List rp V • lecaj « tniške I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50, kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Ogl po vrsto za enkrat 8 kr., /a dvakiat 12 kr., za trikrat 15 k Dopi — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plač» 11 ate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako i naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 15. januvarija 1892 ^ .............................lili......................................Ililll.....I..........■Illlllllllllllllll ^ Dvoj - Politiški oddelek. čila. Pi vprašanje nastane namreč glede teg dol meri na to ali verjetno, da nas italija pri- € mora do takega znižanja, drugo se tiče poskdic, katei utegnejo prikazati se v tem slučaji. - Notranji položaj in vprašanje trgovinskih pogodb. (Od slovenskega državnega poslanca.) (Konec.) Glede da s rino. Od prvega vprašanja moram najprej poudarjati mo uže dejansko imeli nasprtti Italiji tako nizko ca kakor 1878 nam do sedaj zopet preti le kot eventualiteta. 1888. smelo je italijansko vino v sodih proti carini 3 gld. 20 kr. črez našo mejo, dočim je naše Navzlic vsem nezgodam, katere jo dandanes tarejo, vino v Italijo hodilo za 5 frankov 77 cet. To nam takrat je naša vinska produkcija vender še silno gospodarske važnosti. Ona sicer ni tako znamenita, da Kranjska nič ni škodovalo, statistika trgovinska nam kaže da smo na pi 1885. iz Italije dobili 7.878 brez nje ne bi mogla shajati, kakor n. pr. Dalmacija ali veliko več tja poslali pa juzna Tirolska, vender pridelujemo pri nas še kakih 887 namreč 176.623 hI. Po trgovinski pogodbi 1 se 150.000 hI. vina na leto, in to nam reprezentuje toliko narodnega dohodka, da je vprav to pi Tudi za italijanski vinski dolžnost vsacega naših mport postal je eljaven tarifni nastavek našega avto za- stopnikov, braniti z vsemi silami interes naših vinograd zlatu je bilo odrajtati od nikov. In nikakor ne morem tajiti, da se trgovinske po- takrat nomnega tarifa, t. j. 20 gia. v vsakega hektolitra italijanskega vina, za to se pa je uže godbe premalo ozirajo na koristi avstrijske vinske produkcije. v končni protokol doslovno bil zapisal tisti od stavek, kateri nam sedaj toliko preglavic dela. Kajti razmer so se med tem časom bistveno spremenile, trtna uš ) Posamezni tarifi sicer na prvi pogled ne kažejo no- stošila je naše ade. količina vpo- skega pridelka se bene neugodne spremembe. Nasprotno, vinska carina na Nemškem, kamor se speča precej avstrijskega vina. zrn- je silno skrčila, še bolj pa so poskočile vinske cene. pomislimo nazaj za par let, hektoliter istega vina kater žala se je od 24 na 20 mark, in tista črnina, katera se Nemškem rabi za mešanje (Verschnittweine), plačala 10 mark. Toda v italijanski po- pr na 20 7 leti veljalo 8 do 10 gld., plačuje se sedaj z ! In vinogradnik naš potrebuje teh zvi- bode za naprej celo godbi, oziroma v njenem končnem protokolu nahajamo 30 gld i h cen, sicer se nikoli ne bode lotil trudapoln in dragega dela, nasajati nove nasade s požlahtnenimi posebno določbo, katera nam prav suhoparno pove 5 da amei trtami kak položaj zagazimo torej ce kakor hitr Italij svojo dosedanjo vinsko carnino zniža z nam Italija s svojim velikanskim pridelkom zniža carino 20 frankov v zlatu na 5 fr. 7 7 cent., primorana je tudi če nas sili do nizke carine gld 20 kr naša država takoj zmanjšati svojo carino z 20 gld. na cenimi vini preplavi ter s svojimi naše 3 gld. 20 kr. v zlatu. To je določba, katera je mene smem Italija Hvala reči. Bogu, po pokrajine ? resnem vsestranskem preudarku « prestrašila zlasti v prvem hipu. In navzlic temu, da se mi stvar sedaj, po natančnem preudarku, ne vidi več toliko nevarna, ponavljem iste besede, katere se sem bil izustil str ans k da se mi ta nevarnost ne vidi iminentna. tega baje ne goli bode mogla storiti asp rot i naši d vsaj ne jed ž a vi. a v i. Merodajno pri razpravi v odseku: „Ce bi nam bilo glasovati za Italijo je namreč trgovinsko razmerje te države do so-zgolj o trgovinski pogodbi z Italijo, niti za sedne Francoske. Sedaj nimata ti državi in sicer od leta trenotek se ne pomislim in z vso odločnostjo 1888. sem nobene pogodbe, nahajata se torej v gospo-bi se protivil takemu dogovoru. darski neslogi in Italija bridko zdihuje pod pogubnimi N Z2 posledicami tega razmerja na Francosko se 2,782.000 hI 1887. izvažali, so Italijani vinske pogodbe v ostalih svojih določilih ponujajo toliko vina, leta 1890 se 19.583 hI, vinski eksport italijanski na Francosko je po- prezirati ugodnostij naši poljedelski produkciji, da tega ne sme polnem ponehal nihče. kdor koli v ne pi vinu, tudi pi drugih praktičnim očesom motri iz- delkih kaže se za Italijo najnujnejša potreba, urediti njeno gospodarski položaj našega naroda. • « Pa še dve trgovinsko drugi točki sta. mimo katerih ne mo azmerje s Francoske ter vsaj v trgovinskem remo. Kak položaj nastane državi naši oziru pobotati se z močnejšim sosedom. To velja v prvi godbe? Avstrija mora izvažati vrsti o najznamenitejšem eksportnem blagu italijanskem, dolžena država smo, inozemstv o surovi s če odklonimo po svili. Svilno predivo italijansko navezano je na francosko obrtnost, kajti tacih konsumentov, kakor je svoje pridelke, kajti za terja od nas obrestij za slo francoska svilria obrtnija za izdelke italijanskih pogodeb javna in za privatna posojila, česar v denarji plačati ne moremo, plačamo z blagom. Kam zagazimo, če nimamo v ce nam predilnic ni moč nadomestiti po vsem širokem svetu ne. tržišča?! Številke In kaj jednace dasi po koj niso njih t sem preje bil osigurana nozemska ajal o italij tere druge stroke, na. pr. za v zmanjšani meri velja za neka- skem izvozu na Francosko, kažejo jasno, kaj to pomeni slamnate pletenine, za mi mor m mramornate izdelke itd. Kaj pa sledi iz tega? katei a v a Če če se v mejnarodnem prometu pretrgajo prijateljske vezi, Po mojem mnenji d žit le to, tem da m la š k drž e se razodevajo v mejsobojnih trgovinskih pogodbah. se ozremo na skupno količino našega izvoza v dotične da se vsaj v trgovinski poli- držav tiki pobota s francoskim znaša naš izvoz tje 413 milijon Id dom. Radi tega ga merimo naš vvoz iz istih dežel pa ne bode z lepa dražila s tem, da bi njemu nasproti za 166 milij. gld. več prodamo na leto zdržala svojo vinsko carino 20 frk., Avstriji pa jo zni- te številke kažejo. znaša 247 milij ce pi 3V. t. nego kupimo. Vže nam žala na 5 frk. 77 cent Kajti tako postopanje silno neugodno moralo uplivati na trgovinsko razmerje ter jako poostriti obstoječo protivje. Vsaj toliko se mi vidi torej gotovo, da če se Italija varujejo in sicer trsfovišča. da ni prezirati pogodeb, katere za dolgo dobo 12 let, naša inozemska odloči za tak korak, zgodi se to še le takrat, kadar se Pa tudi, če bi hoteli ugovarjati pogodbam zlasti z nevarnost, katera vsied italijanske pogodbe om na ono je sporazumela tudi s Francosko v tistem trenotji nam invazija italijanskih preti našemu čina osiguran stvu, kaj nam to hasni Velika ve- ne bode več toliko je v našem državnem zboru dotičnim v tem slučaji bode velika količina italijanskega vinskeg Kajti godbam. V Pešti sprejeli so jih jedno po pridelka zopet se izvažala na Francosko te ö se ga bode dosti spečalo v Š carine vec nego tudi na Nemško pojde sedaj, po starem načelu, glasno, navzlic vinski carini in navzlic temu, da je Ogerska o svojim vinarstvom nič manj prizadeta nego naša državna polovica ter da ga vsled znižane da več kupcev podraži blago, dvigniti se morajo Ogri gotovo dobro znajo braniti svoje koristi pri nas pa, torej na Dunaji, če bode 60—70 poslancev proti trgovinskim pogodbam. vsi ostali, kacih 270, glasovali bodo z a cene italijanskemu vinu, in potem nas ne uniči njegova vladne predloge. Iz tega se razvidi konkurenca. Kajti naše občinstvo, v onih krajih, kamor spečamo svoje vino, vajeno je naših pitnih lahkih vin, ce pr proti da nič ne opravim, tako opozicijo ne italijansko vino je črno, težko, nestanovitno, našemu okusu škodoval ne prija, mnogo ceneje bi moralo biti nego domače. da predlogam govorim in glasujem, koristil svojim volilcem, nasprotno celo, njihovim interesom. Veliko pametneje se mi se mu privadimo, nevarnosti ne bo, kakor hitro se skrči zahtevati od vlade torej vidi, pritrditi predloženim pogodbam, ob jednem pa razlika med vinskimi cenami. da nam priskoči s primernimi nizkimi železničnimi tarifi ter da stvu našemu In še jedna Mi pr # nas na Kranjskem znamo ža- hiti s krepkimi podporami proti trtni uši. pomoč pr libog iz bridke lastne skušnje, kaj pomenita besedi: trtna uš! Ta škodljivec začenja se širiti tudi na Laškem, če sem prav poučen, okužil je letos uže 78.000 hektarov, Politični pregled. Poslanska zbornica Prv torej 7krat toliko kakor meri celo vinsko ozemlje naše je dne t. m. seja po praznikih bila V zbornici bilo je jako pi tem manj se Kranjske. Cim bolj napreduje ta merčes, nam bode bati italijanskega tekmeca, kajti v isti meri zvišati se morajo cene laškemu vinskemu pridelku. bilo, da se novemu ministru, ki ima pi • v azno in videti je zasesti v zbornici ministerski stol ne pripisuje nobene važnosti. Ko Smolka otv sejo prebei se pismo grofa Taatfeja na predsednika zbornice v katei se naznanja imenov Če to novega ministr vse jemljem v poštev, rodi se mi prepričanje. da je mogoče navzlic mučni določbi o vinski carini, glasovati za trgovinske predloge. Kes je, neka negotovost? burga. Navadco predstavlj in to n grofa Kuen je grof Taaffe popolnoma opustil zboi na ijbrže zato, ker je grof Kuenburg kot poslanec v ze celi znan. na dnev redu ni bilo važnih točk. in neka bojazljivost polastiti se mora učasih vinogradnikov, Kaunic podpiral je težko lotili se bodo novih nasadov, sedaj ko se vender da bi se ženskam d sti bilo je le več peticij, verifikacij in interpelacij peticij , Grof dveh ženskih društev, ki prosita, študiranje na vseučiliščih. Overila boje, da ne bi konkurenca italijanskih cenenih vin jih spravila ob plačilo za njih trud, ali naposled je eventuel-nost, da isti slučaj v istini nastopi, vender zelo oddaljena. se olitev posl. Foreggerja, kater Gregorec protivil in je dr. eritvi se je pa posl. dr slikal volitev kot nepr je očital z druge strani Foreggerju prostozidarstvo, in ko so na to še mej drugim Mladočehi interpelovali vlado zaradi dogodkov, ki so z zadnjim pa ne smemo pozabiti, da predložene trgo- Gregrovim govorom v zvezi, se je seja zaključila 2 a Y pogodbah dne 12. t.rm. pričela se je razprava o trgovinskih delitev Mejnih komisov bode trajala vec dnij Kot anih je 8 Jiigoslo 1 protigovorniki _ v Grlasilo kmetske stranke z vso od Mladočehov vpi eliki Tirolcev. 5 krcan mali posestniki vzamejo ko-soeijalnih poslancev 1 nemško-konservativen in 1 nemško liberalen po Za vpi locnostjo pripoveduje, da politiko -v svoje roke in • « kovali drugi stanovi. Kmet naj voli kmeta za poslanca, to vec ne puste, da bi politi ralcev in Poljakov, in izmej slovenskih po le pa mnozma nemških libe- njega geslo. Ker so Mladočehi pri poslednjih volitvah zmagali s E az p rom. prof. Suklj pričel je poročevalec dr. Hallwich z vvodnim gov na to pa je posl. dr. Klaič utemeljeval predlo pomoči o varnega kmetske stranke gotovo, da v Stastnv g gre na to, da bi se pogodba z Italij glede manjšine, čehov spravil protnika. Kakor Je zadnj pot zbor inske carine ^^ A tako tudi pri drugih volitvah ne- mnoü'o Mlado on ne Za proti da s politi potrdila in da bi se z Italijo pričela nova poganjanja jim utegne zmesti štreno. Zaradi tega je pa čisto so Mladočehi vsi da njim gov le mladočeški poslanec Kramar odločno prav vsem pogodbam. Posl. Peez je pa za pogodbe in političnega značaja, ker se bode po njih trocarska zveza stolov vsi nekoli poparjeni, ker se boje, da bodo njih kmalu konec. Mi se za Stästnya ravno tako malo nau.iu- kakor se za Greg ker emo, da je le politični pu in ko utrdila. >Po grof Bonda ali priznati pa moramo, da je mož, s katerimi z Italijo glede vinske carine in povdarja posebno škodo ]e proti pogodbi morda stranke resno računale. Bas v tako dal bodo motanih polo- matinsko vinorejo ako se ta sprejme Posi Suklj govor za vse trgovinske pogodbe in izjavlja v imenu slovenskih poslance žajih je čas za politične pustolovce ugoden. Kaj dobrega veda tudi češki narod od Stastnvja ne bode imel. \ sled tega, ker isti smatrajo trgovinske pogodbe za gospodarsko P' v C PI vrsti Bilinski je prevzel vodstvo državnih pak ak anje, ne bodo skupno glasovali za nje, barona Czedika. Levičarji s tem niso posebno zadovolj po odstor po svojem prepričanji in po želji svojih volilcev. Odločno pa povda d bi jih tem gl odil kak sebno tudi ker grof Taaffe jih ni nič vi minister o tem ni nič po pra ko tenticnega vedel na) imenuje dokler ni politi motiv Dalj povd da Slov P^ se- danjemu sistemu vnanje politike, tudi se ne zoperstavlj sistemu političnih zvez, toda ne biti sled arodnostnih patij, ampak zato, ker so jim te politične zveze porok za čital imenovanja v uradnem listu. Levica bi še očitneje poka zala svojo nevoljo, ko bi se ne bala, da se zameri Poljakom To pa levičarski vodje dobro vedo, da brez poljakov njih stranka ne pride do nobene veljave. nadaljui mir. Sled po ß 1 a - s e j a ža svojo osebo izjavlja, da bo za vse pogodbe in pri po to tudi zboi Na to iključi. Mladočehi. V Praoi so Mladočehi imeli več Rusija one javne z g lijonov rublje^ Ministerski odbor proračuni radbe. ki [ je stroške za bodo leta 1892. zvršile, na 58 mi- od katerih se bode 24 mi svetovanj, pri kateiih se je pokazalo veliko nasprotje m^^j realisti. Poslednji so se odločno izrekli proti dikalci in po-ra-dr. porabilo za zgradbe novih železnic v Aziji. Primeren znesek porabil se Gie^ra irovoru. Prvi so C!!/ Cr pa še dr. Gregru slavo peli in trdili, da je še vse prezmerno govoril. Vašaty je zapr^etil realistom. bode tudi za železnice v ministerstvo je odr-edilo apadnih pokrajinah ruskih da Vol se vsi višji častniki poljske narodnosti, ki so bili sedaj nameščeni v vojnem okraju vilenskem da bode on začel po deželi a i? o proti njim, ako bodo premeste v popolnoma ruske okraj žita še delali svojo politiko. Ker jih je v češkem klubu mnogo, ki vstavili moke, ki se vsi mlini v zadnje dni Vsled prepovedi vvela tudi za 1 ko se boje pravo barvo pokazati, ni prišlo do glasovanja. Veliko nasprotje je v klubu jasno, terorizujejo druge. ali radikalni elementi še vedno izseljujejo iz Rusij Eusij delo Židj se še ved samo Realisti se boje agitacije, katero bi zaceli radikalci. Radikalci pa tudi ne upajo z vso odločnostjo nastopiti proti r^ealistom, dobro vedoč, da bi ostali čisto neznatna frakcija, ako se klub razdere. je zadnje mesece 24.000 Židov vilenske gul se Nemčija Dne 12. t. m. pric nemški dr Sami namreč ne vedo, če bi z so zbor zopet svoje seje in posvetoval se bo najprve o državnem Proti bivšemu nemškemu poslaniku grofu Lirn- pror agitacijami i'es mogli spodriniti, onemogočiti realiste, kakor Staročehe. Nobena frakcija prav za prav ne ve, pri čem da je. O nobenem vprašanju se v klubu nič točnega ne dogovore, od burg-Stirumu, velikemu prijatelju Bisrnarkov več danj ki je s političnih člankov v neki nemški časopis, ki ob pisal se- nemško politiko tod pa nazore pride, da njih člani razvijajo čestokrat čisto r^azlične o najvažnejših političnih vprašanjih. To nasprotje v vinskim pogodbam, pričela se je disciplin naperjeni posebno pr'oti novim tr preiskava Nemško državno sodišče in bolgarski knez ________• l*! i v/ . - klubu pa uničijo ves itak že neznaten vpliv mladočeške stranke. Neki urednik v Goti je bil zatožen zaradi razžaljenja kneza Z njo ni nobena zveza mogoča, ker vodr^tvo prav za prav Ferdinanda". Deželno sodišče se je pri svoji obsodbi držalo nema nobenega vpliva. S kom se pa kdo tudi hoče dogovar-jati. čela, da princ Ferdinand prištevati nedv^omno souverenom Ko bi se o čem dogovorili z Heroldom, kdo ve, kaj poreče na to več članom vladarske rodovine saksonsko - kobursko-o-otške Gregr. Iz tega je pač jasno, kako prav so imeli naši poslanci. Državno sodišče je pa to mnenje da niso poslušali tistih, ki so priporočali alijanco z Mladočehi. glo princ Vodja kmetske stranke Stastn}' Ferdinand vsled Berolinskega dogovora ne more pa se izreklo, da se prište metodo Mladočehe. Rad bi jih spodrinil. Posnema pa prav dr. Gregra. Kakor dr. Gregr, tako je Stastny postavil se sedaj tudi na stališče češkega prava, dasi je nedavno še očitno pro-povocioval centr-alistične nazore. Reči pa moramo, da je Stastny v marsičem še bolj prekanjen politik, nego je dr. Gregr, samo. seeaj močno ruje zoper vati samostojnim vladarjem, ker ga velevlasti še niso priznale tudi Turčij v se potrdila, in je* odločilo, da ga je vredno smatrati članom imenovane vladarske rodovine Francija Dne da mu beseda tako dadko ne teče. Sedaj je v svojem glasilu ravno sto let republiko. Ta dan namei septembra 1892 bo preteklo t> dokazovati, da Cehi le v zvezi z veleposestniki morejo do- Mej Vatikanom odkar je bilo francosko kraljestvo proglašeno se posebno svečano praznovati. dogovorila za francosko vlado seči češko državno pravo, katero bode dalo podlago za bodoči sklenila se je pretečeni teden neka pogodba, po kateri se fran narodnogospodarski razvoj. Vidi se, da že stvarij preeej dobro coska vlad držati se politike ki kvi prijazna presoja, vsaj bolje nego Mladočehi, ki bi brez veleposestnikov Vatikan pa vladi obljubuje, da bo škofom zabranil nadalj dosegli. Da bi pa veleposestnike pridobil za svojo rovanje proti republiki in da bo prepovedal volilni katekizem vse radi stranko, dokazuje, da imajo mali in veliki posestniki jednake ki so ga izdali nekateri škefj koristi in je zatorej le pametno, če se zjedinijo v veliko stranko Španija V v Španiji vdrla pretočene dni zemljiških posestnikov. Veleposestniki seveda ne bodo hitro tolpa oboroženih anarhistov v mesto Kseres in je hotela isto ______1_________T____ • ^ ni___1____ v - 1 _ 1 J r» ^ •• . . _ zaupali kmetski stranki, ker je Stastny še nedavno bil za raz- pustošiti. Zandarmerija postavila se tolpi nasproti pričel se je boj, v katerega je poseglo tudi koujištvo ia tolpo zapo dilo Večina vstasev je jetih katere bo sodilo posebno vojno amerikanskega trompetovca (Trompetenbaum). Deblo m sodišče. Mej bojem je neki anarhist meščanu, ki dišČa stopil, presekal s srpom gle Morilca so zap \ je po mnenji vlade strogo anarhistična in je nastala vsled so-cijalističnih podpihavanj. nikdar debelo. Rabi večinoma mizarjem za vložene okraske in strugarjem, za fina, mala dela. Rudeča ebenovina ali grenadilski les tudi ni v nikakem sorodstvu s pravo ebenovino. Xahaja se na Umrl je podkralj m ob enem paša. Egipet. egiptovski Tevük 39 let. Naslednik mu bo ISIetni stareji sin Abbas paša, bil takoj poklican z Dunaja, kjer se je šolal in katerega je vladar nekaterih afrikanskih otokih in v Vzhodni Indiji. Bai Umrl jc vsled hripe v lepi moški dobi je je grenadilski les udeče a temnimi progami in lisami, jako je trd, gost in težak. Sestave je zelo jed Turčija ze imenovala podkraljem, da se tako izogne vmesa- nakomei a pole g tega čudovito krhek Rudečo ebeno vanju dVuzih velevlasti v to stvar. vino rabijo za najkrasnejše mizarske izdelke, za stru Afrika V Maroku pričela se je v mestu Tange edozemskem morji vstaja. Oboroženi vstaši ne zahtev ob • v ni C garske namene, za piščalke itd. Najbolj trde vrste se zo vejo 1 grenadil ali žel 1 e s. Ta vrsta druzega nego, da sultan sedanjega odločno izrekli, takoj orožje položiti guvernerja odstavi in so se ako se to zgodi \ je tako trda, da jo je jako težko žagati. Izvira pa od lasti kakor 1 Sp so interese, odposlale oe treba svojim podložni k inija in An vojne ladije. & ki imajo ondi svoje na da staj na pomoč priskočij 11 a 1 r a J e Španiji ndila, da bi se Maroko razdelil upira. t( pa raznih lesov, ki rasto v Vzhodni Indiji, na Molukih, otoku Bourbon, na Martinique in v Novi Holandiji, na Sumatri in na raznih otokih Južnega morja. Grenadilski se posebno les se zovejo rudeče ebenovine, ker se nahajajo na Gre- opazujejo in An bi nadilskih otocih. i thr € Obrtnija. = I^^ISl^S - i Pali sand rov les, tudi paliksander ali polisander imenovan, je pokvarjena beseda za brazilijanski izraz pas sr t tO je eti les. Tem imenom zaznamujejo v Jakarand d Dragoceni lesovi. (Dalje.) a (Ebenholz), zovemo različne, jako trde rasto v vzhodni Indiji in v nekaterih od katerega izvira pali sander. Barve je temno-rudeče-rujave s nimi progami Zelo trd, fin in žilast. Daje izvrsten furnir, ki se niore E b e n o v i in goste lesove, delih Afrike. Najlepši kosi so povsem črni kakor prekrasno likati in in obdelavati. (Dalje sledi.) oglje, drugi so bolj rujavkaste barve, a v sredi tudi bele črte in marog jajo ima dokaj manjšo vrednost, nego oni, ki je br Obrtnijske raznoterosti. Cena čistega aluminija. Na to prezanimivo in važno Poslednje vrste les kovino, ki bode v kratkem napravila velik prevrat v kovinskem pri nekaterih se naha- crn. Pi vsakem ebenovem dr ez izjeme se nahaja tudi belina, kakor n. pr. pri našem orehu. Ta ne pride v kupčiji v nikak poštev. Ebenovina je zelo trda, gosta in obrtu, smo uže opozarjali svoje čitatelje. Sedaj zvemo, da ji je cena vnovič padla. Kakor poroča tovarna v Neuhausenu pri reki Reni, prodaja se sedaj kilogram aluminija po 5 mark 3 goldinarje našega denarja. težka a ob jednem tudi Aluminij je torej VL^kvdii ceneji nego nikel, za 11 od- krhka. Sestava je tako jed- stotkov ceneji nego ein in samo za 20 odstotkov dražji od bakra. nakomerna, da ne opazimo nikakih letnic in nikakih krže-novih žarkov. Velikih stvarij ne izdelujemo iz ebenovine; tudi kakor furnir se malokdaj rabi. nih Pač pa JO cenijo mizarji za manjše izdelke, strugarji pa jo. rabijo s po- sebnim vspehom. Ki učinki se dosežejo ako ložimo Elektrika postaja dan za dnevom važnejša v raznovrst-obrtih. Velike centralne postaje prodajajo za mal denar električno moČ obrtniku, kateio mu vpeljejo v njegovo delavnico. Tam mu goni razne manjše stroje in pomaga v mnogovrstnih slu- v • • 1 cajih. p]lektrična družba v Berolinu prodaja sedaj nove, jako praktično izumljene premične vrtalne stroje (Fahrbare ebenovino s slonovo kostjo ali pa s kovinskimi črtami in Bohrmaschinen), katere goni električna moč. xMali stroj mo- okrasi. Svetli črnega ornamenti se potem prelepo odločajo od je ebenovina jako draga, so lesenega ozadja. Ker uže od nekdaj poskušali, nadomestiti jo z drugimi lesovi. remo po delavnici voziti tja in sem, postaviti ga na poljubnem mestu in takoj z njim delo pričeti. Sveder se 195krat in vrta luknje do 30 mm v premeru. zavrti 65 do Posebno sposobni za to sta naša hruška m s Morski lim (Marineleim) se napi ce zmešamo 1 dela sandaraka primerno namako napojeni. sta navidezno zelo pravi ebenovini. Se ve, v trdoti, gostoti in teži sta povsem različni. Iz žaganja in krvi delaj i umetno ebenovino, ki ^ dela mastiksa in 8 delov lesovca (Hol podobni geist). Ko so se smole stopile, pridenemo dela terpetina ter Konečno vso zmes emo v vročo razstopino dobrega ma prilična za manjša dela v mizarstvu in strugarstvu. Prave vrednosti se ve da nima. Posebna vrsta ebenovine je zelena ebenovina, dreves, nego peprej opisana. izvirajoča od čisto druzih Barve je rujavo-zelenkaste precedimo skozi kako cunjo. Morski lim je v mrzli in vroči vodi neraztopen. Izvrstno črnilo za jermenarje in kočjaze. Vzemi 16 delov voska, 2 dela terpentinovega olja ter stopi oboje skupaj; potem primešaj 4 dele slonokoščene črne barve (Elefanten- beinschwarz), 2 dela berolinske modre barve (Berlinerblau) in ter ima vselej svetlejše ali P^l (lela kopalovega firneža. To črnilo se namaže po usnji in temnejše podolžne proge. Letnice so tako tenke, da se komaj ločijo. Ta les je skorej še bolj gost in trd in vsaj tako težek kakor prava ebenovina. Raste večinoma v Iz- z mehko krtačo ogladi. Usnju damo tudi lep lesk, ako ga lakiramo z nastopnim lakom : V terpentinu stopimo asfalta in pridenemo nekoliko žuželi (Kienruss) ter dobrega šelaka, stopljenega v špiritu. Vse je treba dobro zmešati in stresti. Tudi hodni in Zahodni Indiji, nekateri pa trdijo, da izvira od pred vsako rabo je treba flaško pridno stresti. Paziti je treba, 'da ne pridenemo preveč terpeatina, ker se ■slabo suši. S to pokostjo se celo uže z oljem napojeno usnje lepo in gladko pobarva. Posebno dober je za barvanje jernienja pri konjskih opravah. Dober poliment je prva podlaga dobrega pozlačenja. JS^aslednji recept spada med najboljše: potem firnež pre- morenao mlade ribice imeti poljuben čas v zaprtih ko 280 17 1 171 1 gramov armenskega bolus-a ! t j 2 " t , 4 12 " / / 4 belega voska beneškega mila (Venetianer Seife) grafita 18 jajčnih beljakov, katere je treba stepsti v sneg. Vse se dobro zmeša in zdraoe. Kmetijstvo. Umetno zaplojevanje rib po naših vodah. obče se je ribarilo po naših vodah brez vsakega načrta in z malimi izjemami pi po oparsko. Vzlic za konitim naredbam, ni bilo skoraj nobenega varstva za ribe. To in pa otrovanje rib po raznih industrijalnih zavodih, je naredilo, da so naše nekdaj zelo rodovitne vode izpraznene ilo. Na Kranjskem so dobili bode, ako ga bodo oblasti strogo in da je ribištvo močno prop nov ribarski zakon, ki izvrševale, preprečil nadaljno škodovanje ribištva. Z novim .zakonom pa še ni vse narejeno, vsak opravičenec ribjega lova mora tudi v svojem delokrogu skrbeti, da se gove močno iztrebljene vode od novega obilo zaplode z ri- nje- bami, ki so prikladne dotičnim vodam. Ribe gospodar- ske vrednosti, ki pridejo v naših vodah v poštev, so pred salmonidov, kakor: sulec in potoška. vsem razne vrste jezerska, idrijska ter ameriška postrv, nadalje ščuka, krap i. dr. Ozirati se je seveda tudi na za kranjske vode velevažnega raka. Kako se pa zaplode ribe v vodah ? Pred vsem tem načinom, da se jim samim da priliko se v miru naravno razmnoževati in sicer, da se jih le toliko polovi, kolikor racijonelno ribištvo dopušča, da se lovi le dorasle ribe in sicer ob času, kadar se ne drste. Zadnje dvojno sicer tudi ribiški zakon veleva. Vzlic temu se pride le počasi ali :sploh ne do cilja in poslužiti se moramo umetne zaploje- Umetno zaplojevanje se je vršilo do sedaj tem po tom, da se so palagale v vodo umetno iz iker izvaljene ribice in sicer kakor hitro so povžile svoj rumenjak ter To vlaganje se pa sme reči so potrebovale druge hrane. je skoraj popolnoma nevspešno. te mlade ribice. se se ne znajo skrivati, imajo vse polno sovražnikov in pretiravamo, če trdimo, da od 1000 vloženih ne gotovo ribic jih povprečno niti 10 ne doraste. Starejše ribice znali vzgajati, kajti ribic, katere se so ravnokar iz iker izvalile vlagati pa do sedaj ni bilo mogoče, ker jih nismo ritih, da toliko dorastejo, da si morejo same hrane iskati « ter uhajati svojim sovražnikom. Krma takih mladih ribic sestoji iz raznih malih živalic, katere s prostim očesom komaj ali niti ne vidimo. Predaleč bi nas vodilo, ko bi na tem mestu hoteli o tem pisati, storili bodemo pa to drug pot. Do jeseni vzrastejo tako umetno krmljene ribice do 12 centimetrov in več dolge, in če take vložimo v vodo. prepričani smemo biti, da jih bode gotovo tri četrtine 0 živih ostalo ter vspevalo. Ribarski odsek kranjske kmetijske družbe ukrenil je oddajati za zaplojevanje rib po kranjskih vodah le enoletne ribice, s čemer bode gotovo dosegel najboljše vspehe. V ta namen ustanovil bode ob šil ibore j ni zavod pod odstvom gospoda profesorja Frankeja, čigar ime jamči za dober vspeh riborejnih napravah je dosedanjih pa odsek uže letos vzgojil vec tisoč ameriških postrvij, katerih največe merijo sedaj, ko so stare še mesecev, uže 12 y ^ centimetrov. Poučni in zabavni del. =1 m ^ Galilej. Navada je, da praznujemo petindvajset-, petdeset-in stoletnice slavnih mož in znamenitih dogodkov. Pri takih priložnostih spominjamo se zaslug slavnih pokoj nikov. Ta mesec bi tudi lahko praznovali podobno slavnost, praznovali bi lahko 250letnico slavnega moža. katerega delovanje ni imelo pomena le za edno evropsko državo, le za eden evropski narod, temveč za ves olikani svet. S tem možem začel se je važen prevrat v evropski kulturi. Pred četrttisočletjem umrl je v vili Giojello pri Arcetr Toskanskem oče pri vejšega prirodoslovja Galileo Galilej. Komu ni znano, kako velicega pomena je prirodoslovje za novejši kulturni razvoj. Razvoj priro- brzojav ki Res da Ga doslovja imamo zahvaliti za železnice in so popolnem preobrazile evropsko življenje. lilej ni izumil niti hlapona niti brzojava, ali on je pokazal pot, po kateri smo prišli do tega smotra.. Njegovo delovanje je privabilo več drugih mož, da so se začeli baviti s prirodoznanstvom in jeli opazovati prirodo. Mi mislimo. da svojim čitateljem ustrežemo, če jim priob čimo kratek životopis tega moža. Isti dan leta 1564 dne umrl v Rimu veliki februvarja ko je slikar Mihaelangelo Buonarroti, je v Pizi zagledal luč sveta Galileo Galilej Njego oče. Vi cenzio di Michelangelo Galilej je bil plemenit Florentinec njegova mati Julija je pa bila iz starega rodu Ammanati Otroška leta preživel je Galilej v Pizi, potem se je ter so vže svoj rumenjak povžile, nismo znali krmiti in s stariši preselil v Florencijo. Nj oce bil učen poginile polagati so vzlic mnogovrstni krmi, katero smo skušali ö vse je pa sedaj drugače, f namr lasbenik učenjak ki se je pečal posebno s teorijo glasbe je imel mlajše brata po mnogem razizkavanji pr na to. kakšno hr za- sestri Virginijo in Livijo. Nj htevajo ravnokar izvaljene ribice in sedaj, ko to vemo, je torej gledal da hitro Mihaela Angela in pa oče ni bil premožen in preskrbi svoje otroke. Mladi Galilej je imel postati trgovec s suknom, kar tedaj bil posebno posel • « ali se je dobro splačeval Podučeval ga je precej slab učitelj. Pozneje je hodil v latinsko šolo, kje se je priučil starim jezikom, in si prisvojil lep in gibčen slog, s katerim se odlikujejo njegova dela. Odlikoval se je v logiki in dijalektiki. 4ži ............................ Novice. I ^ Odlikovanje. Presvitli cesar podelil je profesorju Ker je mladi Galilej kazal veliko nadarjenost je tudi oče pojde na veronaiika Da državni višji realki v Ljubljani g-zlati zaslužni, križec s krono. — Osebne vesti.- Justično ministerstvo Gn jezdi ]menov njegov dovolil, da ne bode kupec, temveč se notarskeo-a kandidata ff. O O t Strafello v Ptuj lIo je em v vseučilišče učit zdravilstva, in je tedaj leta 1581. '1'ržiei, g'. Vinko Kolšek-a notarskega kandidata v Smarji pri vstopil na vseučilišče v Pizi. Skoro vsi njegovi profesorji bili so goreči privrženci Aristotelovih naukov. Samo Jakob Jelšah pa notarjem v Kranjski gori G. Habitu, predstojniku Ljubljanske postaje, podelilo odstvo južne železnice naslov Mazzoni je predaval Pitagorejeve oklenil mladi Galilej. Neznansko nauke in njega se je hitro Pf spektorj 'i stolni Izp mesto Scliiffersteinoveffa kanonikat kv v Ljublj podelil je pi cesar c. i r se azvijal Iv njegov um. Zgodaj je kazal velike zmožnosti za opazovanje, nenavadno modroslovno bistrost in pa matematično i mla- Sušniku župniku v Selcih — Naša društva. N a rod 26 Cit ni C a v L i u b Ijani. Na Sv. Štefana dan decembra 1891 se iznajdljivost. Pripoveduje da je devetnajstletn vršil XXXV b b irodne Čitalnice ljubljanske po- deneč v škofijski cerkvi v Pizi opazoval majanje svetilnika in se štejoč udarce žile na roki preveril, da vsi nihaji trajalo jednako dolgo. običajnem vsporedu. Predsednik d itez Bleiw ogov zbrane čl zadnjega leta ter nariše v kratkih potezah Za njim prečita tajnik najvažnejše dogodka obši poročila drugimi opazovanji se je o društvenem in odborovem delovanj v prepričal 7 da pi jednako dolgih nihalih trajajo posamični o društv borovih preosnov o zadnji dobi, ki govori o od- ebnih premembali v odboru • v • ajsi ra- nihaji jednako dolgo. To je bilo velicega pomena, kajti le s tem se je našlo sredstvo za vrejenje hoda ur. s kolesjem so že sicer poprej imeli, ali bile so tako nezanesljive, da so učenjaki pri svojih preiskavah i bili znane peščene ure. Dvajset let imajoč Galilej ni skoro nič znal matematike. Tedaj je slučajno prišel k nekemu predavanju ma- katei tematike učenega opata Ostilia Riccija. To predavanje ga ovili in odsekovih sejah, o društvenih koncertih, plesih druzih zabavah in veselicah, o občevanji društva z drus kodnimi društvi; tukajšnjimi nan imi o ptuj elicah in slavnostih, katerih se je Čitalnica udeležev o društv gostilni, o čitalniškem stanov o pokojnikih zadnj dobe ter sklepa z zahvalo vsem, ki so se za društvo stekli zaslug Poročilo se brez ugovora odobri Za tajnikom poroča bla ajnik prof. K. Pire, ter prečita glavne točke smo povzeli, da je društv stanj kega sklepa, :odno in da imela Čitalnica v prošlem letu nad 200 gld. prebitka je tako spodbudilo, da se je začel z vso marljivostjo učiti Računski sklep za L 1891 kakor tudi Pi za 1892 A Verhun matematike. Kmalu se je toliko priučil, da je mogel po-polniti teorijo težišč trdnih teles. Oče je izvedši, da sin zanemarja zdravniške študije, prišel v Pizo, ali se je dal pregovoriti, da je sinu dovolil učiti se matematike. Sedaj se je Galilej seznanil z odličnim učenjakom, poznavateljem Arhimedove mehanike Dreni k, se po nekaterih pojasnilih blagajnikovih brez ugovora odobrita Za revizorja sta bila soglasno potrj Fr Triller in Po tu člana dr. Maiarona se da odborn absolutorij in izreče zahvala za previdno in taktno postopanje. — Čitalnica se tudi letos naroči na 10 izstisov „Mira'', do-tični predlog predsednikov se sprejme soglasno. Y odbor so D eč m a n, Fr. bili izvoljeni gg. dr. vitez K. HI e i v e i s , A. dr. V. G r e g o r i č , E. L a h , K. Pire, marquiosm Guidebalde del Monte. Znanje s tem možem Plan tan, Fr. Pav ni kar, A. Sk ab erne, Fr. So s s m je še bolj spodbudilo Galileja, da se je z večjo marljivostjo učil mehanike. Marquis ga je pa tudi gmotno podpiral. Sprva je skusil zanj dobiti stolico na vseučilišči v Bologni, pa se mu ni posrečelo. 1589. leta mu je dobil dr. F r. Zupan c. Društvo se na spomlad po skoraj tri desetletnem bivanji, v sedanjih prostorih preseli v nove prostore v Poii^račevi hiši na Turjaškem, trgu, kjer ostane do zgradbe se utegne venderle kmalu uresničiti. Sedaj šteje Čitalnica blizu „Narodnega Doma", od dne do dne nujnejše potrebne. učiteljsko mesto na vseučilišču v Pizi s 60 skudi (120 gld.) ^^0 udov, izvestno premalo za najstarejše narodno društvo, je tolikega pomena za ^razvoj socijalnega življenja. Nekolika več pozornosti v narodnih krogih bi ne škodovalo. V — Častni občan. Mestni občinski odbor v Višnjisjori letne plače, kar je bilo jako malo tudi pri tedanjih raz merah, da si je bilo vse jako po ceni. Pr svojih pr iskavah se je preveril da nauki Aristotelove popolnoma napačni. Delal je poskuse na poševnem stolpu v Pizi Tako je bil kmalu zasledil prave zakone o jednakomern( imenoval je g. prof. Šukljeja, deželnega in državnega poslanca. zaradi zaslug, častnim občanom. si jih je stekel za Dolenjsko jednoglasna pospeševanem gibanji. svojih predavanjih se je na Samomor. V Ljublj dobro znani poročnik Lu ravnost izrekel proi Aristotelovim naukom. Njegovi to- dovik grof Mazzuchelli ustrelil se je dne 11. t. m. na Dunaj variši se pa niso dali prepričati. Zaupali so bolj Aristo- v nekem hotelu. Nesrečnež je bil šele 32 let star, oženjen m telovi znanosti, nego očividnim poskusom. Nasprotovali so mu in Galilej je videl, da zgubi službo, če sam ne gre. Sedaj mu je zopet pomagal gori omenjeni dobrotnik in mu dobil stolico na vseučilišču v Padovi in 1592. leta je. Galilej predaval na tem vseučilišču. (Dalje sledi.) oce treh otrok, üzrok samomoru so slabe gmotne razmere zadnj C. kr. deželni šolski svet je v svoji seji izrazil gg. Fr. Leven in V. Vossu, c. kr. profesorjema na višji realki v Ljublj in g. J. Verhov C. profesorj na im V _ svoje pri naziji v Rudolfovem, za njih slovstveno delovanje znanje. — Slika Miklošičeva. Slikar Fekonja dovršiia je lepa sliko slovečega slavista dr. viteza Miklošiča. Shka predočuje , \ i • i • « • * « ^ v njegovem zadnjem letu. Sliko , kupil • ' - ^ » • v nam umerlegia je deželni muzej, da jo uvrsti v svoji zbirki liiej znamenitih mož. • » ¥ -r i * t • * 'X ♦ 1 ' • .»^ : r « • • * • 4 ( • \ « • ) ( • • * Deželni slike drugih odboru ni po volji c. urad. Stajarskemu deželnenaiii^ kmetijska družba in namerava predn Ku lagati deželnenau zboru, da se mesto nje ustanovi deželni kme-za uradnike. Poslanec ^ijski svet. Ako deželni zbor predlog vsprejme, treba bode de-je v seji dne 12. t. m. izronl v poslanski zbornici od želi šteti ža ta svet najmanj 5.596 gld. na leto. Tdrej zopet Draginjske priklade vseh slovenskih poslancev podpi predlog, ki gre na to da se državnim uradnikom v Ljubljani dovolijo draginjske priklade zamedel je tako močno zadnje dni cesto čez Predelj, da se je moral promet ostaviti — Mestni proračun tržaški. novo breme za davkoplačevalce. — 100.000 goldinarjev je glavni dobitek velike praške razstavne loterije. Opozarjamo častite čitatelje banje dne'12. februarja t. naše. da je žre- i \ toval se je mestni zbor tržaški zadnji seji, pesve leta 1891 ako pokriti primanklj IZ oni, je proračunjen za leto 1892. Nasveto vala so se različna pota, po katerih Mejnarodna razstava plemenske in druge ži se deficit pok na- vine na Dunaji leta 8q Kakor pret^^čeno leto priredi posled pa se je po dolgi debati sklenilo najeti posojilo 800.000 c. kr. kmetijska družba na Dunaji tudi letos v času od 7. do gld Dober pripomoček za odp ki pravi: Odp naj se deficita podaj nepotrebni stroški oni za italijanske paralelke po slovenski okolici deficit in vsem neprilil ,Edinost^' - osobito in izginil septembra 189 1 druge živine, kateremu je leta mej narodno razstavo plemenske in V ta namen izvolila je družba poseben odsek, delati na to, da se razstavljalcem dovole naloga Ti Nova erarična pošta. Poštni in brzoj Nagrad določenih postane z dnem 16 ob jednem nastal tudi mir in konec bi bilo znatne olajšave na železnicah in glede carinskih in užitninskih pristojbin in sicer še večje, neg© leta 1891. urad v za razstave je več in jih je dala država, občina Dunajska, — Programi in t. m eraricen. Urad odil bo en družba sama in pa deloma tudi zasebniki poštni oficijal z pomočjo dveh poštnih asistentov, dveh mani- ogiasni pošiljali se bodo še ta mesec pulantinj, enim pismonoscem in tremi slugami jasnila daje tajništv Podrobna po C. kr kmetijske družbe na Dunaj Najdeno truplo Dne t. m našli so v Kokri Heri'engasse št 13 l^lizo Kranja truplo neke 70letne Jere Košnik iz Primskovega. Nesi-ečnica je dne 5. t m. zvečer šla ob Kokri proti domu Zaklad za železniške invalide. Grlav ravnatelj je najbrže pot zg v odo adla utoni 1 Na oddelku za bolne na očeh zdrav avstrijskih državnih železnic, baron Czedik,. je povodom svojega umirovljenja ustanovil zaklad za železniške invalide. Iz teg tukaj bolnici od 17. novembra 1890 do 16 se le v zaklada podpirali se bodo taki železniški shižabniki. Ki so se embra 1891 406 bolnikov. Ope nekem 8 2 letnem zvršilo se je 174 in • • operacij je na dan do možu bila je brezvspešna. Povp bolnikov v bolnici. pri bilo po lastni krivdi ponesrečili. Ba namen 20.000 gld. Czedik darov je v ta Ognje-gasilna društva na Kranjskem N skem je sedaj 67 prostovoljnih Kranj gasilnih društev in sicer — Velikodušen samomorilec. V Kataniji skočil je nek nemški potnik iz drugega nadstropja hotela Oriental in se je smrtno poškodoval. Samomorilec, ki se azdelijo po okrajni arstvih tako Mesto Ljubljana 2 Ljubljanska okolic 14 Kamnik Logatec Kadovlj 6 svojega imena ni hotel povedati je daroval za ubožce v Kataniji 20.000 lir io: posestniku hotela dal je v spomin drag stan K in Črnome tojna, Litija, in Rudolfovo vsako po 5, Ki'ško po K deželni njegasni zavezi pripada — Grozen dogodek. Pretečeni mesec našli so v neki hribovski vasi na Šlezijskem izmrlo hišo in v njej trupla jih 46. Najstareje ognje-gasilno društvo je Ljubljansko prosto- gospodarja, njegove žene in hčere. Sodnijsko raztelesenje je voljno ogneaa silno dr ust v obstoje že 23 let mlina teto v Prememba v posestvu. Znani posestnik umetneg dognalo, da so vse tri osebe umrle na lakoti in plučnici vied h ripe. Kr st ji g. P. Majdič, prepustil j ojemu sinu g. Vinku Majd ojo mlinsko reali- General-rojak umrl Jeden najstarejših generalov — Zdrav kraj. Na Pruskem je župnijska vas z imenom Wietstock, v kateri pretečeno leto ni nikdo umrl. kar se ui zgodilo v ze 173 let trijske vojske g. Anton \ le \ Gradci rojen bil je I. 1796. v Ilirski Bistr Četudi je do VI- ok dostojanstvo, ostal je vender ti sin svoje domo\ Lahka mu zemlj f zida zadnj v • I • posilj Naraščaj mesta Londona. V Londonu se povprečna sak mesec 900 novih hiš. Londonska pošta vsprejela je teden pretečenega leta 32 mi pisem in dru za d v milij več nego zadnji teden leta 1890 Vip Novo ognjegasno društvo. Za občino Št. Vid pi osnovalo se je dne t. m ognjegasno društv Na etov Zelnikom bil je jedno o Koroški ..Mir odbran g. Karol Mosei « prepotreben časopis 1 i) t. m. po Strašen požar. Benediktinski samostan Fecamp zaradi izdelovanja finih likerjev pogorel je dne V • do tal. Škoda za koroške milijona frankov Slovence, izšel je z novim letom v ličneji in povečani obliki Rodoljubje, katerim mar na probuj odnosti v tužnein Korotanu gmotno I 6 jte pridno po njem in podpirajte ga du — Velika nesreča na morju. Vsled hudega viharja potopilo se je ob brazilijanskem obrežji deset ladij, mej temi tudi ena braziljanska vojna ladija. Rešil se ni niliČe. Na vojni ladiji bil je tudi sin maršala Fonseke. Šolstvo. V Avsti v letošniem šolskem letu 172 Strašen čin. V Budapešti našel je te dni nbog namreč 16 nižjih, 133 višjih in 23 realnih; 125 jih na kupu gnoja velik hleb kruha. Beraču se je ta hleb zdržuje država, 47 dežele, mesta drugi po učnem jeziku jako sumljiv zdel. ker 95 nemških, 39 čeških, 23 poljskih, 4 laške, 3 srbske \ • • • • hciji. je bil zelo težek in izročil ga je po- Policija je hleb razrezala in našla v njem razsekaiio in aške 1 inska 7 dvojezičnih Realk rf 9 otročje truplo ter je uvidela, da je bilo truplo poprej pečeno, med njih 18 nižjih in 61 višjih; 49 jih vzdržuje di 23 potem v testo zagnedeno in na to zopet kot hleb kruha pe- dežele, mesta in drugi. Po učnem jeziku jih je 57 nemških, Zločinki, ki je baje zblaznela, so menda že na sledu. 1 čeških, 4 poljske, 3 laške 1 srbska hrvaška Veliki koncert „Slovensk. pevskega društva" Nemški vojaki na straži. V noči med prvim in drugim Božičnim praznikom šel je v Berolinu mlad klepar ne na Ptuji vršil se bode letos vsled zadnjega odborovega sklepa koliko vinjen domu, ter je cesto nekoliko (mesnažil. Vojak, ki ♦ Äoza pokaral, ta pa misleč, da nima stražnik nobene pravice smolnatega, teža mu je skorej jednaka, kakor vodi. V etru m se mešati v cestni red, ga ]e zavrnil.. Na to hoče vojak kle- alkoholu se popolnoma razstopi. V kupčiji natorni sreči ni parja prijeti, a ta zbeži in vojak ustreli za njim krogla zadela in tudi nobene druge škode naredila. Nemški kei listi se zelo hudujejo nad tem dogodkom, tovano prigodilo, da so vojaki nepotrebno streljali in oprani saiidarak. Dobite carijski prodajaluici. v Ljubljani v vsaki večji s pe se je vže ope ▼ Čuden skopuh je v pnprosti koči človek y ki v mestu Jrkutsk in izvrstni se svoje dni trgovec Pri pri . V. o Li. Amerikanski jekleni oblici so prav a po našem mnenji imajo dve veliki napaki. Pi — oblič dvoreznik (dopelhobel) stane kacili 7 s Id drugič pa pretežki. Ostanite torej pri lesenih, k večjem br priporočali amerikanske čolnaste obliče (Schiffhobel), pri katerih sebi imel je le nečakinjo in je bil zelo skop. V to mesto selil se je od nekod drugod in sploh se je reklo, da je jako se s posebnim vijakom more dno poljubno kriliti. Jeden tak premožen. Pa glej on čiti. po mestnih trgih in ulicah prosja- oblič zadostuje skorej za vse slnčaje, mej tem ko morate za. Njegova nečakinja preživela se je z podučevanjem svojega strijca ni nadlegovala, kateri ji je zagotovil da da vse ako krivico imeti drug lesen obli svoje premoženje zgubil vsled pekulacij. Kar se nečakinja Gosij. K. M. v Ter zim \ jedni saiJi pa se je zaprl v hišo in je od tedaj malo seznani z nekim učiteljem, zaljubita se in vzameta. Strijcu to ni bilo po volji in zapodil je nečakinjo od sebe, ker ga ni hotela slušati, šel vun, peči ni nikoli zakuril in zmrzeval je prav pošteno Zdajci ga zadene mrtvoud. Posestnik koče naznani to nečakinji, katera s svojim soprogom takoj pride. Mož lešal je b kor mrtev na postelji in prav težko je zgovoril besede: „Mraz mi je, zakurite peč.'' Ker je bilo poletje in zelo vroče, bile so vsem bodemo prihodnjih Ik z opisavanjem vseh važnejših namak za les Tedaj bodeto imeli dovolj izbire M H M H > • te besede nerazumljive. Odprli so pečine vrata in videli v reci za kurjavo pripravljena drva, katere so sklenili vunj pobrati I kapljice za želodec 9 komaj 'oilo bilo prvo poleno zunaj, zakriči starček, ko je zbral še vse svoje zadnje moči gite! Ko to izpregov umrje. bila poberejo vsa drva iz peči in kaj vidijo \ pec izgotovljeiie v lekarni k angelu varhu*' A A t je natlačena z vrednostnimi papirji v skupni vrednosti 1,290.000 rubljev, kateri znesek je potem podedovala nečakinja, kot njrgova edina sorodnica — Zastrupljenih bilo je v Mastertovnii v Avstraliji pii nekem ženitovanji 30 oseb. Dve sta umrli in drnge so pa v sniitni nevarnosti. Govori se, da se je nekgo le hotel pa BRAD Y a Kromerižu (Moravsko) 4 4 4 pošaliti in e menil, da je kolače potresel z grenko soljo, se je zmotil in jih je potresel z neko stnipeno stvarjo. % so staio. zanesljivo iii 7 na no i i piino o ter so sredstvo ki za želodec ?n prebavilna dela Samo prave so z zraven stoječo var stveno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenice 40 kr i i i 4 t- Listnica vredništva. iSl.^SižS® i s .v . it; WX'^fc «T, ixi" t. Ä ilf, JT.t, . .. • T • • T •^•iTi ^ Schutzmarke. ^i^PvOAJU^ hxlec P^CC'di dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je nazaarijenM. 3lnrijaceljske kapljice za ž-- 4 t pi'od^jajo s«-, pfave: v ( "t v K. Saudnrek je sjiiola. ki teoe iz debla Iti ccfii'ic'1; I V Sv