudo, da upostavimo tudi z narodi Madžarske, Romitnije in Bolgarije tesne stikt iti bltžnje sodelova-nje. Čeprav so krmarii teh držav s svo-jimi oboroženhni tolpami ropali in poži-gali našo državo. smo vendarle š!i mimo vsega tega in pomagali tem državam, da bi se dvignile iz mrtvila. v katero so zapadle, in da bf čimprei stopile na pot borbe za socJalizem ter skupaj z namf odstranile vse, kar nas ie v pre-tektosti lcčevalo. Zakaj tedaj ta napad na nas?
VI   se spominjate, tovariši, ko ie odšla naša  delegacija  na  Poljsko,   je  bila   to raoja prva  pot  v šnozemstvo.   Ljudstvo nas  je na  Poljskem sprejelo  zelo  lepo, našo delegacfjo so bratsko spreieli. Toda nii nlsme odšli na Poljsko zato, ker smo to sami  zahtevali,  nismo odšli  zato, da bi se trkali na prsa, kako snio se boje-vali itd. Ne, tovariši. Leto dni je poljskl veleposisnik ne  le  enkrat  zahteval. naj odide   naša   delegacija  na  Polisko,  naj-bolje pa, da odidein *az. Na moje vpra-šanle,   zakaj,   je   odgovoril,   da   je   na Poliskera   položaj   zelo  težak   In   da   ie težko upostaviti  simpatije do Sovjetske zveze   —   tako je   govoril   poljski  vele-poslanik.   Jaz   setn   na   to   vprašal,   kai lahko rni tu pontagamo, pa tudi jaz, ako pridem.   Dejal   je:   ,Vi   imate    moralno pravico, da govorite. saj u.živa Jugosla-vija   vellke   simpatije  na   Poljskem.'  Po njihovem   olicielnem   pozivu   smo   naša delegacšia   in  jaz   odšll   na  Poljsko.   In res,   pollsko   Ijudstvo  nas   je   ne   snmo lepo   sprejelo>    temveč   je  ttidi   verjelo našim  bcsedrtn.   da   Ishko  s?mo   skupa? s Sovjetsko zvezo  mali  narodi ohrani'o svojo neodvisnost, zlasti pa raali narod« na vzhodu.
Tako je biio tudi v Češko?lovaškl. Čehi so se celo jeziH, da ni naša dele-gacija najprej orfšla k niim. V Češko-slovaški smo bili še veličastneje spre.ieti kot na Pol/skera, pa tudi prj češkem Ijadstvu je prišla do ponolnega izrazn Ijubezen do narodov Jugoslavije. To poudarjam zato. ker smatram, da »ko ie ta linbezen prišla čq Izraza ted^j, ni ngasnila niti danes, tcmveč žtvi v srctli teh narodov. Toda ti«*'. ki sovr«žnf» dp-lujejo proii Jugoslavijl, jo skušajo za-treti.
V Bolgarijo prav tako nismo šli ni svojo lastno zahtevo, temveč smo na njihovo pro&njo iz kurtoazije vrnili obisk. Šli smo kot brat k hratu rn potovali iz Sofije v Varno, od tam pa v drugi snieri vnovič v Sofijo. da b\ bol^arsko Ijudstvo videlo bratske predstavnike Jugos!av!je-Sto in sto kHometrov so prihajali mož'e in žene po snegu in neurju, čakali so cele noči na postajah, da bi nas videli in pozdravili s solzsmi veselia. Možje so nas ob.remal? in govorili. da je ori-šel čas, da se resnično bratovsko Ijubirao. ne pa  da  se med seboi prepir3mo.
Z Romunijo je bil prav tak primer. Naš odhod v Romunijo je ime) velikan-ski pomen za notranjo konsolidacijo te države To so potrdilj pismeno predsed-nik romunske vlade in voditejjj romun-ske partije, ki nas danes obrekujejo. Te-daj so govorili, da je pri njih slabo, ko pa smo bili tam mi, so izjavili, da se je stanje popravilo in napredovalo. Ko je blla naša delegacija v Bukarešti. pa če-prav ni navada, da predsednik kot pred-stavnik druge države govori na javnih mltingih, sem govoril na trgu pred mno-žico. Pol milijona Romunov je prišlo in stalo v snegu, ki |e padal, [az pa sera govoril v jeziku, ki ga Ijudstvo razume, v socialističnem jeziku, samo zaradi te-ga, da bl resnično pomagali romunske-mu Ijudstvu Navdušenje Je bilo tedaj veliko. Razeo tega seai ob obisku Buka-rešte moral iti tudi v parlament, kjer sem ponoči v razsvetljavj reflektorjev govoril, zahtevati pa so od mene prav tako, da pojasnim reakcionarnim stran-kam, ki so bile tedaj v parlamentu, da je njihov ča$ minil in da ie prišel drug. nov čas. Storil sem to in sprejel, fe-prav to ni bila moja dolžnost. Zastavili smo ne samo svojo avtoriteto, temveč smo se spustiii tudi v politične težkoče zunanjepolitifnega značaja, samo da bi jim pomagali. Toda. kaj se je poleg tega dogodilo kratko po tem času, ko smo bili v Romunill? Neko noč so zginle vse tnoje slike v Bukarešti, kar, se razume, nj važno, toda v vsem mestu in v delavskih in buržoaznih krogih se ]e razširila vest, da sera prestopil v im-perlalistirni tabor. Zakaj je prišlo do tecya tovariši? Zaradi terja, da bi se ubilo tisto velikansko zaunanle romun-skega ljudstva v na^o državo in naše narode kakor tudi v vodsfvo n^§e drža-ve. To so storili  tistj od   zgoraj.
Vidte, tovariši, v tem qrmu tiči ta-jec, v zavisti zaradi Ijubezni teh naro-dov do naše države, v.zavis*i zaradi Iju-berni teh naroc!ov do vodstva aaše driave. To se ne tire samo voditeliev v državah, ki sem jih omen'1, temvec ludj nekaterih voditeljev v Sovjetskl zvezi. Le-ti so v-se to prifeli. le-ti so zmšiii tisto ogromno de!o, ki nam }e uspelo, da smo ga dovršli po voini, ko smo u-tvarili bratsko zvezo narodov ne sarao na Bslkanu, ampak na vzhodu v  sploSnem.  Njim je,  tovariši  In  tova-
rišice, Ijubo, da se inej seboj piepira-mo. Star rimski pregovor »Deli in vla-tfaj« — Divide et impera — je ostal tudi seda^ dejstvo, ničesar se ni spre-raenilo. Ti vo<Ilteljft ki imajo pred zgo-dovino ogromno odgovornost, se bavi|o z nesocialističnimi metodami za razbi-janje zvez raed posamezniini narodi, da bi jih mogli laže izkoriščati v svoje na-mene.
Zakaj je to potrebno? Ali ne bi bilo bolje in laže, da bi imela Sovjeiska zveza, recimo Jugoslavijo, kot najzve-slejšega prijatelja, ki bi niogel s svojim primerom pri-spevaii k &ir]eniu zaupanja ne samo med ljudskimi množicami na vzhodu, ampak tudj v vsem svetu, ki bi bil prinier graditve socia! zma in da bi se socializem opravifil kot najboljši dmžbeni sistera. Mar bi to ne b'lo bolje? Oni niso uvideli, da je to boljše. Smatrali so, da je vendar boljše, da bi mi ne bili preveč popularni, smatrali so, da ni preveč dobro, če rai prehitro zra-stemo. Ugotovili so, da naše metode ni-so v skladu z njihovimi zaradi tega, ker se pri nas mnoge stvari laže obvladajo kot pri njih. Hoteli so, da delarao tako, kot nam oni diktirajo. Mi pa smo rekli: Ne, mi pojdemo svojo pot. Izkoristiti hočemo vse naSe možnosti, izkoristili borao pa prav tako vse pozitivne črte vašega socialistirnega razvoja. Toda ta pot jim ni ugajala,
Poglejmo sedaj, zakaj je Sovjetska zveza z nami tako hitro prekinila eko-nomske in druge zveze. To se lahko ra-zume: oni aiso hoteli razumeti naših po-treb, ampak samo svofe, mj pa smo mislili, da je to nepravilno ter da, ko gre za trgovino, moranio trgovati kpt enakopravni. Mišljenja smo bili. če ie Irgujemo na kapitalisticni način, da imamo pravico zahtevali ta svoj trud, za trud naših delovnih ljudi odgovarja-joce nadomestilo, da dajemo blago za blago, da se plača odgovarjajoča vred-nost z obeh strani, ne pa, da bi dajali mi ceneje ter bi zarad! te<ja trpelo po-manjkanje naše ljudstvo. To je eno. Drugič smo bili proti temu, da bi se vsakdo vtnešaval v reševanje vprašan) noše ekonomike. Rekli smo: Potrebni so nam sovjetski instmktorji in specialisti. potrebni nam pa n!so sovjetski poveljni-ki, ker smo se tudi mi naučili povelje-vati 'n znamo poveljevati tudi sami. Da fovarSši, mi lahko tudj sami poveljuje-mo. To jitn pa ni ugajalo
Iz tega je jasno razvidno, kaj |im nl-ugajalo. Njitn ni ngajala ta naša odloč-nost, da ohranimo svojo neodvisnosL Neodvisnost se pa more ohraniti samo, te se ohrani gospodarska neodvisnost, mislim gospodarsko neodvisnost v takf meii. kolikor |e potrebna da moreš ena-kopravno trgovalj z drugim ko daješ neko vrednost za drugo enakovredno in obratno. Njim to ni unaialo. mi pa nisroo moglj dragače. Moraii smo tako ravnati.
Ko nam je Sovjetska zveza odpove-dala gospodarske pogodbe, so mislili ne-kateii ljudje tam, da borno doživeli v nekaj mesecib polom. Zakaj so to mi-slili s tako gotovostjo? Zato, ker ne poznajo sile naših narodov. V sile na-ših narodov pa ml venijemo. Mislili so, da bo pri nas propadlo vse, če bodo z nami prekinili ter da bo naše ljudstvo videlo pri tem posledico naše avantu-rtstične politike, kot se oni radi izra-rajo, posledico našega nepristanka, da bi nam poveljevali. Misiili so, da se bo l|ndstvo zaradi tega uprlo zoper nas. Bilo pa je prav nasprotno. Nismo s ta-ko zelo ležkim srcem sprejeli te odpo-vedi v gospodarskem pogledu; bolj težko smo občutili to iz političnih raz-logov, ker smo imeli dejansko z njimi taice dcgovore, kot so bile skupne druZbe »justa« in »Juspad«, ki so bUe bol} kolonialnega znaraja kot usianov-liene na načelu enakopravnosti. Nam ie bilo zelo ljubo, da sino te pogodbe li-kvidirali, najbolie pa bi bilo. da bi se 100 likvidiranja teh pogodb pričelo vno-vic na enakopravni bazi. Zato še en-krat refem. da nam zaradi tega ni bilo žal, ker ti odnosi niso bili pravilui, bratski   odnosi  socialistifnib   držav.
Gledali so na to z veliko iezo in be-som. Mislili so, da je najbolie za njih, ako odpravijo naše vodstvo in pripe-Ijejo Ijndi. ki bi se kot voditelji ne uuali upfrati niihovi ekonomski in zn-narcii politiki In ka| so si tedai izmi-slili? Pozvali so ljudstvo Jugoslavife na udot zopcT njegovo vodstvo. z željo. da bi se zafela splošna rmeda in pretep na vseh straneh. Vendar |e naše IJnd-stvo po za«l«gi enotnosti Partije In lfnd-sfva pokazalo veliko zavest In vzdržalo ta nafvet:}! ndarec, najvefji po letu UUl, ko so nas napadli okupatorji. niL raanj silen po svojein pomenu in Seljl. da razbiie našo enotnost. Na ntihovo veliko žalost se je ta odarec odbil ob na5i eootnosH kot žoga od stene. Naše Hudslvo |e napravilo svoj izplt ter §e enkrat pokazalo, da moremo vzdržati ne sarno take. ampak tudi močnejše udarce.
Tovarišl ta tovarišice. Ce pogledamo neke dogodke zadnjih dni, se moramo vprašali, kaksen je ta proces v Budim-pešti, ki Je bll tam te dni. Zdi se ml, da iakega gledališkega komada ie dolgo ni bilo v kakem gledaliSč«, in če bi ga raogli predvajati v gledališču, bi bila to velikanska burka, kateri bi se Ijud-stv-o od srca smejalo. Vendar pa je v javnosti to tragicna stvar. Čeprav smeš-na, je tudi zelo tragična. S to novo me-todo piroti nam — ki je že preizkušena, ne bom pa se spuščal v to, kje in kdaj — so nas hoteli dokončno potolči. S tem procesom so hoteli v Budimpešti najti krivce, soditi in obsoditi Jugosla-slavljo in jugoslovansko vodstvo, pri-kazati jih svetu kot največje splet-karje, ki ogrožajo mir na vsem svetu, kot ljudi, ki dejansko morejo ogrožatl mir v svetu, z eno besedo kot vohune gestapa, Amerike, Anglije in ne vem koga še. S tem nesraninim procesom so hoteli razdvojiti naše narode od naro-dov na vzhodu ter do gotove stopnje omaiati napredne demokratične sile v drugih zapadnih državah, ki dejansko ne vedo, za kaj gre. Neobveščenim lju-dem, ki ne poznajo predigre te kome-dije, bi se včasib ntkaj od tega zdelo verjeino, čeprav pri vsem, kai se je izreklo na procesu, ni niti trohice res-nice, čeprav je vse izmišljeno in aprl-zorjeno, porojeno v glavah sovjetske obveščevalne službe ter madžarskih mamelukov z Rakosijem na čelu. Vse je bilo skonstruirano v njihovib po* kvarjenih glavah in o teh svojih tvor-bah grmijo vsemu svetu. Smoter vsega tega pa je želja, da bi potoikli naše vodstvo.
Vendar vse, kar so v Budimpešti go-vorili, ves ta bednj proces je bil tako neumno aranžiran, da nihče na svetu, ki misli, ničesar ne verjame in ima vse to za navadno komedijo. Zakaj je bi!a potem aranžerjem procesa potrebna ta burka? Ali so resnično tako neumni, da misiijo, da bodo narodi drugih dr-žav to verjeli? Niso in ne misiijo. N|im je bil ta proces in vse prife na njem potreben v prvj vrsti za notranjo upo-rabo v državah na vzhodu in v Sovjet-ski zvezi. KajH narodi Sovjetske zveze in drugih vzhodnih držav ljubijo novo Jugoslavijo. Proti nam niso sov|etski aarodi, ampak Hsti ajihovi voditelji, ki nam želijo vsilitj svojo komando- Na eni strani je torej niim to potrebno za notranjo uporabo. na dmgf straai pa zato, da bi preplasili voditel|e vseb ko-mnnistirnih partij, ker pravijo na ta oafin: Ce nočete tako, kot vam pra-vimo, boste razglašeni za vohune in agente Amerike, Anglije, gestapa in morda   tudi   Abesinije,   če je   potiebuo.
M
Ta proces je torej zgodovinska bttrka. ki meče najtemnejše sence na njegove aranžerje. Našim narodom ne bo Ško-dil, kajti vse, kar je bilo tam rečeno, ni in ni moglo biti dokazano z dejstvL Vse to je najpreprostejši bluif, ki bo v kratkem času razpršen kot pleve v vetni. Naša država, Ijudstvo in vodstvo pa bodo ostali čisti kot solza pied vsemi temi  klevetami, kt jih  širijo  proti  nam.
V Madžarski smo bili prav tako na obisku na odločno vztrajanje voditeljev, da bi tndi njim pomagali, kl pa nas (!a-nes najpodleje obrekujejo. Le-U so le-daj govoriii, da smo mi edlna država, s katero more madžarsko Ijudstvo z za-upanjem govoriti, ker smo mu izkazali največ pozornosti in velikodušnosti. 2e-leli smo, da pomagamo tudi njim, da bi bilo doseženo tudi v Madžarskj boljše stanje. Odšli smo tja In ljudstvo nas je lepo sprejelo.
Sedaj bi vam rad, tovariši in tovarl-šice, povedal nekaj besed tudi o naši zunanji politiki. Poteklo je že leto in pol od zloglasne resolucije Informbiroja, v kateri nas obtožujejo, ne sarao da ne gradimo socializma, temveč, da smo se celo tudi vključili v zapadni kapitali-stični blok. Mar je to točno? Seveda ni točno, tovariši. To je laž. Veste, da smo pred vsemi mednarodnimi forrnni, zbo-rovanji, pred Združenimi narodi in dru-god vseskozi podpirali Sovjetsko zve-zo. Priznavali smo vodilno vlogo So-vjetske zveze, priznavali smo jo za glavnega borca, ki vodi bitko tudi za naše pravice. Ne bom se sedaj spuščal v lo, kako je bila prodana Koroška, ker se je o tem že govorilo. Ne bom govoril o tem, kako }e prišlo do tega, da smo morali Trst zapustlti in da je to vpra-šanje še vedno odprto, kajti tudi za to bo prišel čas, da povemo malo več. To-da, povedal vam bom, kakšno je naše današnje stališče, kajti. kdo bi se danes Itihko, ko bere časopise, vprašal, zakaj v New Yorku, v Lake Snccesu ne pod-piramo vseskozi predlogov Sovjetske zveze. Tam bomo ravnali načelno pra-vilno in ne bomo zaradi ne vem česa prikrivali nepravilnega ravnanja kogar koli. Sovjetska zveza se je odpovedala načelnemu stališčn v vprašanju malih narodov, kar se vidi iz odnosov proti nam. VodJtelji ZSSR teptajo s svojim ravnanjem z našo državo ta načela tudi v žaljivih notah, ki nam jih pošiljajo, zlasti v zadnji noti, in z groinjami, ki lahko veliko pomenijo, pa tudi z rož-ljanjem z orožjem okrog naših mej in kopanjem rovov na Madžarskem in v Romuniji, z eno besedo, s takim svojim stali§Lem do naše države — čeprav nis-mo ljudje, ki se boje rovov in rožljanja z orožjem, ker je naša vest čista. Naša vest je čista, naša stvar je pravična, in nimamo se česa bati. V Združenih naro-dih smo glasovali za predloge Sovjetske zveze tam, kjer Je to načelno bilo in kjer bo pravilno, kot je vprašan]e Grči-je. Nismo pa glasovali tam, kjer gre za sarao Jugoslavijo in odnos do naše države, in nismo za nikogar glasovali, temveč smo se vzdržali. Tam, kjer se govori o pravicah malih narodov, o vojnohujskaški propagandi, nismo mogli reči za tisto, kar je tocno, da ni tako in da tega ne dela Sovjetska zveza, oni pa nam tu rožljajo z orožjem. Naj svet ugotovi, ali je točno ali ni. Ničesar ne bomo govorili, toda dali jim tudi ne bo-mo svojega glasu tam, kjer teptajo so-cialisiična  načela.
Mi smo majhna država, toda strogo bomo varovali svojo zunanjepolitično linijo. Strogo bomo pazili, da bo slone-la na načelih marksizma-leninizma. da bo socialistična, da bo povedala vsem velikim — in tu gre za velike — tako Zapada kot Vzhoda, da ni mogoče trgo-vati oiti govoriti o usodi malih narodov, ne da bi jih vprašali, če soglašajo ali ne i razgovori, ki se vodijo glede njih. Mi smo polnoletno ljudstvo. Naše ljud-stvo je v stoletiib dokazalo, da je spo-sobno, tudi državniško sposobno, da upravlja samo sebe in ne bomo nikomur dovolili. da bi vara vsilil svojo unravo in nam  solil pamet. kjer to ni treba.
Vfogoče bi kdo, tovariši in tovarišice, vprašal, kako daleč bo to tako šlo. Na to vprašanje vam oe morem odgovori-ti. kajti to nj odvisno niti od mene oiti od nas vseb skupaj. Vemo samo eno: Kako se bomo držali, in vseeno je, kakžna preizkušnja hi prišla. kakšne te-žave bi prišle. Držali se bomo. kot smo se doslef držali, in prav nlč ne bomo spremenili  svojega  stališča.
Vseeno je, kakšne težave bi prille. Držali se bomo tako kol smo se držali do danes, pogumno bomo hodili po svoji poli, gradili socializem in gledali, da se naše vodstvo ne bo odlofilo od ljudsiva, da na Ijudstvo ne bo gladaio kot na figuro, temvec kot na zavedne Ijudi, ki ustvarjajo svofo u«odo. ne ko{ na figu-(Nadaljevanje   na 2.  strani)
Naše delo
Maršal Tito
je govoril v Stolicah
(Nadaljevaoje «  1. strani)
re, kl jih lahko premikaš in delaS z nJJ-mi, kar hočeš. Naša država je zvezna socialistitna država, v posameznih re-publikah združuje oeka) narodnostl, to-da rešili smo nacionalno vprašanje tako, kot so to želelj ti narodi ln nismo vsilill neke svoje rešitve, ki ne bi bila v skladu t željami Ijudstva. Prl tem je biia ta sreča, da ]e naša Partija že pre) zdavnaj pravilno razumela želje narodov o ure-ditvi njihovega notranjega življenja in ]e po teb željah tudi raynala. Zato bo-mo po poti, po kateri smo dosle] hodi-li, korakali tudi nadalje, spoštovali bo-mo svobodo in enakopravnost vseh na-lodov. Ne borao se oddvajali od Ijud-stva io dali bomo «a Ijudstvo vse, pa tudi   življenje.   kadar  koli   bo   potrebno.
Tovariši in tovarišice, dovolite mi. da vam povem nekaj besed tudi o na-šem vsakdanjem delu, o naši graditvi tn Izpolnievanjn naSega petletnega plana, o našib težavah in u?pehih. Ve-liko vam ne bom govoril, kei o tetn govorimo in pišemo vsak dan. Toda, holel bi vam povedati neka) besed v izpodbudo, da ne bi norda kdo pomi-slil, da nam bo zaradi vseh napadov oa nas fn vseb težav, ki nam jib povzro-Ca|o. nemogoče oresničiti svoje zamisli In svoje plane. Tovariši, izpolnjevanje nalog, ki smo jih postavill, se razvija po planu. Uresničili bomo vse, bar smo si zamislili in odločUi. Slišali in brali ste, da srao izpolnili polovico petlet-nega plana, da smo uspešno izVTšili prvo polovico plana v tem letu. SedaJ bo tudi druga polovica tega tretjega leta naSega plana prav tako v kratkem izpolnjena. Seveda zabtevamo od naših ljndi velike npore, toda naLl delovni ljudje, naši delavcl in naši kmetje ra-zumejo vse tiste ukrepe, ki jih izdajamo, kajti izdajamo jih samo v dobro naših narodov, njihove sedanjostl ln prlhod-nostt V letu all dveh bomo z izpol-nitvijo petletnega plana ustvarili boljše življenjske razmere ne samo v mestn delavcem, temveč tudl na vasJ kme-tom. Da bi pa to dosegU, se moramo zelo traditi, zahtevamo od našlb ljudi. da zastavijo vse svoje sile. Zahtevamo, da gredo kmetje na sečn|o drv, zahte-vamo. da dajo pri odkupu žita, vse to pa zaradi tega. ker )e to življenjsko vpraSanje za izpolnitev našega plana. Mi, tovariši, ne bi mogli izpolniti svnjega plana, če oe bi naši kmetje izpolnjevali tistega, kar mi od njih zahtevamo po planu odkupa žita, ali dmgih živiL Venit da odkup ni simpatična stvar. Tndi sam bi imel veliko raje, če bi mogla biti prodaja že prosta. Zeijno pričakujem ta trenntek, ki bo tcdi prišel, vendar za seda| še ne moremo delati tako. Tudi hi moramo planirati prav tako kot pla-niramo gradit«v lovarn. Upoštevall moramo Stevilo ust, ki bodo zahtevala U živila, število delavcsv, kl prihajajo v naša podjetja. Zanje moramo piani-rati dovolj žita ter drnge brane, da bi lahko živeli ter delall. Kdo pa nam bo dal, tovariši, če ne naš delovni kmet, našj zadružniki? Nimamo zlata in de-viz, da bi lahko zunaj kuplli žito in druge življenjske potrebšfine. Ce bi Jlh imeli, bi to tudi tam kupili. Toda, da-nes moramo zabtevatl od našega kme-ta in apeiiratl na njegovo visoko za-vednost, kajtl ne raore biti, da dane* naSi kmetje ne bi razumeli vsega bistva velikega dela, ki ga gradimo, bistva socializma   v   naši   državi
Prišel bo čas, ko vam bo do podrob-nosti jasen vsak ukrep, ki smo ga do danes izdali in ki jih bomo v prihodnje izdajali. Zato storite vse, kar morete, ka.it! to le dolžnost vsakega državljana naše države, vsakega delavca, kmeta iit vsakega našega deiovnega človeka — da da maksimum, da se kar naibolj trndi tam, kjer dela. Naši kmetje morajo vedno imet! pred odmj, da priteka sto-tlsoče novih  delovnih   Ijudi  v   naše  to-
varne in da bodo še prltekall. Od kod prihajajo? Z vasl. Razen tega je več deset tisoč Ijudl delalo tudl letos v de-lovnih brigadah, po gozdovih, v rudni-kih in razlienih podjct]ili. Tudi te je bilo treba hraniti. Zanje nistno ničesar posebei vzeli od kmeta, temveč smo morali dsti kruh iz državnega fonda. tako da v tcm času n?so porabifi svojega kmha doma. To jc bilo porabljeno v korist splošne skupnosti naše sociallstične dotnovlne, za zgradltev socializrna In izpolnitev našcga plana.
Ko pa govorlmo o težavah, tovarlši, lahko rečem, da večjih težav ne bo, kot siho jih doslej pretrpeli. Misllm, da bodo prihodnja lcta lažja kot ta. Z izpolnit-vfjo petletnega pJana pa bo še veliko laže. Laže bo v vsakem posledii inUo glede prehrane kakor tudi glede delovn« siie, ko bomo imel! dovoi! strojev. Seda] pa storlmo vse, da bl «3§e lastne tov.itr-ne, nove Jn stare, izdolovale č!m več strojev, ki so potrebni kot zarrfena za delovno sllo. Da bl nphaviH stro)e, kl jo potrebnl za nadomestllo delovne file, snro proslU tad\ za posoHlo od Ainsrlke, ne da bl ga z nečim drngtm pfačalf. tem-več da ga }1 bomo vrniH z dobrlml obrestml. Iz strojev hc«xetno napravitl tistl elemcnt, kf bo zsmental deforno sllo In olaišal Hudein delj, da b! laže deJ^ff \t\ se boM po«vetili dvJ^nnfa svole kuHwrne fn žfvljenjske ravni. Zsto stalno pouctar-jamo, da je treba v?držatf in pret>rif^n sem, da bomo v kratkera tn4\ zinsg^n.
Najvažnejše pa je, tovar?ši in tovirf-§?ce, da varujete enotnost. Ne dovollte, da bi vas kdo omajal !n ne verjemHe nobenlin zlaganlm vestem m z Zapnda, ne z Vzboda. Veriemfte s?mo vestem iz svoje države, t J. veriemfte v tfsto, k^r vidlte Jn kar samf gradfte, verjemife de!s«vu. Nl potrebno, da M v?»ni kdo, bodlsi iz Moskve bodh) fz B??d»mrteS^e. Prage. Var^ave, BukareSfe ri\ SoHje SlovorJI o temr kar v? detate, ks?H ^ml veste, kai cradfte. Ne more bH! točpo tisto, kar t! prav!?o. temve? to, kar vl-dlte. \n zato tw dovoHte. da W vas <rvh rail nri va§em dc!u.
Tovariši Jn tovarišlce, enotnost naSUi delovnih Ijudi je poroštvo vseh našlh rmnz- BMo Je pofoštvo vseh zmŠE V pre-teklosfl in bo poroštvo tadi našJh zmag v prihodnostl.
Naj živl naša enotna Federathrna Ijtidska republika  Jugoslavija!
   Graditelji tovarne aluminija
iz Strnišča med zadružniki
V nedeljo, dne 25. sept. Je obiskaJa skupina kljueavničarjev, kovačev in va-rilcev z orodjem vinogradniško obdelo-valno zadmgo Gorca-Dežno, ki se na-haja na nedosfopnem kraju Haloz, z natnenom, da pomagajo zadružnikom pri gradnji  socializma.
Pomoč graditeljev lz Strnišča na tere-nu, posebno v zadrugi, ki je odrezana od prometnih zvez, je bila izredne Važ-nosti NavduSenje med zadružniki je hilo nepopisno, saj je bilo te vrste po-vezave med delavci in zadružniki od ustanbvitve zadruge doslej §e malo. Uspeh  je   bil   ogromen,   saj   sta  tovariša
Korpar in Kisela popravila 75 kom. raz-ne posode, zavarila seklre, krampe, ve-rige itd. Tovariš Renko hi Ferlež šta popravila In prekovala 25 kom. raznega orodja, kakor sekire, krampe, motike in drugo. Tovariši Borovšak, Kolarič, Kot-nlk in Kampl so se pokazali kot spretni kljucavničarji, popravili so 13 komadov ključavnic in izdelali ključe, popravili tri kose, popravili žage za čiščenje drev|a ter še nekaj drugega manjšega orodja. Tov. Toplak Je popravli bencih-skl vlačilni motor. Tov. Mojzer }e po-pravil moško dvokolo, naš mojsteir lciv. kokol je usposobil lovsko puško. Ko-lektivno pa stno popravill dve vlnski frpalkl in dve declmelnj lehtnici. Uspeh Jc. bil 50% prekoračen od normiranega časa.
K tako velikemu uspehu pri delu |e vsakega posameznega clana kolektiva gnala partijska zavest in dolžnost, po-niagati naš!tn delovnim ljudem na vasi, posebno zadrugam v pasivnih krajih, ki so odrezane od obrtnikov in ki se še borijo pri obdelavi s primitivnfm orod-jera. Kljub temu, da }e kolektiv tovarne v Strni§fu vložil ves trml, da fim več narerii, Je še ostalo ogromno nepoprav-Ijenih stvari.
Po končanem delu je nastalo med za-družniki in delavci izredno veselo raz-položenje. Zap«la |e harmonika. Kako ne bi, saj se te vsak veselil nad ogrom-nimi uspehi dela. Odbornik zadruge tov. Geč se je z daljširn govorom zahvalll vsem, ki so se odzvali fn pr!hitel| na pomof ter izvršUi delo velike vrednosti.
Med veselim razpofoženfora smo v raznovcTu z z=«lnižniikl zvedelj za ogrom-ne iispehe zadmge od n?ene ustanovitve. Zadruga |e bla ustanovljena lefa 1946 z 48 drufinaini. skupno z 245 člani. Se-da| poseduje 249 ha obflelovalne zemlje. Od tega Jma 62 ha vinogradov. Vprežne žlvine ima 14 volov in 5 konjev. Sa-dovn-ake so zboljšalj za 200?ž, vino-grade pa za 50% od lanske letine.
Da bodo lahko strojno obdelovali vl-nograde. so izrequlali in posadili 1 ha vinograda z fično napeljavo. PreuredUl sc hišo v Zadružni dom s pisarnatnl In dvorano, obnovili hleve, dvftinili živi-norejo za 290% od leta 1946, zgradill štiri dsterne za zbiranje vode po 399 hl, obnovili Jn preuredili hišo v Dora igre in dela. S prostovoljnim delom so po-stavili lelefonsko napeljavo iz Podleh-nika, organizirali krojaško in čevljar-sko de!avn!co, v planu pa imajo še or-panizirati kovaSko, mizarsko in sodarsko delavnlco. Centralirirali so žganjekuho po brlgadah.
Zadmgo vodi sedemčlanski upravnl odbor. Tov. Geč |e strokovnl svetovalec in je med zadružniki otivldno zelo pri-lfubljen, ker se zalfma za politično pre-vzgojo zadru5:                lijska cclica ima
10 čtaoov In 2             ^ra ter mladinnko
organizacijo  s   40 niiadinci.
Graditelji iz Strnišča so odnesll naj-boljše vtise, z veseljem so pa sprejeli sklep, da bodo še vefiktat obiskali za-dTugo Gorca-Dežno.                       K. F.   
   Delegati okrajne sindikalne konfe-rence v Ptuju so sprejeli važne sklepe
V železoičarski dvorani v Ptuja se je vršlla v nedeljo, 25. septerabra okrajna sindiikalna konferenca 56 najboljših čla-nov-deiegatov sindikalnlh podruznlc. Pregled dosedanjih uspebov v sindikatib organlziranih delavcev na podroiju ptujskega okraja Je bil delegatoni do-kaz, kako različno se lotevajo sindikal-nih nalog poedini sindikalni odbori in kake uspehe dosegajo agilne podružni-ce. Vrsta napak. ki so zavirale delo ostalib podružn;c, je pa le odraz ne-pravilne razdelitve dela in nerazume-vanja potreb fasa. Nfekaterl slndlkalnl funkcionarji ostajajo sarao pri vpraša-nju preskrbe svojih članov, salaii jlm pa razen tega ne nudijo nili vzgoje v raz-redno zavedne in borbene delavce.
Novoizvoljenih 7 delegatov se bo t delegati iz Majšperka in StrnišCa, ki jih bo skupno 30, ndeležilo oblasfne sindi-kalne skupščine 25. oktobra t. 1. v Ma-riboru.
Naslednji sklepi, ki so jih sprejeli delegati na tej konferenci, predstavljajo znatno izbolj§an|e uspehov in življenja čtanov sindikatov li» sicer:
1. Orgenizacijska učvrstitev vseh sin-dikalnib  forumov je predpogoj uspešne-
ga sindikalnega dela, zato bomo vIožLM vse napore, da bodo opravni odbori reševall vse naloge. Največjo pozornost bomo posvetili sejam upravnih odborov, da bodo res zajemaJe problematiko iz iivljenja članov in da bodo ti probleml sproti rešeni;
2.  da  bomo tudi v  bodoče dokazovali vsem  klevetnikotn,   da   smo   na  praviloi poti,  da nam  ni   potrebna  njihova   skrb za  našo blagostanje  in da  bomo   budno skrbsli   ter  pomagaij   pri  tem,  da   bodo produkcijski plani predčasno izpolnjeni;
3.   da   bodo   našj   flani  spoznali   pred-nosti   graditve   sociaJ;7ma,     bomo  jačali vse   oblike    kulturno-prosvetnega    dela, predvsem   z     razširitvijo     marksističnih krožkov;
4.  da bodo delovni Ijudje za zimo pre-skrbljeni   med   drugim   tndi   s   kurivom, bomo   tudi    v   nadalje   s    sodelovanjera podpiralj akcijo za sečnjo  drv in  vocllli skrb,   da   bodo   ta   drva   pravočasno   na razpolago;
5.  pojačali bomo tekmovanje, da bomo čo  oblastne  skupščine  ZSJ  dosegll  cim več  uspeha.  Tekmovalni     plan    je    bil sprejet   tia   konferenci   predsednikov   in tajnikov podružnic.                       S.  M.   
   V "Tednu knjige" so miličniki priredili literarni večer
Ze daleč vidim razsvetljena okna dvorane Doma Narodne milice na Or-moškj cesti v Ptuju. Pospešim k.orak, kajti nisera hotel biti zadnji na prvem literarnein vete.ru v novem Domu NM Ko stoipim v dvorano, je bilo vse nekako prazndčno pripravljeno, parole, slike zastave, šopki roi na mizi, v«e to je opo^zarjalo na nocojšnjo priredtev v tej dvorani.
Obiskovalci so počasi dTug za dru-gun prihajali in tako se je prav hitro dvorana polnila s članj milice in no-tranje uprave. Da pa tudi v tem času ne bi bilo dolgčas. je tov. Kiker po-skrbel za glasfco in prinesel raddo v dvorano, da je tako lahko vsakdo ča-kal  na   začetek   literamega   večera.
Ura je bila 20. Treba je bilo pričeti, kajti kot orgam javne varnosti in uni-forma-Tanj ljudje se moraino držati ni-scipline, čeravno &e to le poredlio vidi na ra^nih drugih sestankih masovnih organizacij v Ptuju. Kulturno-prosvetoi referent otvori literarni ve-čer in ob-ra^loži navzočim, zakaj je prav za prav prirejen ta titerami večer. Oraenil je važnost knjige, da )e ona naša učite-ljica, -naša vzgojteljica, katera nas vzga-ja in nam vliva novih moci pri gradnji socializma. S knjigo se kulturno dvi-gujemo, kn.jiga je tieta, ki nam kaže pot v bodočnost, fei najn bistri nrn in &ploh se laihko na njo naslanjajno v vsakem mrtmentTi, Rajti knjigš ti pove vse. Ce hočeš vedeti kaj pooičnega, znanstvenega. kaj o tehni;ki, o Partiji, o Titu, je zcpet knjiga tista, ki ti bo vse to dala s svojo vsebino. Prav po-selbno pa se m-oramo spominjad tistih, ki so 6 svojim umom pri&pevali tako ogromm delež k temu. da imamo da-nes taiko grmado naprednih fcnjig, \t katerih se učimo živeti, vz katerih do-bivamo pognraa za nadaljnjo borbo ža izgradnjo socializmg in to so naši kla-eiki, pesniki, pisatel ji i-td. V zvezi z vsem tem je prirejen daniašnji literarai ve-c&t, je povdaril kultumo-prosvetni refe-rend. Nazadnje je napovedal, kaj nam bo prečitala tov BelšaJkova. Tov Belša-kova je čitala odlomek iz knjige »Spo-mtni na partlranska leta« in sicer o na-šem hrabreTn Maroku. Vsi so z največ-jo napetostjo zasledovali Belšakovo pri čitainju in koroaj  čakali,  kakšen  bo ko-
nec tega odlomka. Še Majda, katera je vs čas zehala, se je v trenutkii, ko j« Belšakova čitala o junaški smrti Ma-roka, predramiila vn pričela bolj žlvo poslušati. Po prečitani snovi se je raz-vila živa debata, saj so bth' med nami ti®ti, ki so ekupno z Marqkom prenaša'H ˇ  borbi   za  osvoboditev  dobro in  slabo.
Na vrsti je bil kulturno-prosvetni re-ferent, ki se je lotil prav za prav prve slovenske pripovedik€ Framca Lev-stika: Martina Krpana m iz istega pre-čita] samo kratek odlomek, ter po kon-čanem čitanju obrazložil navzočim po-men te knjige, kaiko prikazuje Levstik v tej pripovedki dirnajsko buržoaTijo, katera je samo v sili prosila Kranjskega Jaueza za pomoč, 6icer pa jl je bil trn v peti in je ubogo Kranjsko deželo samo zatirala  im   tlačila   ter   zasužnjevala.
Na vreto so prišla lastna dela na-vzočih. Citali so članke, katere so saml pi6ali, kajti nujno je, da se vsafcdo pri-uči pisanjti in da s te<m dobimo Bovih. dopisnikov za naše ča«opise in da s tem ne bo ostail res noben dogodek po-zabljen  za   javnost
Prl nekateoh je bilo treba res precej prigovarjanja, predno je dobil toliko korajže, da 6i je upal prečitati ®voj članek, kajti vsai se je izgovarjail, da ne zna p-isati itd., to^^> "C^hi.-na članlk.av, pri    nekaterih   je   p                 djt   frg   pe
drži   in   da   žnafo   ne  ^         piflMH^^ im   ranimivo   pisati,  pa   tudi   slovnično.
Med čitaivjem tefe člankov j€ čas prav hitro potekal in kaT naenkrat je bila UTa 23. Nkdo se ni sponmil na uro, temveč v«ak je z največjim. zanimamjem posltišal kaj in kaleo Je napi6al njegov tovariš, ie pač radoved-nost JTi mogoče tudi zavist, kdo bo naj-boljsi. Vsled pozne ure je bilo aujno, da konča-mo z nažim literamim večerorm. Kako potrebe-n je tak vecer, se je na}-bolj videlo po željah navzočilh, ki so zahtevali, da se enak večer kma-ln zapet vršl.
Poleg literamcga večera ea. je IcnjMf-nica Narodne milice Ptuj za »Teden. knjige« nat>avila preko 150 knjig in s tem obogatila svojo knjižnico, iz ka-tere bodo miličniki črpali vse kar po-trebujejo za u6pešno in naporno s\wž-bo  v  vrstaih  NM.                             Lp.
so v zvezi s kaznhnl do 20.000 dinarjev ali s poboljSevalnim delom do 2 me-secev. Nešteto špekulantov pa se Je fn se bo še prepriealo, kako oevarno je izlgravanje   ljudskih  zakonov.       L. F.   
   Kontrola prometa
s krompirjem
Za dvig letnega pridelka kromplrja v Sloveniji na 64.000 vagonov je po do-ločilu petletnega plana LRS potrebno povečati površino, posajeno s kjomplr-jera in dvigniti hektarski donos.
Ta planska naloga zahteva od vseh pridelovalcev krampixja vse napore za dosego po«tavljenefia cilja, od krajev-mih Ijudskih odborov pa zahteva, da skrbijo za razširitev orne zemlje In za povečanje pridelka, ob času oddaje pa za to, da izpolnijo pridelovalcj krom-pirja svoje obveze.
Opozorilo na resnost tozadevnfh plan-skih nalog je tudi odredba o nreditvi prometa s krompirjem v letoSnjem go-spodarskem letn (1949/50) (Uradni list LRS  §t.  28 —  15.  sept.  1949.)
Ravno radj gornjih nalog )e krajev-nim ljudskim odborom poverjena kon-trola nad pridelovalci krompirja, da ne bodo prodajali ali drugače razpolagali s krompirjem, dokler niso izpolnili ob-veze glede prodaje krompirja državi. Zatp tudi brez njihovega potrdila o iz-polnitvi obveze prodaja prostih presež-kov krompirja ni mogoča.
Kontrola krajevnih Ijudskih odborov se izvaja tudi nad prldelovalcl krotn-pirja, ki nlmajo predpisa obvezne pro-daje krompirja, s tem, da ti ne morejo prodati ali drugače razpolagati s svojira pridelkom krompirja, če nlmajo potrdila KLO, da nimajo predplsa obvezne pro-daje krompirja.
Kdor je pridelal kromplr tzven mej okraja svojega bivališča, občufi kon-trolo KLO na ta način, da mora za pie-voz krompirja na dom zahtevati od KLO   potrdilo.  da  prevaža svo|  pridelek.
Nad drugimi prevozi krompirja iz okraja v okraj pa vrSi kontrolo okraj, kjer je prevazani krompir pridelan. Brez njegovega dovol]enja prevozi niso mogoči.
Resni pridelovalci krompirja se ne bodo izmikali svojbn obvezam za ceno sodao kazaivih dejanj all proklškov, kJ
   ŠAH
Prvenstvo Ptuja        f
Tekom tedna so bila odigrana nadalj-nja tri kola.  Izidi posamcznih kol so:
Peto kolo: Podkrajšek J. : Pešl 1:0, RudoH : Podkrajšek R. 0:1, Ryževski : Kosmač 1:0, Perger : Kancler 1:0, Toš : Košir   1:0, Drofenik   : Šorli prekinjeno.
Šesto kolo: Sorli : Farazin 1:0, Pod-krajšck J. : Drofenik 1:0, RudoH : PeSl 1:0, Kosmač : Perger 1:0, Kancler : Tol 0:1,  Podkrajšek  R. :   Košir  prekinjeno.
Sedmo kolo: Toš : Kosmač 1:0. Ryžev-ski : Šorli. Farazin : Podkraišek J., Dro-fcnik : Rudolf. Pešl : Podkrajšek K, Ko-šir   : Kancler prekinjcno
Prekinjene partijc iz prejšnjih kol: Ryževski : Perger 1:0. Kosmač : Pešl 0:1, Drofenik : Kosmač 0:1 in Šorli : Pešl 0:1.
Stanje na tabeli po sedmem kolu jc sledeče: Toš 6 in pol Podkrajšek J 5 m pol, Košir. Podkraišek R. 4 (2). Pešl 4 (1), Rudolf. Ryževski 3 (2), Kosmač 2 (2). Farazin 1 (3) Šorli 1 (2), Perger, Kancifir   1   f 11   in   Drofenik   0   i3).
   POPRAVEK
V številka 25 obiavlieni progTam ta. »Teden matere in otroka« za nedeijo, 2. oktobra ob 9. uri v Ptuju. Med vrti — ogled zgradbe in notranje ureditve bodoč h otroških iasli, ne X>a ob 10. nri otvoritev   ofroških   ias!i
Urednistvo.
N a j d i t e l i l is t ni c e z dokumeati tov Dokl Alojza iz Ptuja, Rogozniška ce-sta. naj te odda proti nagradi v upravi »Našega dela« Dokumenti so bili izgub-ljeni na cesti mcd Ptujem in Marjeto na Dravskem  polju.
   Okraj Ljutomer napoveduje tekmo-vanje v kapitalni izgradnji zadruž-nih   objektov   vsem   okrajem   LRS
Aliju Sifotanoviču, ki je uvedel nov način dela v rudnikih ter s tem do-segel nove aspehe, se iz dneva v dan pridružujejo borci za večjo storilnost tudi v drugih gospodarskih panogah. Plemenitemu socialističnemu tekmo-vanju za večjo storilnost pa so sedaj, ko so pregledaii vse možnosti, s ka-terimi bi lahko dosegli večjo storil-ntjsl, pridružih tudi kmečki delavci okraja Ljutomer.
V ta naraen se je sklicala konfe-renca vseh članov širše okrajue uprave /a kapitalno izgradnjo, v ka-teri so zastopane vse rnnožične or-gamzacije okraja tn oblastm forumi. Na tej konierenci se je analiziralo dosedanje delo pri kapitalni izgradnji okraja Ljuiorncr, pregledali so se uspehi. neuspehi ter napake pri do-sedanjem delu. Na to so se pregledali letni plani rn procentualna izvršitev istih ter na podlagi teh ugotovitev soglasno sklenili. da bodo napovedali tekmovanje v kapitalni izgradnji na zadružnem scktorju vsem okrajem LRS, ki se bo pnčelo z dnem 25- sep-tembrom 1949 in trajalo do 29. no-verabra 1949
Tekmovanje se bo izvaialo no na-slednjih točkah:
l. Izvršitev plana z.\v\nore;c m za-gotovitev   potrcbnih  prostarov;
2.  Najcenejše gradnje ter da ne bo pri tem trpela kvaliteta;
a)  material iz lokalnih virov;
b)  prostovoljni prispevki;
c)  prispevki od prireditev;
č) soclelovanje množičnih otganiza-cij (OF. LMS, AF2, ZB IN ZSS);
d)  čuvanje    državne    in    zadružne imovine;
e)    racionaliio    izkoriščanje   mate-riala;
3.   100°/o izvršitev  plana zadružnih domov v letu 1949;
4.   Brezhibno   finančno   poslovanje;
5.   Kuiturno-prosvetna dejavnostj
6.   Dnevno    zasledovanje   planskih nalog   in   točna    dostava    statističnih poročil   po  predpisanih   abrazdh.
Za brezhibno izvajanje tekraova-nja se jc lzvolil 11-članski tekmoval-ni štab, kateri ima nalogo, da nudi ves čas tekmovanja matcrialno in tnoralno pomoč gradiliščem
S tem tekmovanjem bomo počastili čctrto obletnico proglasitve FLRJ in obenem dali jasni odgoVor inforro-birojevski klevetniški kampanji ter s tem dokazali, da je naša pot pravil-na. ki vodi našo delovno ljudstvo k bolišerau in srečncjšcmu življeniu — vsocializem.                     L. L.   
   Pri Vidu je bil odkup žitaric izveden brez znatne pomoči predsednika KLO
Za dosego pcrvcčanja proizvodnje žita za 1500 vagonov ali za 18% v primeri z letom 1939 postavlja pet-letni plan pogoj zvišanja hektarske-ga donosa kljub zmanjšanju posejanih pOTršin.
Resnost lctošnjega odkupa pripisu-jejo nekateri kraetje pospešenemu razvoju zadružni§tva, ne da bi pri tem upoštevali gornjo plansko nalo-go,   ki   izvira   \z  nujnosti  dvk?a  živ-
ljenjskega   standarda   delovnih  Ijudi.
Ko je začel 20. sept. t. 1. odkup žit na področja KLO Vid, tamkajšnji kmet^e rriso hoteli verjeti, da pri od-kupu ni popuščanja, ker bi to bilo popuščanjc na škodo potreb Ijudstva. Predsednik KLO tov. Peklar Viktor je sicer na neštetih sestankih prišel do spoznanja, da se bo odkup do-sledno izvajal, ni pa bil toliko odlo-čen, da bi pridelovalcem žitaric to z delom tudi dokazal. Ne bi se rad zameril ljudem, čeprav pri odkupih ne gre za zamero, temveč za dosled-do tzvajanje ljudskih zakonov in predpisov. Pri odkupu se njegov vpliv predsednika KLO ni občutil. Ni mogel dobiti dveh delavcev, ki bi pomagala pri odknpu, ni tnogel do-biti dveh pomožnih miličnikov, ki bi čuvala odkupljeno žito, niti ni mo-gel vplivati na Bezjak Jakoba iz Šturmovca, da bi svojo obvezo izpol-nil pred administrativnimi ukrepi. Predsednik tov. Peklar s svojo po-pustljivostjo pri odkupu ni mnogb koristil delavskemu razredu niti !fud-ski oblasti. Ostal »i je dober s poscst-niki, ki so izpolnili obvezo, pa tudi z onimi, ki je niso. To jc mogoče sa-mo V krajih, kjer si krajevni funkcio-narji predstavljajo, da bo mogoče v njihovih krajih brez zamere izvajati oaloge iz petletnega plana. Tako misli tudi adrninistrator KLO Majski vrh tov. Zorenč Ivan. Da bi se bilo mogoče te resnosti izogniti v času odkupa, je o-dšel predsednik tov. Pe-klar v svoj vinočrad, kier je napra-vil 1e malo konsti, mcdtem. ko M s S.odelovaniem pri orikun" lahko nudil mnofjo večjo pomoč Odkirp \z bil kljub  temu izveden
Kdor pozna življenfske potrcbe na-šega delovnega Ijudstva tnora uvide-ti, da ni tekst našega petlctnega pia-na stvar, ki bi se jo dalo naučiti aa pamet, temvsč je to življenjska stvar-nost, ki jo je treba dosledno izvajati
M.V.   
   Pred 80 leti je sprejela ptujska gimnazija 46 dijakov, zdaj pa jih študira 900
Gimnazija v Ptuju praznuje te dni 80-letnico svojega obstoja. Ustanov-ljena je bila ob začetku narodnostnih bojev na naših tleh in bi naj pred-stavljalo eno izmed orožij germaniza-cije viadajočega naroda bivše Avstrije. To je tudi v prvih desetletjih svojega obstoja bila. Toda oejn nadaljnii raz-voj je po neizprosni logiki narod-nostnega in spJošno družbenega raz-voja vedno bolj usmerjal domafin-Slovenec kljub grozečemu pritusku z Dunaja, ki so mu še pomagali za-grizem  kolomzatorji v Ptuju
Ko so se v letu 1860 začeli v Av-striji ustavni boji. se je ob prebujaioči se narodnostni zavesti začela čutiti potreba po poživitvi prosvetnega življenja Ustanavljale So se Čitalrrce in podoboe prosvetne ustanove. Tudi v Ptuju je bila v tera času (1864 l.J ustanovljena narodna čitalmca, v istera letu pa je sklenil občinski mestni odbor ustanoviti v Ptuju sred-njo šolo. ki bi naj ne imela namena služiti vzgajanju slovenske mteligen-ce m nadaljnemu prebujanju sloven-ske narodne zavesti, temveč da bi pomagala raznarodovalni politiki du-najskib oblastnikov. Pet let je minilo po tem sklepu. ko je končno l. 1869 bila ustanovljena deželna nižja realna gimnazija. sicer samo s prvim raz-redom, v katerega se je vpisalo 46 učencev. V začetku je bila nastanje-na v poslopju dekliške šolc, pozneje pa se je preselila v privatno poslopje na Vrazovem trgu. Število dijakov je po štirib Jetih naraslo na 100 in je za to raestna občina kupita poslopje se-danjega dijaškega dotna ter ga pre-uredila za potrebe gimnazije. Ker je v tretjetn razredu dbstojala možnost izbiranja med gtščino in francoščino in ker se je večina dijakov vsako leto odločila za grščino. sa v letu 1878 spremenili gimnazijo v nižjo human-slično Potrebe mesta in okraja so narekovalc v tem času izpopolnitev zavoda, toda borba za višjo gimna-zijo je trajala vse do leta 1898, ko ie bil z začetk'          ' '     "    '         -~~~ ---
odprt na ptujski giranaziji peti raz-red. Tako pražnuje žavod letos tudi 50-letnico višje gimnazijc
Pred tem se je gibalo število dija-kov med 90 in 110 ter jih je bila dobra polovtca slovenske narodnosti. Značilno za tisto dobo pa je, da so se nekateri dijaki vpisovali eno leto kot Slovenci, drugo leto pa kot Netn-ci, nekateri pa celo kot pripadniki slovensko-nemške narodnosti. V za-četku med Slovenci in Nemci ni bilo večjih narodnostnih trenj. Slično kot pri dijakih, je bilo razmerje glede na-rodnosti pri učiteljih Prvi ravnatelj zavoda je bil Fichna Anton, Ceh po narodnosti, ki je ostal do leta 1881 Po njegovem odhodu je vodil zavod profesor Hubad Franc, ki ga pa de-želni odbor v Gradcu kot Slovenca ni hotel defimtivno nastaviti kot ravna-telja V tein času so namreč zeJo vzplamteli narodnostni boji, ki so se predvsem odražali tudi v šolstvu Za-radi nastavitve Tirolca Tschanct Hansa za ravnatelja v letu 1885 je prišlo v deželnem zboru do ostrih razprav o ptujski gimnaziii. Sloven-ski poslanci so zahtev&li pravice tudi za slovenske dijake, Nemci pa so za-govarjalj nemško gimnazijo, češ da stoji na »nemških tleh«. Gimnazija je seveda ostala nemška. dobila je pa §e oalogo poostrene germamzacije Zaradi tega so slovenski dijaki od-hajali rajši v gimnazije v Maribof in Celje, kjer so zavodi imeh v nižjtb razredih slovenske paralelke in vsled lega. ker je ptujska gimnazija intela samo  §tirt  nižje razrede
V letu 1900 je bilo zgrajeno novo, sedanje gimnazijsko poslopje in so tako biii ustvarjeni najnujnejši pred-pcgoji. da bi zavod uspešno služil prebivalstvu mesta m okraja Toda funkcionarji nenarodne oblasti so vztrajali pri tem, da mora gimnazija oslati nemška in shižiti njihovim ger-manizatorskim tcžniam Stremeč k temu cilju. so v letu 1900 preuredili starc gimnazijske prostorc v nemški >   dom.   ki  so   mu   dali   nalogo,
nudit možnošt študiranja predvsem Nerriccni ter vsem oštalim, le Slo-venci so bili ižkljiičeni. Tudi v samem zavodu so začeli izvajati velik ori-tisk ila slovenskc dijake ter so jih n. pr pri sprejemnem izpitu za prvi razred v letu 1898-99 od 44 prijav-ljenih zavrnili 26 z motivacijo, »da ne znajo dovolj učnega jezika«. Tako je leto za letom bila razlika tncd Nemct in Slovenci večja, šlovenskih dijakov je bilo vedno manj Podobno kot z dijaki, je bilo s profesorji. Po šmrti ali odhodu Slovenca je bil na-stavljen Nemec. V letu 1875 fe bilo med 8 profesorji 5 Nemcev, leta 1905 od 14 le še dva Stanje se ni izbolj-šalo  vse do leta   1918
Z ustanovitvijo Jugoslavije je na-stopil čas, ko bi gimnazija lahko za-čela služiti Ijudstvu Ptuja ln okraja v narodnena duhu. Takratni ravnatelj dr Karl Schobinger je bil razrešen, postavljen pa Slovencc Franjo Vajda. Na gsmnaziji je bilo med 200 dijaki le 37 Slovencev. Vsled tega so v decem-bfu 1918 na ponovnih sprejemnih iz-pitih sprejeli 32 novih slovenskih di-jakov, ki so po 50-letnem obstoju zavoda predstavljali prvi slovenski razred. Toda tudi v ostale razrede je bil uveden slovenski učni jezik, nentški profesorji pa so bil postopo-ina odslovljeni. Nekaj časa je štsvilo dijakov ostalo isto, nato pa se je za-čelo nagio dvigati. Ob 60-letnici je štel že 300 dijakov, ob 70-letnici pa 494. Kljub vclikemu številu dijakov in narodnostnim potrebam, pa se je zavod moral še napirej boriti za svoj obstoj, oziroma za svojo popolnost. V letu 1927/28 jc bil z motivacijo, da šme biti v vsej državi le 80 popolnih gimnazij, ukinjen peti razred, kljub temu, da je bilo vanj vpisanih 31 di-jakov. Ukinitev je bila na mnoge pro-teste preklicana, vendar s pripombo, da bosta v naslednjcm šolskem letu ukinjcna pcti in Šestl ražred. To sc pa ni zgodilo Še enkrat je ptujski gimnaziji grozila okrnitev poleti 1932, ko je bila reducirana na nižjo, kar je pa  veljalo samo  en mesec.
Gimnazija je iraela velike težave po 1. 1918 zaradi nedovoljnega števila prostorov. Stavba, ki je bila zgrajena 1. 1900. jc bila predvidena za 8 raz-redov s približno 200 dijaki. Število dijakov je vedno bolj naraščalo ter je bilo treba odpirati vzporednice. Te so namežčali v pripravnici v muzej-skem poslopju in v dijaškem domu, nc-kaj časa tudi v Mladiki. Kcr se to stanje m moglo dalje časa vzdržati, je mestni občinski svet kupil staro do-minikansko vojašnico ter premestil vanjo Ferkov muzej, dosedanje rtiu-zejske prostore pa prcuredil v žjim-naztjskc učilnicc
Doba prvega desetletja stare Ju-goslavije na ptujski gimnaziji in ne-kaj let čez, je doba revolucionarnih podvigov napredne mladine. Imena narodncga heroja Toneta TomŠiča, španskega borca Dušana Kvedra, narodnega heroja Antona Žnidanča, člana CK KPJ dr. Jožeta Potrča, pi-šatelja Ivana Potrča, Ivana Bratka itd.  nara to potrjujejo.
Mračno leto 1941 je namenilo ptuj-ski gimnaziji vlogo, ki jo je nekoč že innela. Le redki Slovenci so mogli študirati v zavodu, v katerem so se šopirili v glavnem le »Volksdeutscher-ji« in Nemci. Najnovejša in poslednja oblika  starega  cilja  gefmanizacije  je
s pohlepom po naši dežeii zasegla tudi gimnazijo. Naše ljudstvo pa je že v tem času imelo Partijo, ki je klju-bovala staremu sovražniku v novi obleki.
Vrata zavoda so se po osvobotjenju §iroko odprla mladini delovnih Ijudi ptujskega okraja. Pretesni proston narekujejo potrebo gradnje novega poslopja. Mladi Ijudje ptujske gimna-zije pa bodo s pridnim izpopolnjeva-njem svojega znanja pozneje v živ-ljenju dokazali, da se zavedajo po-trebe nadaljevanja tradicije svojih revolucionarnih   predhodnikov.
P.K.   
   Vedno nove nesreče na cestah so dragocena šola za neresne ljudi
V zadnjem času jfe prišlo fla cestah v neposredni bližinj Ptuja do težkih in emrtnih nesreč, kr; ndso slučajne, temveč kot posledica nettpoštevanja cestno-pmmetnih predpisov. Mladi ljudje legajo prezgodaj v grob, na »bče ljudski imo-vini  pa  nastaja   nenadomestna  Škoda.
Ehie 19. septembra je vozil Osterman Stane iz Cred št 25 pri Celjti, ki je v službi v Celjn pri SAP kot šofer II. raz-reda, s tr:tonskim avtomobilom pivo n. pivovarne Laško v Onnoi. Vino, ki ga je izoil v Ormožu, je zadoščalo, da je poslal ravnodašen do vožnie s hitrostjo nn do 70 km na uro. Tovorni avto je obdržal svojo silo, primanjkovalo pa je te šoferju Ostermanu, sicer bi na ovinku pred Spuhljo uporabil zavoro, da ne bi preskočii cestnega jarka ^ti s prvim desnira kolesom podrl dveh betonskih etebrov jakasti 30x30 cm. Ni čudnb.da sta se mu od močnega sunka odtrgali pred-nji kole,si z osjo. Avtomobil se je pre-vrgel. Embalaža za pivo se je razpršila po rrivi v krogti premera 19 raetrov. 10 metrov od podrtih stebrov se je avt«-mobil postavl na zadnja kolesa. Od-trgani prednji kolesi 6ta zleteli 3 m od motorja, prednij del motorja pa se je zaril v zemljo. Slnčajno sta ostala šofer Osterman in spremljevalec telesno ne-poskodovana. Za škodo, k,i jo je po-zvročil obče ljudski imovini, bo šofer Ostennan odgovarjal pred Itudskim so-d/ščem. Od njegove neprevidnostj se bodo ostali šoferii mnogočesa naučili.
Tovaris Kuzmanovič Boris, študent farmacije v Zagrebu, je legel zarada pro-
methe nesreče v pretanl grob. Dne 25. septerabrg L 1. popoldne ob 14.30 je 8 hitrostjo zavozfl na ostrem ovinku na Zg. Bregu pri Ptuju v tovorni avto, iast OZKZ v Ptuju. kn ga )e upravljaJ iov. Pšajd Franc in vozil s predpisano brzi-no m praviJno po desni stiani ceste. Pokojni Kuzmanovič je na ovinku za-vozil na levo stran, da bi lažje zavzel nepregledni ovinek, kar je 'inelo ob vel kl hitrosti zanj posledico, da se je zaletel v prednji branik in desno kolo tovornega avtornobila. Po štirih urah trpljenja }e podlegel v bolnišnicr, v Ptuju smrtonosniiD poškodbam. Njegovo mo-torno kolo ie nerabno.
Dne 26. sept se je eno in pol leta star Dobnlk Anton igraj ob desnem robu mariboreke ceste na Hajdini zraven tov. Spoljar Marije iz Spodnje Hajdine. ki je opravljalo neko delo. Iz sroeri Ma-ribor—Ptuj je priTozil tov. Jaušovec Franc s pettonskim tovornim avtomr>bi-lom. Malj Tonček bl v rokah Spoljarove inahal avtomoihilti, tako pa se je neza-varovan zaletel k zadnienvu desnamu kolesu avtomoblla !n razumljivo obležal na Ucu mesta mrtev. Take so posledice puščanja otrok na cestah in ob cestah brez nadzorstva odraslih ljudi, fc; bl morali vedeti, da se otroci ne zavedajo prometnih nevamosti, ker sicer čutijo, da jih povsod kdo vanije.
V teh nakazanih primerih zadnjih dni se zrcal. nujnost resnega obnašanja na cestah, da ne bo tako tragičnih primfirov in nepotrebne škode z uničevanjem vozil.                                               Z. J.   
   M. Iljin
Priroda in ljudje
Po sledovih narodov
Sedaj so raziskovalci vedeii. kaj naj išoejo
Treba je bilo rešitj vprašanje. kje naj iščejo.
Pri tem vprašanju so se morali raz-iskovalci. ki so se odpravljali na pot, takoj domisliti zgodovine narodov, spomniti na poljedeice. ki so živeli pred  tisočletj'.
Sovjetski uieniaki so preudarili ta-koie:
Nekje v Starodavni poljedelski deželi sp Ijudje rtekoč vzgojili nekc ktilturno rastlino, na primer mehko pšenico. V tisočletjih so poljedelci te dežele vzgo-jili mnogo podvrst take pšenice. Ena vrsta je iineia manj5a zrm<. druga več-ja; pri vsaki vrsti sta bili barva in ob-lika klasa drugačni. Ena vrsta ie bolje prenašala mraz. druga siabše
Vse te vrste pšenice ki jih 'e bil vzgojil človek neke dežele, pa niso ostale samo v svo.ii domovini. Na grbah velblodov. na hrbtih koni In na škri-pajočih vozovih so raznesli Ijudje mili-iarde zrn po svetu. Preseljevali so se narodi, prihajaii ^n odhaiali so osvaialci. iz dežele v deželo so potovale trgov-ske karavane — in skupaj z ljudmi so potovala tudi zrnja Iz njih so se daleč v novih kraiih razviia nova zrna in neštevilna pokolenia zrn. Vedno boli so se širila po zemel.iski krogli pšenična polja. PSenica je postal3 poglavitno ži-to sveta. Nekatere niene vrste so prišle v Evropo, dru>;e na Kitajsko. tretje v Indijo. A le v njen' domovlni so se ohranile potomke vseh njenih vrst — tistih, ki so osvojile po'ia dmgih dežei,
in   tistih,  ki  niso nikdar   zapustile   do-movine.
Na]več vrst mehke pšenice mora bitl torej v njeni domovini.
Kje pa je ta domovina? Kako naj jo poiščemo?
Treba je itf nazaj po sledovih nafo-dov, po sledovih trgovskili karavan Tfeba je prenoditi v obratni srneri vša pota, po katerih je potovala pSenica pred stoletji in  tisočletji
Toda kako naj najdemo, kako naj odkriiemo te sledove? Saj so že zdav-naj zaineteni in zasuti. Tarn." kjer so bila nekoč mesta m pota moramo sedaj kopati mnogo metnn globoko, če ho-čerao priti do razvalin. temeljev. do glinaste posode ali kamna z vsekanim napisom. Tudi ti drobci preteklosti nam marsikaj povedo o potih po katerih so potovala   liudstva.
Včasih pa nam celo pokažejo. kar iščemo Primenlo ^e je da so našli učeniakih v pira.nidah v starih erob-nicah posode z zrnjem pSenice in prosa.
Pri iskanju doniOvIne žifa nam po-morefo tudi stari rokdpisi Mnogo takih rokopisov so že ztis^na.1 na5U. Po njih so proučevali zgodnvino način živlie-nia in jezik starcdavnih narodov. A nikornur ni prišlo na misel da nam stari, napol prepereli .jerganK-nti in papirusi laliko pokažeio. kie nai iščemo neznane vrste žita Za zgodovinarji in arheoiogi so sedaj prvič tudi aRronomi vzeli v roke dela starih filozofov in pisateljev — Aristoteia, Piinija. Kolumele. Teo-frasta, Dioskorida.
Skrbno so izpisaii vsako vrsto, k\ je kaj povedala o staroveških žitih. o piri, pšenici in prosu. Aristote! pravi nekje,
da so v njegovem času krmili svinje z enozrnato pšenico Te vrstice so nov dokaz. da je domovina enozrnate pše-nice nekje v bližini Grčije, verjetno v Mali Aziii. Tako nas lahko celo slučaj-na in postranska opomba staroveškega pisatelia spravi na pravo sled pri iska-nju  domovine  žita.
Včasih pa najdemo^v starih rokopi-sih tudi podrobneiša poročila o staro-; vežkem poljedelstvu Grški in rimski popotniki nam pripoveduieio. kakšna polia so videli na svoiih potovaniih, kaj 3e na teh poliih raslo in s kakšnim kruhom so jih pogo^čall.
S prebiraniem rnkopisov seveda ne pridemo posebno daleč. Cf hnčemo najti domovino pSenice. ne sn>?mo samo br-skati oo zapiskih staroveških popotni-kov, ampak moramo proučevati tudi. kai sejeio kje  dandanes.
Ko se ie selila pSenica iz svoie do-movine. so )o med potjo nekatere vrste zaptistile. Cim dlje ie pri^la. tcm maiij vrst je nosila s seboj. Prav daleč — na tiSoče kilometrov — je prišlo le malo vrst.
Proučiti polja vsega sveta pa ni ta-ko preprnsta naloga A učenjaki so v tern pogledu že marsikaj dognali Na-risali so zetnljevide svetov nega polje-delstva Na vseH zemljevidih kažejo raznobarvna znarnenia — zvezdice. tri-kotnički. križci krogci. kvadratki — katere vrste kulturnih rastlin rastejo v posameznih deželah. Ce vzamemo v roke zemljevid mehke pšenice. vidimo. da se v Evropi, v ševem- Aziji in Afriki ponavljajo vedno išta znamenia. To se pravi, da tam ni mncgo vrst mehke pšenice. Cirn boij pa se bližamo južfto-zahodfli Aziji, fiindukušu. Hitnalaji, tem več znamenj najdemo* z zelenimi se družijo modra, z modrimi rdeča, poleg zvezdic so trikotnički, poleg teh križci. zraven   njih  krogci  in   kvadratki   Tja,
nekam v afganistanske gore. vodijo to-rei sledovi! Cilj je zaznamovan. Zna-nost je pokazala raziskovalcem pot.
Leta 1924 je odšla v Afganistan eks-pedicija, ena izmed. mnogili sovietskih ekspediclj, ki so bile poslane na lov na rastline.
   Dnevnik popotnikov
Sovietski učeniaki. ki so se odpravili iskat domovino pšenice v Afganistan, niso inveli pred seboj lahkega potova-nja.
Afganistan je še prav malo^ raziskana dežla. Dolga stoletja ni bil dostopen Evropejcem. Neki Angleški popotnik je pisal konec preteklega stoletja:
»Tujca, ki ga zanese pot v Afgani-statt, mora nebo posebej ščititi, da se vrne zdrav in cel, z glavo na ramenih.«
šele leta 1919 je odprl Afganistan svoje tneje Evropejcem.
In v to deželo, k1 je bila dolga sto-letia ograiena od vsega sveta, so odšli trije sovjetski učenjaki. Včasih so mo-rali po cele tedne potovati na slepo srečo. kakor so jili vodiH vodniki. Zem-Ijevidov ni bilo. Cest ni bilo
A rajši naj popptniki sarni pripove-dujejo, kako so pntovali čez afganistan-ske  gore.
Naj navedemo rtekaj odlomkov iz nji-hovega dnevnika:
»20. oktobra. — Pot vodi Čež preJaz Parun... V daljavi vidimo večni sneg, po katerem moramo priti do višine pre-laza. Karavana se vzpenja s težavo. Konje rnoramo voditi. Vodniki se pač spoznajo na znamenja. ki so za druge nevidna. Višina prelaža je 4760 metrov.
Še težavnejša je P3t navzdol po hudi, skaloviti strmini V poldrugi uri srno se spustili do višine 4300 metrov k maihnemu zamrznjenemu iezeru. kjer so se   konji   odpočili.   Težavno  strrao   pot
navzdo) smo nadaljevali skoraj v teku. Po štirih do petih urah smo bili že na višini 2900 metro\, to se pravi, v šestih tirah smo se spustili za 2000 mettov. 21. oktobra. — Zvečer smo se usta-vili v gozdu ob potoku Zažgaii smo velikanski ogeni, da se nam ne bi pri-bližale  zveri.
22.    oktobra.   —   Nadaliujemo   pot   k Vami... Pot je tpžavna   vodi  po skal-natih, v  strmih  stopnicah dvigaiočih  se rebrih   Venomer nam zgraiaio pot nav-pične   peči^e.   velik^nske   skale   in   me-Hšča. Se težavnejSa pot \t bila navzdol. Večkrat  moramo   snet?  s konj   prtljago. jo   prenašati   sann.   konje  pa   s   težavo voditi   ob  prepadib         Vsako    uro    Se zgodi   kaka   nesreča-   zdaj   obvisi   konj nad preprdom z rogami v razpoki. zda! se   zvali   kak   kos   prtljage   po   strmini nizclol  k  reki.  Zt oC  prelaza  Parun  so konii   brez   podkt-v    Vse   naše   misii  so osredotočene na  to. da ohranimo konie. Čim boli  se bli?amo Va»ri. tem važne)-ša  ie  pot   Vsake   poi  ure   se   ustavimo in   posvetniemo.   kako   bi   se   spravili  s skaie na skalo...
23.    oktobra.   —   Odhaiamo  iz  Varne. Nihče ni hotel  spremliati karavane. češ da   ie   v   Gusaliku   mnoRO   razboinikov. S težavo se nam ?e posrečilo pregovoriti Stiri  Kafire:   vsakemu  ^mo  daii  vnaprej po   net   rupfj   za   to.   d  abi  san   odvedli vsai   v   bližino  Ou^iika    nekaj   kilome-trov  pred  niega   Pot  ie obna.     Kakor da   bi   si   bii   kdo   naia^?   izmisifl   ovire na  vsakem koraku. bodisf v  obliki  str-mega prepada ali v obliki skalnatih. me-ter   in   več   visokih   stopnic.  Prekoračiti moramo na pol raznade1 most  Prvi knnj se  nam je  pogrezni'  v  vejevie.  ki po-kriva most.  Moramo torei most popra-viti. Znašamc vkun drevje. kamenie...«
Če bi se hoteli seznaniti z vsemi te-žavami in ovir?nn, ki so iih morali pre-magati popotniki bi morali izpisati \z njihovega dnevnika  mnogo strani.
   Murkovim sinovom iz Lancove vasi in njihovim pomočnikom nakradeni                 med ne bo sladek
Cebelarstvo predstavlja na področju ptujskega okraja važen gospodarski faktor, ki sicer ni zajet v okrajnem petletnem plana, za to ni cudno, da ob-stojajo škodljivci, ki ogrožajo razvoj čebelarstva.
V Lancovi vasi je imel Stajner Aibert iz Zetal na ajdovi paši čebele. V noči med 1. in 2. septembrom t. I. so bile te čebele žrtev tatov. ki so vlomili v če-belnjak. Vanj so prišli vlomilci skozi streho, z žveplom aničili 5 panjev čebel, odprli vrata čebelnjaka in so odnesli satovje z medom. Vidni sledovi niso ostali. Težko je bilo lastniku čebel iz-rečl  sum.
Tov. Božič Anton je prlpravnik ml-ličnik na postajil NiM Vid pri Ptuju. Lotil se je naloge izsleditve storilcev. Prvič se mu ni posrečilo Izslediti tatov medu, vendar se s tem ni poaiiril. Ne-dvomno je bilo, da so vlomili v čebel-njsk domačini. Našel Je način, ki mu je
omogocil odkritje vlomilcev. Na senu družine Murko Konrada iz Lancove vasi ši. 23 je bil najden škaf z medom od-nosno s satovjem. Treba ga je bilo od-kriti, kar je zahtevalo Božičevo vztraj-nost in iznajdljivost. V oadaljnji pre-iskavi je tov. Božič dognal, da so vlo-milci Murko Alojz, Konrad in Jože. Slednja dva sta se iz strahu pred odgo-vornostjo oddaljila v Haloze, vendar to ni nič pomagalo. Kot glavna krivca sta Murko Konrad in brat Jože piedana javnemu tožilcu, W sta kot sostorilce na-vedla tudi Sitar Ivana, Mlakar Matevža, Svenšek Ivana in Franca, Kranjc Fran-ca iz Lancove vasi.
Med ljudstvom ni težko odkriti po-edincev, ki so jim organi NM nepri-jetni pojav, vendar gleda večma ljud-stva v mladih, iznajdljivih in skromnih članih NM svoje dobre zaščitnike v borbi proti sovražnikora ljudske imovi-ne,   delamržnežem   in   špekulantom.
L.   P.   
   Tudi gasilci sodelujejo                           pri  gradnji socializma
Bežen pogled v prvo polletje 1949. leta tn poizneje v l&tošnjem letu nam kaže v medinarodni političnd situaciji velike podvige in borbo svobodoljub-nih narodov Evrope, Azije in Alrike proti kapitailizinu. Angloameriški ion-peridlisti  z  Well   Streetom  na  čelu  po-
¦ &kušajo   s   pomocjo   raznih   Churchillov, B.Deveyev  in  d-rogih,   zanetiti   novo   kla-
¦ nje   To  se  ji  mni   posrečilo   in  se   jim
¦ v   bodoče   tudi  ne  bo,   ker  so sile miru Bin   napredna   vedno   močnejše   ter   bodo f vsak   tak   poizkus   zattrle  že  v   kali.   V
domovini smo pričeli leto 1949, od-nosno končali  leto  1948 z raznimi kon-
 Igresi, ki so nain nakazali in začrtali pot za tretjo leto petletke. Na vasi se je pričela vedno astrejša razredna borbe med ostanki kaipitalističnih ele-raentov ter velikimi množicami, ki ob-sojajo izdajaLsko jn sabotersko politi-ko . kulaka in zahtevajo proti njeirau hajostrejše ukrepe, združujejo pa «e v kmečko obdelovalno za^drugo, k&r vidijo potrebo po večjem donosu, zmanjšanju proizvodnjih stroškov in pogoj za dvig življenske   ravni.
Razvijajoče   ind<us<trije  gradimo   s   po-
spešeniin   tempom,   čeprav   nam   kapita-
listični  svet s svojo trgovinsko  politiko
hoče predvsem škodovati, po drugi &trani
pa klevetniška   kaanpa.nja   resolucije  in-
formbiroja    ter   go&podarski    pritisik   in
blokada   demokradčnih   držav.    Vse    te
težkoče in objektivne težave pa nas ni-
so strle, teroveč se je vso delavno ljud-
&tvb  strnjeno okrog naše Partije in nje-
nega  vodstva  zagrizle s   podvojeno sdlo
v izgradnjo eocializma.  Ni je 6ile, ki bi
na«   gradnji ovirala   ali   motila.   Mi   kort
zvesti   Titovi   borci    grddimo     dejansko
socializem  in   smo s  6vojim   deloim  do-
kazali,    da   dejansko     prekašamo    našo
sosednje demokralične države razen SZ.
Pri   vsej   tej   borbi   za   izvedbg  plaua
pa ne zao&tajajo naši  čuvarji spJošnega
ljudskega    im&tja   —   gasilci.   Tudi   oni
hačejo  doprine&ti   svoj   delež   k   u«tva-
^ritvi    socializma, saj &o narediH do po-
B lovice   avgusta   t.   1.    14.247   udarniskih
'- ur    pri     raznih    gradnjah    v    ptujskem
okraju.   Lastne   delovne   brigade   gasilci
_  doslej   še  niso   formiTali,   organizlra   pa
¦;se   sedaj,   katera   bo   šla   na   udarniš:ko
m delo   v   tovarno    Strni^če.    To    bo   nov
udarec    klevetnikom   informbiroja,   kaijti
V6aiko delo, ki ga opravi naš delavec je zaušnica k.levetnd^kom naše Partije, Kot posamezniki — gasiJci pa so se vkljačevali gasilci tukajšnjega okraja v frontne brigade, kjer jBh je bilo 265 po števihi in naredili skupno pri goxd-nih a>kdjah 79.500 udarniškjih ut s ®vo-jimi  konji  in   vozovi.
Poleg vseh teh javnih del pa so ga-siloi zvesto čuvali ljudsko imoviaio, saj so poTabiili na v««h požarih skupno 3.102 uri in s tem preprečili za 180.000 din škode na zadružnem imeitju, za 4,176.048 din, na državnd imovimi im za 18,461.388 din na privatnem premoženju. Vse to s.o ogromne števiilke im lahko vidimo, ka>ko ogrorono škodo laJiko na-redi cgenj v pol leta. Zaito je nuJTio, da se gasils-tvu posveti res večjo paž-njo, da očuvamo Ijudsko premoženje pred   uničevalcem  —  požarom.
Tudi gasilci so tis-ti, ki so sprevideli, da je boljša obdelaa^a s skui>ni'ra oi>de-lovanjem in so pričeli vstopati v kmeč-ke obdelovalne zadruge, kjer jiih ima-mo dancs že 22 po številu, 22 novih graditeljev   socialdzma   na   vasi.
Pol'eg &vojega ogromneiga dela ga-silci niso zanemarjali š-tudija, ter ioneli v letošfnjem letu ie 6.381 ur pri stro-kovnih predavanjih, 282 ur pni poli-tičnih predavanijih in 1168 ut pri raz-n:ih tečajih in koTično pri gasilskih va-jah 38955 ur. Vse te številke kažejo, da gasilci v ptujskem okraju ne spijo, temveč se nenehoma izo'bražujejo za čkn-boljšo izvedbo požarne nevarnotsti na terenu. Slabše je v vrstah gasilstva s političnim &tudijem. kar bi bilo nujno, da se p&speši. V vsakem centru gasii-ekega društva je prav gotovo vsaj en sposoben vodiiti študiij, kateri bi lahiko nunogo pripomogel k ideološki fegrad-nji članov gasilstva, kajti enkrat za vsele-j je treba pamesti s staro mise'l-nostjo — vsak gasilec mora bi>ti danes seznanjein s 6<vetovnimi in domač'iiii do-godki, ker le na ia načim bo laihiko sle-dil   času,   v   katerem  se   naihajamo.
Pozabiti pa ne smemo, da so gasilci posvetili rrmogo po^ornosti ttidi svojdan gasilskhn domovom m orodju. Po o^u-paciji so bili že delno popraA^ijeTii ga-&ilski domovi v Rukovcih, Sikolah, Mgz-ciih.govcih,   Trgovišču,   Ormožu   in   Vel.
Nedelji. V gradnji je 5 grasilskih do-mov in to: Loperšice, Grabčinski breg, Gabernik, Mala va<s in Lovrenc na Dr. polju.
Vse  to  delo,   ki «o  ga  opravili   gasil-ci ptuj*kega   okraja,  pa ne sme biti po-
zabljeno, temveč mora biti nadaljnja vzpodbuda za dejo in da se to delo še mnogo poveča in razširi, kajti Ie s t&m bomo doprinesli pri izgradnji 6ocialiiz-ma tisti delež, katerega kat državljan FL.RJ   moremo   doprinesti.            bfs   Ne   
   Vozniki, pripravite se
na "Teden cest"
Okrajni petlctni plan zajema po-trebo obnovc uničenih odsekov okrajnih cest in potrebo po redncm vzdrževanju okrajnih cestišč. Osnnv-ni del teh nalog bo opravljen z in-vesticijami v znesku 36,240.000 dm, dodatni del pa bo izvršen s pomočjo množičnih prostovolinih akcij v »Tednu cest« v času od 16. do 23. oktobra t. 1.
Lastnikom in upraviteljem motor-nih in vprežnih vozil je jasno, kaj predstavljajo za vozila uničeni pre-deli cest in kolikega pomena so za promet redno vzdrževana okrajna cestišča. Mnogi od tch sicer krit*zi-rajo, če se raorajo voziti po slabih cestah, vendar si ne vzamejo primer-ne prilike, da bi pomagali odpraviti škado na cestnih objektih, ki so jo sami pomagali napraviti.
Velik avtomobilski promet pri nas v povojnem času dan za dnem jO.re-izkuša trdnost naših cest. Ob dežev-nera vremenu nastajajo iz cestnih ja-raic obsežne mlake, ki se rv&nje voz-niki motornih vozil mnogo ne ozira-jo, ker je zanje večkrat važnejši čas od sredstev, ki so jim na razpola^o. Prevažano blago je često dokaz,  po-
sledic voženj po slabih cestah. Po gladkih cestah je težko kaj razbiti, razsipati ali drugače poškodovati. Zato je kakovost cest odraz držav-Ijanu in tujcu, kako se pn nas gleda na objekte, ki so v stalni uporabi delovnega Ijudstva, ki so vsakomur na razpolago ln ki vsakomur le ko-ristijo.
»Teden cest« nc bo uspešno iz-veden, če se odgovorni funkcionarji ne bodo posvetili skrbi za tehnično pnpravo in zvedbo tedna, za pra-vočasno nabavo gramoza, razvoz gra-raoza in posipanje cest, če ne bodo koristniki cest nudili pravočasne in dovolj delovne pomoči in razumeva-nja za obnovo cestišč.
Poverjeništvo za lokalni promet pri OLO v Ptuju je pozvalo krajevne funkcionarje, da bi na svojih pod-ročjih uspešno izvedli potrebna dela, da tam ne bo slabih cest. Če bi se pa funkcionarji KLO m OF zadovoljil: samo s tem, da so prejeli okrožnice, ceste na njihovem področju pa ne bodo popravljene, cestai objekti ne bodo predstavljali slike dobrih gospodarjev tega dela abčeljudske imov/ne.                                       S. V   
   Roditeljski sestanek  —  uvod
                                   v Tednu matere in otroke
V nedeljo, dne 25. septembra, se je vršil na breški Šoli sestanek staršev. Skrb Ijudske oblasti za našo mater in otroka jc odjeknila tudi na tem sestan-ku. Prisotni so z odobravanjem sledili izvajanjem tovarišic učiteljic, kako se dancs pomaga materi, kako se ustvarja tnalčkom lepšo otroško dobo, kako se mladini odpira pot do izobrazbe, skrat-ka, kako sc mladini ^radi srcčnejša in lepša bodočnost. Brežani vedo, da se trudi naša ljudska oblast, da bomo vzgo-jili zdrav, vesel. samozavesten, socialisti-čen rod, ki bo oborožen z rcsničnim zna-njem.
Ker je bil ta sestanek staršev ob otvo-rilvi »Tedna matere in otroka«, so se od-ločili breški piomrji, da na tem sestanku obdarijo Rimelovo mamo, ki je vzrfojila v skromnih ra^merah veliko pridtvh pio-nirjev. S solzrimj očmi je poslušnla ma-mica govor pionirkc in nato sprejela raz-na  darila.
V razgovoru s starši o vzgoji in pouku naših otrok, se je pokazala velika potre-ba tesne io nenehne povezave šole z do-mom. Pokazala se ie pa tudi zmota ne-katerih. staršev, ki mislijo. da nosi le šola odgovornost za vse uspehe in ne-uspehe otrok
Slarši, ne podirajte, kar gradi šola, pač pa podprite šolsko delo. kontrolhajte domače vaje tn skrbite, da se otrok tudi doma uči! Nešteto je problemov, ki iih učitelj  skupno  s  ^tarši  naiboljšc  reši.
Tudi brcški šolarji že čutijo vcliko za-nimanjc in skrb ljudske oblasti do otrok Koliko veselih otroških obrazov jc v od-moru v sohlu kuhir.ji. v prostem času pa se prav radi oglašajo v pionirski restav-raciji.
Vsi tisti. ki klevetajo našo Ijudsko oMast. bi ob takib pnlikah spoznali svojo zmoto in sc prepričali. da začenjamo ori nas z vzt?ojo oovega socialističnesja člo-veka žc pri naših nafmlafših.         V.  V.   
   Predplačnikom   in   zamudnikom
Današnji številki smo priloiili poloz-nico z namenom, da omogočimo predplač-nikom nakazilo naročnine za IV četrt-letje, zamudnikom pa nakazilo zaosian-kov.
Dolgovi zamudnikov močno zavirajo na-predek našega glasila. Sicer bi laze na-grajevali dopisnike,  vršili  posnetke mar-
Ijivih kolektivcv in objavljali slike, ustvar/ali povezavo z dopisniki itd. Vse to  je vezano z izdatki
Prepričani smo, da bodo naši naročniki tako s podeželja kot iz mesta razumeli, da spada redno plačevanje naročnine za lokalm tednik med vrline zavednih čla-nov OF.                                       U p r a v a
   Fizkultura
ODBOJKA Polet (Maribor) mlad.: TD Ptuj 3:2
V četrtek, 22. t. m., je gostovalo v Ptu-ju mladinsko moštvo člana prve zvezne lige Poleta iz Maribora ui je odigrala na igrišču UDV-e pnjateljsko tekmo v od-bojki z moštvom TD Ptuja V prvem. ka-kor tudi v drugem setu so Ptuičam s krasno sgro nadvladah goste in so odlo-čili oba seta z visokim rezultatom 15:5 in 15:9 v svojo korist. Gledalci m igralci so že bili trdno prepričani v sigurno zmago Ptuja. V tretjem sein pa so se Maribor-čani zbrali in z ostrimi udarci zm-injšali rezultat v setih na 2:1 V tem setu so igralci Ptuja popolnoma razočd.aU in do-pustili, da so jih gostje premnrfali s po-raznim rezuhatom 15:2 V četrtern setu so imeli Ptutčani zmago tako .ekoč že v rokah Prišli so v vodstvo najprej 8:0. nato so vodili že z 11.1, a kljub temu niso znali odločiti ta set v svojo korist in s tem tudi igro. Igralci Poleta so se zbrali in z lepo igro najprej rezultat iz-enačili. oato pa dobili še dru(?i sct z re-zultatom 15:13. V petem, odločilncm setu, se je pričakovala ostra borba za zmago. Nasprotno pa se je s straui Ptuja razvlia mlačna lgra. ki je prinesla Poletu zmago 15:4 v petem setu in s tem tudi končno zmago  srečanja.
Zmaga Poleta jc kljub premoči Ptuja v pričetku igre popolnoma zaslužena. Igralci Ptuja bi lahko z maio večjo paz-Ijivostjo odločili igro v svofo korist z re-zuhatora   3:1    Sodil   je  KoŠir.         K. M
NOGOMET
Pionirsko prvenstvo mariborskega okrožja
SD Drava : SD Pesnica (Maribor)
1:0 (0:0)                           i
V nedeljo. 25. t m., je pionirsko mo- \ štvo SD Drave odigralo prvenstveno no-gometno tekmo za pionirsk« prvenstvo mariborskega okrožja s pionirji SD Pes-nice iz Maribora. Tekma se je ves čas odigravala pred vrati gostov, toda ptujski pionirji svoje premoči niso znali izkori-stiti in je malo manjkalo, da se tekma ni končala brez gola. Nekaj minut pred koncem   je   dal  Herceg   zmagoviti  gol
K M.
SD Polet II. : TD Ptuj 3:2
V  četrtek, dne 22. t. m., je bila v Ptuju na    igrišču    UDV    odigrana    prijateljska tekma v odbojki med SD Poletom in TD Ptujem,   Zmagal   je  po težki  borbi   zaslu-žcno  SD Polet  iz  Maribora.
Moštvi sta se pred približno 100 gle-dalceni  predstavili v sledečih postavah:
SD Polet: Sedivv, Merčnik. Hacin (Mo-ran),   Mihcc,   Pipon in Horvat
TD Ptuj: Bszjak, Klingcr, Hočevar, Kosi,  Jošt in Senčar A
Kratek potek igre: V prvcm setu so prevladovali  na  terenu  igralci TD Ptuja,
ki   SO   ta    set    odločili    s    nrpmr;Iir-nA    i<?ro
v svojo kor'
Tudi v dr
čini   lepo   igro.   Borba   je  biia   še   ostrejša
kot v prvem setu. TD Ptuj  si je z  rezul-
tatom 15:8 ta set tudi osvojil.
Zanimiv   je   bil   tretji   set,   Moštvo   TD
Ptuja si  je z ostrirai streli osvafalo točko ',    za   točko.   Vodilo  jc  že 9:0. Tedaj   se   je
Polet  popravil  in  prevzel   iniciativo   nad f    igro   v  svoje   roke.   Še   cnkrat   so   vod'li
Ptujčani in sicer z rezultatom  13:8. Toda t   nato   se   razigrancmu    nasprotniku    niso
mogli več upirati  in so tretji set izgubili
z rezultatom  13:15.
V   naslednjih   dveh setih   je  na ičnšču prevladovalo moštvo Poleta. Domačini so razočarali gledalce s svoio nervozno ioro. Izrfubili so  oba  seta  (9:15,  4-15).  Pri  sjo-stih   se   ie  najbolj   odlikoval   Šedivy.   pri domačinih   pa   Jošt  in   Bezfak.   Sicer   pa je   tudi   ta   poraz   za   Ptujčane   rela!rren uspeh,   kaiM   Polet   spada  med   najboljša moštva   v Sloveniji.
TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI
Zadružniki bodo krompir
                        pravilno vskladiščili
Dipl   ing.   Zorec Egon
shranjevanja krompirja prcko zime je za njegovo stanje spomladi odlo-čiJnega pomena Posebno smotrnc pa ie Ireba ravnati s prezimovanjem semen-skega kronipirja, od katerega kvalitete je odvisen v veliki meri pridelek prihodnje-ga  leta.
Krompir moramo shraniti tako. da ne bo gnil, zir.rznil in spomladi odganjal. V pretopli shrambi se predčasno zbudi ter začne kaliti. Kali se razvifejo iz najbolj razvilih očes. iz katcrih bi se po saditvi razviii močni poganjki. Znano pa je, da močnejša rastlina laže kljubuje škodljiv-cem in boleznim Trcba je torej pazHi na to. da se v shrambi ne razvije preve-lika toplota. kcr predčasno kalenje in izgubo oajmočncjših poganjkov spremlja tudi izsuševanje gomoljcv in izttuba re-dilnih snovi. V preveliki toploti imajo tudi bakterife raznih bolezni boliše živ-ljcnfske pogoje, ki se bohotno razvijejo in povzročajo  gnitic  gomoliev.
Kakor vidimo, ima toplota odločilen vpliv na tzpremembe gomolieve tvarine v času prezimovanja Vsem jc znano, da dobi krompir, ki ga hranimo v kleti. kjer je nižja temperatua od 6° C, sladek okus in da je za uživanje neprimeren. Vsakega bo zanimalo. kaj je vzrok tej izpremembi in kako bi izboljšali svojstva takih gomo-licv Krompirjev gomolj je žtvo telo, ki diha ter s tem omogoča svoje živlrcnje in pozneje v zemlji razvoi v rastlmo. Pri dihaniu izloča plin — ogljikov dvo-kis in vodno paro, torej iste snovi, \z katerih ie gomolj v rastni dobi zgradil pkrob. katere^a vsebuie rfomolj okrnrf 18"'o. Ker 5krob ne more služiti kot snov, ki bi io tjomolj lahko porabii 7a dihanie.
se mora najprej spremeniti s pomcčjo v njem se nahajajočiji kemičnih snnvi, ime-novanih encimov, v sladkor. Slednji se šele pri dihanju spremeni v navcdenc spojine. Pri nižji toploti. to je pod 6° C, tvorba sladkorja v gomolju ni v soraz-merju z dihanjem in s spremcmbo slad-korja V ogljikov dvokis in vodo. Pri nižji toploti je dihanje gomoljev zelo omejeno, učinek encimov, ki izpreminjajo škrob v sladkor, pa je isti. Ker pa se v tem slučaju pri dihaniu porabi manj sladkorja^ se ta v gomolju nakopiči in ima vsebina gomolja za to sladek okus. Vendar so taki gomolji šc vedno dobri in uporabni čez kakih 14 dni, če jih pre-nesemo v prostor s toploto okrog 20° C. Višja toplota namreč pospešuje dihanje in s  tem  porabo  sladkorja.
Drugo izpreraembo pa opazimo na go-moljih, ki prezimujeio v kleti, kjer je toplota padla pod ničlo torej tam, kjer zmrzujc voda. V takšni temperaturi zmrznejo namreč tudi gomolji, ki po od-tajanju začno gniti. kot taki pa niso več primerni   za   sajenje  ali   za  hrano.
Kakor škoduje prenizka toplota krom-pirju. škoduje tudi prevelika posebno spomladi, ker se krompir pri toploti okrog 10°C prebudi \z zimskega spania tcr začne že v kleti kV>ti. S tem iz^ubiio gomolji veliko hranilnih snovi ter posta-nejo za sajenjc manivredni. Da bi ptp-prečiii zmrznenje, kakor tudi vse ostale navedene spremembc na kromoirju, mo-rarao Wompir braniti v kl^ti. k;er ie stai-ra toplota 6 do 8 stonin! C. V bls.dtie«'*? kl^.ti La ie treba pokriti z vrečami ali čim  podobnim.  /
Shranjevanjc krompirja čez zirae je to-rej važna stvar. Paziti je treba na prehud mraz, preveliko toploto in vlago Kleti morajo biti tako urejene, da odgovarjajo vsem tem pogojem. Tudi zrak v kleti mora biti čist. Okna v suhem vremenu odpiramo, v mokrem in hladnem pa za-piramo ter sploh skrbimo za ventilacijo. Razumljivo  je,  da  moramo krompir več-
krat  pregledati  in   prebrati. Vse  gnile  in narfnUe   gomclje   izločimo.
Priporočljivo je, da gospodarstva. k nimajo pravilnih kleti, hranijo krompir posebno semenski, v zasipnicah, v katc rih ostane krompir bolj zdrav kakor v vlažnih, zatohlih ali prebladrih kleteh Spravljanje krompirja v globoke jame ni priporočljivo,   kcr   so   pretople.
   V  krmljenjuu z ovsom
je treba biti previden
Ovcs je znan kot eno najboljših krmil ne samo zaradi tega, ker vsebuje obilo hranilnih snovi, temveč predvsem zaradi lahkc prebavljivosti in zdravstvenega učinka. Tem lastnoslim je pripisati, zakaj Je oves za nekatcre vrste živali, zlasti za mlado živino, za plemeniake in konje težko  nadomcstljivo krmilo.
V čem temclji ta zdravstveni učinck, do dancs še ni natančno dognano. Do-mneva se pa, da jc ta učinek v nepo-sredni zvezi s posebnim razmerjem med beljakovinami in tolščarni. Dolgo časa je vcljala polužnina (alkaloid). t. zv ave-nin, ki se nahaja v vrhnfi plasti zrna, za zdravstveno snov. kar jc odkril znanstve-nik Sanson, toda drugi strokovnjaki tega niso mogli ugotoviti. Zato se zatrjuje. da ni sigurno, da ie avenin v ovsu navzoč Ni pa izključcno, da se v ovsu nahaja kaka polužina ali alkaloid, ali pa da po-vzroča okusnost ovsa (po rnnenju zran-stvenika Potta) neka vaniliii podobna snov, ki draži žleze, da proizvajaio obilo prebavnei?a soka, kar pospešuje popolnej-šo  prebavo
Med dušičnimi snovmi, ki se nahajajo v ovsu, je najvažnejši albumin, kj se na-haja v l,2"'o rastJinskega kleia (^ladina) in 3,6—5,3°/n le<?umina (rastlinpke sirni-ne) Razen teh vscbujs zrno iudi encime ali   kemičnc   snovi.   ki   pretvarjajo   razne
sestavljenc snovi v enostavne spojine. Razlikujemo encime, ki razkrajajo škrob in take, ki razkrajajo beljakovlne. Med ogljikovimi vodani (hidrati) so važni škrob, dekstrin in majhne količine slad-korja.
Po Kellnerju vsebufe oves sledeče hra-nilnc snovi: vode 13n/o, o^ljikovih hidra-tov brez vlaknine 58°'o, beljakovin lO,3°/o, vlaknine  lO,3"'o,  tolšč 4.8°'n.
Ovcs ima pa kljub navcdcnim predno-stim za 4% manjšo hranilno vrednost ka-kor koruza. Če pa primerjamo oves t^ledc vseb;ne tolšč z dru*\m'i žiti, vidimo, da tma   sorazmerno   največ   tolščc.
Tolščc  v  žitnih  zrnih:
ovcs.....    4,8°/o
ječmfin     ....       2.1°/o
pšenica    ....    1.9°'o
rž......    1,7°/«
Organskih snovi ovsa prebavi konj 51n/n,  ovca   pa 56°'o.  in   sicer:
konj        ovca
bcliakovin.....    8.0«'«    7,Otl'o
tolšč.......    32°'o    3.7«/o
vlaknic.....         0.70/o    4 5ft/o
osialih ogljikovih hidr     3S,Ofl/o  40,00/o
Pfavilno krmljenje z ovsom fe v veliki meri odvisno od njegove kakovosti in na-čina priorave krmila. Oves, ki se še ni , izpotil. to je zrnje novcga pridelka, je manj prebavljiv in povzroča tudi razne bolczni. Razlika novega zrnja od prele-žanega }c tudi v tera, da vscbuje prvi raz-meroma obilo vlage. Sicer pa lahko oves, ki ie bil dobro spravljen. suh, uporablja-mo brez vsakih škodljivih posledic za krmljenje. V nasprotnem slučaju pa ga moramo prcd krmlienjem dobro posušiti in pokladati v manjših količinah pome-šanega z drugimi krmili.
Različna so mnenja, v kakšni obliki se naj oves poklada. Wellmann zastopa sta-lišče, da 3 kg zmečkanega ovsa zamenja po hranliivosti 4 kg celcga ovsa. Na pod-lagi hrantlnih poskusov je dognano. da jc oves tem laže prebavljiv, čim bolj ie razdrobljen. Važno je tudi dejstvo, ki sta ga na podlagi poskusov dokazala Weisle in Morgen. da povzroča dališo dobo trajajočc krmlienje s samim ovsom pogin živali. Ta škodljivi učinek pripi-sujemo kislinam (žveplena in fosforna), ki se tvorita pri razkrajaniu beljakovin, ki ga pa lahko zmanišamo, če pri krm-ljeniu pokladamo tudi primerne količine iedilne sode ali apna. Iz navedcncga sle-di, da oysa v prevclikih količinah ne srae-mo pokladati živmi.
Moker in zatohel ovcs moramo pred pokladanjem brezpogojno posušiti. Oves, ki jc postal rjavkast zaradi nezadostnega sušenja in toplote, ki nastaja pri potenju, vsebuje razraeroma manj branilnih snovi kakor navadni suhi oves, \e pa uporab-ljiv. če ga pred polaganjem dodobra pre-zračimo.
Ovcs ie med žiti v po^ledu krmilnih vrednosti na prvem mestu. Pri krmlieniu tudi ne nastopa;o razr.e prebavne težavc in napcnjanje, ki sc pri nepravilncm hra-nieni" z drucT'mi krtnili dostik^at do^aja. Oves aie obilo telesne moči. Trcba ga ie pa polagati smotrno in v nrimern^b koli-činah konjem. mhdi in delovni živini ter plemenskim   živalim