Mitju vsaki četrtek in velja t ftfttniiio vrtd i in v Mariboru s pošiljanjphi ua dom
ua culo lete , & fl,
„ pol Ma . i fi, 60 k,
n Vt , -4. 80 k.
Brez pošiljanja no dom ja c«)o letu ' L' ti, SO k. , pt-i kna. . iii.:;0k.
„ % \ . - i. tak,
PoaEuiifizni listi se doli ¡jo pri knjigarn Koval; u nn velikem trgu r.s 5 k.
SLOVENSKI
itaroinino a prej o m a vre ti»
liifitvo v Mariboru,
Itokopigj se ne vritûnjû, iieplnrRtii lîrti ne prijemajo.
Poduči ven list za slovensko ljudstvo.
„1'oduk v goi-podnrf-tvu bogati tieî.ito."
Oznanila b-u prijemaj t), plač« /a vrstico je 10 b, i u za kolek -v k.
Siv. 24.
V Maribor tj 11, junija 1SG8.
Tečaj IL
OdnuU nnmottiiUlva ua >litv«iiikL>tn MHr^lu-iii.
„N, F. P.u piše, da hote niiui-sterstvo uotrajnih zadev poslati vTriout namestniškega svetovalca z drngim potreb nim osobetvnm; iu hoče vedeti, da so za to že urndniki imenovani.
Prav je tako, mi laSkim Tiroleem tega ne za vi. damo. Pa kar je tam prav, je tudi pri nas prav. Na štir-skem nas jc više 100.000 Slovencev, ki smo v onakom stanu proti Graški muncitiiiji, kakor Tirolski Lahi pmli Insbrtiiški. Kar Tirolski Lahi dobijo, moramo tudi mi Štirski Slovenci dohiti: odsek e. k. namestnišlva s potrebnim oaohslvom t sedežem v Mariboru ali v Celju. Prepričani smo. da nam slavno minisierstvo notrajnih zadev to tudi da. Tedaj le z a h t o v a j m o po pravni poti.
temeljnih postav se pri nas tako ixvrfihje: V naši tiskovi pravdi smo dohili ¿3, maja t. 1. nemflko razsodbo s poveljem, da jo moramo dati natisnoti dnevih na prvo stran našega lisi a. Proti temu povelju smo taki fl. maja odposlali reko rs, v ktercui smo navedli važne vzmke, iz kterih ne moremo in nočemo tiskati v naš slovenski list nemške razsodbe iu smo obenem prosili za slovensko razsodbo, Na ta rokurs smo 1. t. m. prijeli slovensko razsodbo in oh enem tudi povelje, da moramo v -j dnevih p I a ■ «ti za prestavo 2 gld. lu kr., čc ne, bomo eksekati ra ni. „Nard, list." ki so temu posvetili posebni uvodni članek, pravijo da i j to naj novejši vladat v rad ni škandal čislaj lanski. — Tudi proti temu povelju smo napravili rekurs. Tako je pri na« s g- ti). „Primorce" pa piše o tem to le važno novico: Ministère! jo: nauka je zaukazalo, oziraje se ua g, li) da ima koperska gimnazija vprihodajc čisto laška biti in koperska gimnazija je v Istriji, Istri j a ¡m ima okoli 50.00« Lahov i a nad 190.000 Sinveuçèv. Sin venski jezik ima [to tem ukazu to veliko pravico, da sa ga v prostih urah va e učili, kdor se ga hoče, obvezan pa tega nobeden ni : in kdor hi dobil iz sloveuščiue slab red, ne ame mu ta red nič škodovati, pa tudi se v «pričalo ne zapisali. To so čuda, ki jih dela g. 19.
Svečanost poklatlanja temeljnega kamena češkemu gledišču v Pragi.
(linijo,)
Pred tretjim oddelkom prevoda je šla bauda praških mestjanskih granadirjev in za njo više 3000 dijakov. Prvi so jezdili, za njimi je šla naj prej bauderiua straža /. golimi sabljami za to so Sli dijaki v kostumih iz časa tridesetletne vojske, v kostumih slavije in srbskih dijakov s fesi (malimi črlenimi kapami) na glavi iu za tim še drugi dijaki. Zadnji izmed teh so imeli vmletno žamatne kapice s sivo kožuho-vino orohljcuc, na prej na kapah so imeli male grbe, na kterih je bilo znamenje fakultete, ktero so kteri bili. Srce je moralo vsakemu veselja igrali, ko je videl ta res velikanski prevod dijakov velike bodoče na£c in te I i gen rije iu uade i
Za dijaki je naj prej šel mlinarski ceh, ki je seboj peljal na lepo okinčanem velikem vozu, kterega so vlekli četirje lepi in bogato okinčan! konji sivet, velik model uiuct
nega mlina. Mlin ;l* ziniroin m!ei, ijklcr je p,\:v<jJ trajal i u prazn iško oblečeni mlinarski fantje bo pri njem izvršil vali svoje mlina rsbe posle. Vsi mlinarji in ithovi lani je so bili v svoji navadni prosli mlinarski obleki i belimi kapami. Za njimi io je šlo mnogo drugih cehov v svoji navadni obrtniški u Id ek i med njimi tudi strojarji, kožarji ki so seboj peljali lep voz. na kierem so imeli vse svoje strojarsko orodje, tudi male deklic- s modro črleno-beiimi pasei so bile ua vozit; cebskit bandera pa je loln napravljena piav umetno iz neobdelanega usnju.
Naj dolgfii del prevoda s j čin i] j pevci iz Ceskc in M a-ravske, bilo jih je namreč "4 društev, Ji bova bandera so bila skoTej vsa iz črleuo-hrfo svile In obilno s zlatom in srebrom i tiskana. Vsa društva so bila s živim klicem „Slava pozdravljena in posebno zlo se jc vikalo moravskim društvom11 „Slava Morave", Pozdrav, ki se ,je ravno tako živo od strmi droStev oiL'o vaijal. -- 2a pevci se je prevod pretrgal in v njega so stopili gosti, ki so doslej pod lepim paviljonom bili; za njimi so šli deželni poslauci, po tem poslanci okrajath iu ?rciijškili zastopništev, gospodarskih društev ¡¡¡posojilnih kan.
Pri Sloveseem obeliska, ki je stal pri crkvi sv. Uršnle, so stopila v prevod ženska, pevska društva, gospod „Urue-lecke Besed v" in pevsko društvo „ L u d m i I a". „Typo-graficka Beseda" jo imela seboj lepo okinčan velik voA, kterega so vlekli l lepi in bogaio "kinčnni konji, in na ktercui jO bita mala prefia za tisk in ua kteri so ic po celi poti tiskala slovesna pesem, ktere se je jO.OOO natisneta tli med ljudstvo razdelilo.
Zdaj jc došla „Cmclecka Besed a", pred ktero je jezdil ščitonoša, ki je nesel društvena znamenja, okni njega in za njim so sli lepo oblečeni pazi noseči znamenja igra vtke in obraz i v uc umetnosti, pred njo, kakor, tudi pred vsakim sle dečini lirušlvom je Šla mu .ika, duštojezdaj društvo umetnosti in zavodu v. za tem depuiaoije in člani češkega narodnega gledišča v lepili različnih in bogatih kostumih ; za njimi so sli srenj ski zastopniki iz Karolinškega dola, Sini bova iu Više-brada zadnjič pa srenjski zastopniki kraljevskega mesta Prage. Tim bo su pridružile vecčane gospodično ¡k Hane in dolgi red domačih venčanih gospodičen iu gosp, za temi so sjedeputaolje družeb znauostl in za njimi plašiti iu mnogi drugi oboroženi mesijnaski vojaki in dežele.
(Koncu pribodujio.)
Gospodarsko stvari.
Maika v vrcel (/.»kiju), vni;a pri lifii.
Mnogokrat se čuje, da dober gospodar prej, ko kaj kupi, reče: „To moratu 9e prej dobro pogledati, mačke v vreči no bom kupoval", —
Mars i kteri prav zvito dokazuje vsak dan in pri vsaki priložnosti, da bi se po tem pregovoru veikdar moralo ravnati. On pregledava dobro vsak kozarček vina, kterega mn jekrč-mar naljil iu prclchta na tanko, aH jc mera popolna in vino čisto, iu še ga le pije, kedar je ¡udi nos svojo dolžnost storil in zdrav duh vina potrdil, — Vse to stori naš dober gospodar samo zato, da dokaže da noče kupili „mačko v vreči". Kavno i h tega vzroka preišče ludi v krčmi vse ženi I je, ktere se ua mizi nahajajo, dokler uo najde take, ktera ni premeltka ne pretrda, ternoč taka, kakovo on naj
Mitju vfiilii četrtek in velja t poMnmo vrtd i in v Mfiriborti s pošiljanjphi na dom
¡ui culo leto . S fl.
„ pol Ha - i ii, 60 k,
n Vt , -4. 80 k.
Brez pošiljanja no dom ja c«)o letu ' L' ti, SO V. , poi kna. . iii.:;0k.
„ % \ . - i. tak,
PoaEmifiiiii listi se dolnjo pri knjigarn Koval; u na velikem trgu r.a 5 k.
SLOVENSKI
itaroùaino a prej o m a vred»
liifitvo v Mariboru,
Itokopigj se h£ vritûnjû, iieplniatii lîrti ne prijemajo.
Poduči ven list za slovensko ljudstvo.
„1'oduk v goi-podarf-tvu bogati tieî.ito."
Oznanila b-u prijemajo, plača /a vrstico je 10 k, in za kolek .-i- k.
Siv. 24.
V Maribor tj 11, junija 1SG8.
Tečaj IL
OdnuU nnmottiiUlva na >litv«iiikL>tn MHr^lu-iii.
„N, F, P.u piše, da hote miuisterstvo uotrajnih zadev poslati vTriout namestniškega svetovalca z drngiin potreb nim osobetvom; iu hoče vedeti, da so za to že urndniki imenovani.
Prav jc tako, bi i laškim Tirolccrn tega ne za vi. damo. l'a kar je tam prav, je tudi pri nas prav. K® Štir-skem nas jc više i00.000 Slovencev, ki smo v enakem stana proti Graški muncitiiiji, kakor Tirolski Lahi pmti Insbrtnški. Kar Tirolski Lotiti dobijo, moramo tudi mi ¿tirski Slovenci dohiti: odsek e. k. namestnišlva s potrebnim oaohslvom t sedežem v Mariboru ali v Celju. Prepričani smo. da nam slavno mi nisierstvo notrajnih zadev to tudi da. Tedaj le z a h t e v o j m o po pravni poti.
temeljnih postav se pri nas tako ixvrfihje: V naši tiskov: pravdi smo dohili ¿3, maja t. 1. nemško razsodbo s poveljem, da jo moramo dati natisnoti v* dnevih »a prvo stran našega listu. Proti temu povelju smo taki fl. maja odposlali rekura, v ktercui smo navedli važne vzroke, iz kterih ne moremo in nočemo tiskati v naš slovenski list nemške razsodbe iu smo obenem prosili za slovensko razsodbo, Na ta rokurs smo 1. t. m. prijeli slovensko razsodbo in obenem tudi povelje, da moramo v -i dnevih p I a ■ «ti za prestavo 2 gid. lu kr,, čc ne, bomo eksekati ra ni. „Nnrd. list." ki so temu posvetili posebni uvodni članek, pravijo da jo to naj novejši vladni v rad ni škandal čislaj tan^ki. — Tudi proti temu povelju smo napravili rekurs. Tako je pri nas s g- ti). „Primorce" pa piše o tem to le važno no» vico: Ministère!jo: natika je zaukazalo, oziraje se na g, li) da ima kopemka gimnazija vprihodajc OU t« laška liti in koperska gimnazija je v Istriji, Istrija ¡i:t ima okoli 50.000 Lahov in nad 190.000 Slovencev. Slovenski jezik ima [to tem nka^u to veliko pravico, da ko ga v prostih urah vn e učili, kdor se ga hoče, obvezan pa tega nobeden ni : in kdor hi dobil iz sloveuščiue slab red, ne sme nui ta red nič škodovati, pa tudi se v «pričalo ne zapisali. 'Po so čuda, ki jih dela g. 19.
Svečanost poklatlanja temeljnega kamena reškemn gledišču v Pragi.
(linijo,)
Pred tretjim oddelkom prevoda je Sla banda praških mestjanskib granadirjev in za njo više 3000 dijakov. Prvi so jezdili, za njimi je šla naj prej bauderimi straža t. golimi sabljami za to so ČU dijaki v kostumih iz časa tridesetletne vojske, v kostumih slavije in srbskih dijakov s fesi (malimi črlenimi kapami) na glavi iu za tim še drugi dijaki. Zadnji izmed teh so imeli vio letno žamatne kapice s sivo kožuho-viuo orohljcuc, na prej na kapah so imeli male grbe, na kterih je bilo znamenje fakultete, ktere so kteri bili. Srce je moralo vsakemu veselja igrati, ko je videl ta res velikanski prevod dijakov velike bodoče uaše inteligenc;!jc iu uade i
Za dijaki jc naj prej šel mlinarski ceh, ki je seboj peljal na lepo okinčanem velikem vozu, kterega so vlekli četirje lepi in bogato okinčani konji ¿¡¡vet, velik model umet
nega mlina. Mlin [e ziniroin m!ei, Ijklcr je ¡i.jv .J trajn.1 i u prazn iško oblečeni laliuarski fantje bo pri njem i/.vrš uvali svoji! mlina rake posle. V ¿»i mlinarji i o jihovi lani je gq bili v svoji navadni prosti mlinarski obleki i belimi kapami. Za njimi io je šlo mnogo drugih cehov v svoji navadni obrtniški obleki med njimi tudi strojarji, kožarji ki so seboj peljali lep voz. na ktereio s « imeli v^e sv<jje strojarsko orodje, tudi male deklic- s modro črleno-bfliimi pasci so bile na vozit; cebskit banderit pa je biki napravljena piav umetno iz neobdelanega usnju.
Naj dolgfii del prevoda s7 črnili pevci h Ceskc in Moravske, bilo jih je namreč "4 društev, Ji bova handera so bila skoTej vsa iz črleuo-hrfo svile in obilno s zlatom in srebrom i tiskana. Vsa društva so bila s Sivim klicem „Slava pozdravljena iu pose h no zlo se jc vikalo moravskim drnšt-vom11 „Slava M o r u v e". Pozdrav, ki se je ravuo tako živo od strani društev edirn vaijaJ. -- 2a pevci se je prevod pretrgal in v njega so stopili gosti, ki so doslej pod lepi tu paviljonom bili; za njimi so šli deželni poslanci, po tem poslanci okraj ath iu srenj ¡¿ki h zastopništev, gospodurskih društev izpotioiiltiib kan.
Pri slovesnem obdiekn, ki je stal pri crkvi sv. Uršnie, so stopila v prevod ženska, pevska društva, gospod „Urue-lecke Besed v" in pevsko društvo q L n d m i I a". „Typo-graficka Beseda" jo imel» seiioj lepo okinean velik voA, kterega so vlekli l lepi in bodalo okinčani konji, in na kte-rem jO bita raulu prefla za tisk in na kteri su ie po celi poti tiskala slovesna pesem, ktere se je jO.OOO nalienoto hi med ljudstvo razdelilo.
Zdaj jc došla „Cmelecka Beseda", pred ktero jo jezdil ščitonoša, ki jc nesel društvena znamenja, okni njega in za njim so šli lepo oblečeni pazi noseči znamenja i^ravsko ta obraz i v uc umetnosti, pred njo, kakor, tudi pred vsakim sle tlečim tlrušLv(fin ji'ila inu .ika, duštojezdaj društvo umetnosti in zavodu v. za tem deputacije in člani češkega narodnega gledišča v lepili različnih in bogatih kostumih: za njimi so šli srenj »ki zastopniki iz Karolinškega dola, Sini bova iu Visc-hrada zadnjič pa srenjski zastopniki kraljevskega mesta Prage. Tim so se pridružile vecčane gospodične ¡k Hane in dolgi red domačih venčanib gospodičen iu gosp, za temi so sjedeputsclje drazeli znauostl in za njimi praški iu mnogi drugi oboroženi mehanski vojaki in dežele.
(Koncc pribodnjio.)
Gospodarsko stvari.
Maika v vrcel (zakljn), vni;a pri lifii.
Mnogokrat se čuje, da dober gospodar prej, ko kaj kupi, reče: „To moram 9e prej dobro pogledati, uiačltc v vreči no bom kupoval", —
Mars i kteri prav zvito dokazuje vsak dan in pri vsaki priložnosti, da bi se po tem pregovoru vsikdar moralo ravnati. On pregledava dobro vsak kozarček vina, kterega mn jekrč-mar naljil iu prclchta na tanko, ali jc mera popolna in vino čisto, iu še ga le pije, kedar je ¡udi nos syojo dolin ost storil In zdrav duh vina potrdil, — Vse to stori naš dober gospodar sanm zato, da dokaze da noee kupili „mač&e v vreči". Kavno i h tega vzroka preiSio ludi v krčmi vse ženi I je, ktere sc ua mizi nahajajo, dokler uo najde take, ktera ni premeltka ne pretrda, tcuioč taka, kakovo on naj
Mitju vfii);i četrtek in velja t pJiMmiMj vrt-d i in v Maribora s pošiljanjphi ua dom
tli) Culo lete , S fl,
„ pol Ma . i fi, 60 k,
n Vt , -4. 80 k.
Brez pošiljanja no dom ja Cflt) letu ' L' ti, SO V. , pol	■ iJi.:;0k.
„ % \ . -d.tak,
PoaEuiifiZiii listi se dolnjo pri Jinji^nru Koval; u nn velikem trgu r.s 5 k.
SLOVENSKI
itaroùaino a prej o m a vre d-
liifitvo v Mariboru,
Itokopigj se h£ vritûiijû, iieplnrRtii lîrti ne prijemajo.
Poduči ven list za slovensko ljudstvo.
„1'oduk v goi-podnrf-tvu bogati deî.ito."
Oznanila b-u prijemaj t), jilnčn /a vrstico je It) k, i ii za kolek -v k.
Siv. 24.
V Mariboru 11. junija 1SG8.
Tečaj IL
OduvU nnmottiiUlva na tlitvtiiikeni Mtir^kem.
„N, F. P.u piše, da hoče miuisterstvo uotraimh zadev postati vTrieut uamcstuiškega svetovalca z dragim potreb uiin osobetvom; iu hoče vedeti, da so za to že urndniki imenovani.
Prav jc tako, mi laški m Tirolcem tega ne za vb damo. Pa kar je tam prav, je tudi pri nas prav. K® Štir-skem nas jc više i00.000 Slovencev, ki smo v onakom stanu proti Graški uamcitiiiji, kakor Tirolski Lahi pmti Insbrtnški. Kar Tirolski Lahi dobijo, moramo tudi mi Štirski Slovenci dobiti: odsek c. k. namestnišlva s potrebnim oaobslvom t sedežem v Mariboru ali v Celju. Prepričani smo. da niiat slavno ministerstvo notrajnih zadev to tndi da. Tedaj le z a h t e v u j m o po pravni poti.
temeljnih postav se pri nas tako ixvrfiUje: V naši liskovi pravdi smo dobili ¿3, maja t. 1. ne ml k o razsodbo s poveljem, d* jo moramo dati natisnoti v* dnevih na prvo stran našega lisla. Proti tmnu povelju smo taki fl. maja odposlali rekara, v kterem smo navedli važno vzmke, iz kterih ne moremo jn nočemo tiskati v naš slovenski list nemške razsodbe iu smo obenem prosili za slovensko razsodbo, Na ta roknrs smo 1. t. m, prijeli slovensko razsodbo in obenem tudi povelje, da moramo v -j dnevih p I a ■ ati za prestavo 2 gltl. lu kr., čc ne. bomo ek sok nt i ra ni. „Nhrd. list." ki so temu posvetili posebni uvodni članek, pravijo da jo to na j novejši vladni v rad ni škandal čislaj lanski. — Tudi proti temu povelja smo napravili rekurs, Tako je pri nas s g- ti). „Primorec" pa piše o tem to le važno no» vieo: Ministère!jo: nauka je zaukazaio, oziraje se na g, li) da ima koperska gimnazija vprihodnjc čisto laška biti in koperska gimnazija je v Tstriji, Istrija pa ima okoli 50.00« Lahov in nad 190.000 Sioveuçév. Sh.venski jezik ima [to tem ukazu to veliko pravico, da se ga v prostih nrah sn e učili, kdor se ga hoče, obvezan pa tega nobeden ni : in kdor hi dobil iz sioveuščiue slnb red, ne sme nni ta red nič škodovati, pa tndi se v spričalo ne zapisali. To so čudu, ki jih dela g. 19.
Svečanost poklatlanja temeljnega kamena reškemu gledišču v Pragi.
(linijo.)
Pred tretjim oddelkom prevoda je šla banda praških mestjnuskih granadirjev in za njo više 3000 dijakov. Prvi so jezdili, za njimi je šla. naj prej bauderina straža t. golimi sabljami za to so ŠU dijaki v kostumih iz časa tridesetletne vojske, v kostumih slavije in srbskih dijakov s fesi (malimi črlenimi kapami) na glavi iu za tim še drngi dijaki. Zadnji izmed teh so imeli vtoletno žatnatne kapice s sivo kožuho-vino orohljcuc, na prej na kapah so imeli male grbe, na kterih je bilo znamenje fakultete, klere so kteri bili. Srce je moralo vsakemu veselja igrati, ko je videl ta res velikanski prevod dijakov velike bodoče naše in te lige udje iu uadc i
Za dijaki jc naj prej šel mlinarski ceh, ki je seboj peljal na lepo okinčanem velikem vozu, kterega so vlekli četirje lepi in bogato okinčani konji sivci, velik model umet
nega mlina. Mlin [e zmirom m!ei, ijklcr je p,v vod trajal i u prazn iško oblečeni mlinarski fantje so pri njem izvršil vali svi.ji' mlina rake posle. V»; mlinarji in jihovi fantje so I ali v svoji navadni prosli mlinarski ohleki z belimi kapami. Za njimi io ješlomnog-j drugih cehov v svoji navadni obrtniški obleki med njimi tudi strojarji, kožarji ki so seboj peljali lep voz. na kterem s « imeli vse svfljestfojarsko orodje, tudi male deklice s modro-crieno-balimi pasei so bile na vo?,u; cehskit handcra pa je hii.i napravljena piav umetno iz ueobdelanega usnja.
Naj dolgfii de! prevoda s 7 čin i] j pevci iz Ceskc in Moravske, bilo jih je namreč "4 društev, Jihovn bandera so bila skoTej vsa iz črleno-haJe svile in obilno s zlatom in srebrom stiskana. Vsa drnštva so bila s živim klicem „Slava pozdravljena in pose h no zlo se je vikalo moravskim društvom11 „Slava Moravč". Pozdrav, ki se je ravuo tako živo od strani drnStev odgnvaijal. -- Za pevci se je prevod pretrgal in v njega so stopili gosti, ki so doslej pod lepim paviljonom bili; za njimi so šli deželni poslanci, po tem poslanci okrajnih iu srenj škili zastopništev, gospodiirskih društev izporioiiltiib kan.
Pri Slovesnem obeliekn, ki je stal pri crkvi sv. Uršnle, so stopila v prevod ženska, pevska društva, gospod „Urue-lecke Besed v" in pevsko društvo „L ti d mila". ,,Typo-gTftficka Beseda" je imela seboj lepo okinean velik vo kterega so vlekli l lepi in bogato "kinčnni konji, in na kte-reui jO bita mala prefia za tisk in na kteri su ie po celi poti tiskala slovesna pesem, klcre se je jO.OOO natisneta iu med ljudstvo razdelilo.
Zdaj j c došla „Cmclecka Beseda", pred ktero jo jezdil šeitonoša, ki je nesel društvena znamenja, okol njega in sa njim so šli lepo oblečeni paži noseči znamenja igra vtke ta obraz i v uc mnetnosti, pred njo, kakor, tudi pred vsakim sle dečim društvom ji'¿la iiiu .ika, doštojezdaj društvo umetnosti in zavod 11 v, za tem de|mtaeijc in člani češkega narodnega gledišča v lepili različnih in bogatih kostumih ; za njimi so šli srenj ski zastopniki iz Karolinškega dola, Sini bova iu Više-livada zadnjič pa srenj ski zastopniki kraljevskega mesta Prage. Tim so st; pridružile veciane gospodične iz tlane in dolgi red domačih veneanih gospodiSen iu gosp, za temi so šjedeputacije družeb znauosti in za njimi prašiči iu mnogi drugi oboroženi mesijanski vojaki in dežele.
(Koikjc prihodnjič.)
Gospodarsko stvari.
Mačka v vreel (žakljn), vni;a pri lifii.
Mnogokrat se čuje, da dober gospodar prej, ko kaj kupi, reče: „To morata 9e prej dobro pogledati, umčltc v vreči no bom kupoval", —
Mars i kteri prav zvito dokazuje vsak dan in pri vsaki priložnosti, da bi se po tem pregovoru vaikdar moralo ravnati. On pregledav.a dobro vsak kozarček vina, kterega mu jekrč-mar naljil iu pretehta na tanko, ali jc mera popolna iu vino čisto, iu še ga le pije, kedar je ludi nos syojodolžnost storil in zdrav dnh vina potrdil, — Vse to stori naš dober gospodar samo zato, da dokaže da noče kupili „mačko v vreči", liavno iz tega vzroka preiSie ludi v krčmi vso ženil je, ktere se na mizi nahajajo, dokler uo najde take, ktera ni premehka ne pretrda, teuioč taka, kakovo on naj
Mitju vfiilii četrtek in velja t pJiMmiMj vrc-d i in v Mariboru s pošiljanjphi nj dom
na culo lete , & fl,
„ pol Mu . i ii, 60 k,
n Vt , -4. 80 k.
Brez pošiljanj« no doni ja odo letu ' L' ti, Sij V. , poi	■ iJi.:;0k.
„ % \ . - i. tak,
PoattJiifiZiii listi se dolnjo pri knjigarn Koval; u nn velikem trgu r.s 5 k.
SLOVENSKI
itaroùaino a prej o m a vre (i-
liifitvo v Mariboru,
Itokopigj se ne vritûnjû, iieplnrRtii lîrti ne prijemajo.
Poduči ven list za slovensko ljudstvo.
„Poduk v goi-podnrf-tvu bogati tieî.ilo."
Oznanila b-u prijemaj t), jilnčn /a vrstico je 10 k, i ii za kolek -v k.
Siv. 24.
V Mariboru 11. junija 1SG8.
Tečaj IL
OdnuU nnmottiiUiva na »litven&kfHi MHr^lu-iii.
„N. F. P." piše, da hoče miuisterstvo notrajnih zadev postati vTrieut namcstniškega svetovalca z dragim potreb liiin esobstvom; iu hoče vedeti, da so za to ie uradniki imenovani.
Prav jo tako, mi laškim Tiroleem tega ne za vb damo. Pa kar je tam prav, je tudi pri nas prav. Na Štir-skem nas .je više 100.000 Slovencev, ki smo v euakom stauu proti Graški namcitiiiji, kakor Tirolski Lahi pmti Insbrtiški. Kar Tirolski Lahi dobijo, moramo tudi mi Štirski Slovenci dobiti: odsek e. k. namestnišlva s potrebnim oaobslvom t sedežem v Mariboru ali v Celju. Prepričani smo. da nnat slavno miuisterstvo notrajnih zadev to tudi da. Tedaj le z a h t e v u j m o po pravni poti.
temeljnih postav se pri nas tako izvršuje: V naši tiskov! pravdi smo dobili ¿3, maja t. 1. ne ml k o razsodbo s poveljem, d* jo moramo dati natisnoti v* dnevih na prvo stran našega lisi a. Proti temu povelju smo taki fl. maja odposlali reku rs, v kterem smo navedli važne vznike, iz kterih ne moremo jn nočemo tiskati v naš slovenski list nemške razsodbe iu smo obenem prosili za slovensko razsodbo. Na ta roknrs smo 1. t. m. prijeli slovensko razsodbo in obenem tudi povelje, da moramo v -i dnevih p I a ■ ati za prestavo 2 gld. lu kr., čc ne, bomo eksek a ti ra n i. „Nard. list." ki so temu posvetili posebni uvodni članek, pravijo da i o to na j novejši vladni v rad ni škandal čislaj tan^ki. — Tudi proti temu povelju smo napravili rekurs. Tako je pri nas s g- ti). „Primorec" pa piše o tem to le važno no-vieo: Ministère!jp: nauka je zaukazalo, oziraje se ua g, li) da ima koperska gimnazija vprihodnje čisto laška l ili in koperska gimnazija je v Istriji, Istrija pa ima okoli 50.00« Lahov in nad 190.000 Slovencev. Slovenski jezik ima [to tem ukazu to veliko pravico, da se ga v prostih nrah va e učili, kdor se ga hoče, obvezan pa tega nobeden ni : in kdor hi dobil iz slovcuščiue slab red, ne sme nni ta red nič škodovati, pa tudi se v spričalo ne zapisali. To so čuda, ki jih dela g. 19.
Svečanost poklatlanja temeljnega kamena reškemu gledišču v Pragi.
(Unijo,)
Pred tretjim oddelkom prevoda je šla bnnda praških mestjauskih granadirjev in za njo više 3000 dijakov. Prvi so jezdili, za njimi je šla naj prej banderiua straža z golimi sabljami za to so Šli dijaki v kosi umi h iz časa tridesetletne vojske, v kostumih slavije in srbskih dijakov s fesi (malimi črlenimi kapami) na glavi iu za tim £c drugi dijaki. Zadnji izmed teh so imeli vtoletno žatnatne kapice s sivo kožuho-vino orohljcuc, na prej na kapah so imeli male grbe, na kterih je bilo znamenje fakultete, klere so kteri bili. Srce je moralo vsakemu veselja igrati, ko je videl ta res velikanski prevod dijakov velike bodoče naše inteligenci je iu uadc i
Za dijaki je naj prej šel mlinarski ceh, ki je seboj peljal na lepo okinčanem velikem vozu, kterega so vlekli četirje lepi in bogato okinčani konji sivci, velik model umet
nega mlina. Mlin [e zuiirom m!ei, Ijkler je p.evoj trajn.1 i u prazn iško oblečeni mlinarski fantje so pri njem i i vrši vali svoji! mlina rake posle. Vsi mlinarji in jihovi fantje so bili v svoji navadni prosti mlinarski obleki z belimi kapami. Za njimi flo je šlo mnogo drugih cehov v svoji navadni obrtniški obleki med njimi tudi strojarji, kožarji ki so seboj peljali lep voz. na kierom so imeli v^e svujestiojarsko orodju, tudi male deklici- s modro-rvleiio-l-ilimi pasei so bile na vo?,u: eehsk;i baudera pa je loln napravljena piav umetno iz neobdelanega usnja.
Naj dolgfii del prevoda s j eiaili pevci iz Ceskc in Moravske, bilo jih je namreč "4 društev, Ji kova bandera so bila skoTej vsa iz črlenn-hOle svile in obilno s zlatom in srebrom i tiskana. Vsa drnštva so bila s živim klicem „Slava pozdravljena in posebno zlo se jc vikalo moravskini društvom11 „Slava Moravč", Pozdrav, ki se je ravuo tako /.ivo od strani društev odgovarjaj. -- 2a pevci se je prevod pretrgal in v njega so stopili gosti, ki so doslej pod lepim paviljonom bili; za njimi so šli deželni poslanci, po tem poslanci okrajnih iu srenj škili zastopništev, gospodarskih društev izjiosoiiltiih kas.
Pri SlovflSBein obdiekn, ki je stal pri crkvi sv. Uršnie, so stopila v prevod ženska, pevska društva, gospod „Urue-lecke Besed v" in pevsko društvo „Lnd mila". ,,Typo-gTftficka Beseda" je imela seboj lepo okinean velik voz, ktevega so vlekli 1 lepi in bogate okinčani konji, in na kterem jO bita mala prefia za tisk in na kteri su ie po celi poti tiskala slovesna pesem, klcre se je jO.OOO niilisnot» tli med ljudstvo razdelilo.
Zdaj jc došla „Cmclecka Beseda", pred ktero jo jezdil ščitonoša, ki je nesel društvena znamenja, okol njega in sa njim so šli lepo oblečeni pazi noseči znamenja igravske in uhrazivne umetnosti, pred njo, kakor, tudi pred vsakim sle dečim društvom je ¿la niu .ika, duštojezdaj društvo umetnosti in zavodov, za tem dejmUieije in člani češkega narodnega gledišča v lepili različnih in bogatih kostumih ; za njimi so šli srenj ski zastopniki iz Karolinškega dola, Sini bova in Više-brada zadnjič pa srenj slu zastopniki kraljevskega mesta Prage. Tim bo si; pridružile venčane gospodične iz Hane m dolgi red domačih venčanih gospodičen iu gosp, za temi su šle depntaeije dražeti znauosti in za njimi prašiči iu mnogi drugi oboroženi mestjnoski vojaki in dežele.
(Konec prihodnjič.)
Gospodarsko stvari.
Mačka v vrecl (zakljn), vni;a pri lifii.
Mnogokrat se čuje, da dober gospodar prej, ko kaj kupi, reče: „To moram 9e prej dobro pogledati, uiačltc v vreči no bom kupoval", —
Mars i kteri prav zvit o dokazuje vsak dan in pri vsaki priložnosti, da bi se po tem pregovoru vaikdar moralo ravnati. On pregledava dobro vsak kozarček vina, kterega mu jekrč-mar naljil iu pretehta na tanko, ali jc mera popolna in vino čisto, iu še ga le pije, kedar je ludi nos svoj.»dolžnost storil in zdrav duh vina potrdil, — Vse to stori naš dober gospodar samo zato, da dokaže da noče kupili „mačko v vreči", liavno i k tega vzroka preišie ludi v krčmi vso ženil je, klere se ua mizi nahajajo, dokler ne najde take, ktera ni premehka ne pretrda, temoč taka, kakovo on naj
bolj ljubi L j. malo krhka,— .,ker mačke v vreči" na aoben način noče kupiti. —
í i Žali bog je vendar poleg b vojego dobrega vodila ccnino in za volj oguja varnejSo pipo za ta hak íameiiü s d ra žejo io ravoij ognju nevarnejšo «modko (cigaro) iu pri li reči mačko v vreči — j emu celo nepoznano iu drago stnodko /.amenil z že privajeno pipo, samo, da tudi ou puba tabak po šegi.
Napako, ktero je j-ii tem storil, boče sicer pri kupovaSpl srnodke s ti m popraviti, da preiöce z naj vekSo previdnostjo vsako, samo da ac bi kupil take, ktera, kakor pravi ro C vleče"- -
Ker mu mali košček tabaka, od kterega še mora oapicu odgriznuti in izplanoti iu zadnji čutit celo neporabljen Odvrót — kar ^c prav dobro ve — na leto precej drago dojde, tudi čc celo leto prav pravilno puba, da, mnogokrat tako drago, kot pol ali celo dače, klero na leto plačuje. To vendar vse celo nič ue dene, ker ču si o kol novega leta kupi novi koledarček, spet gleda, da pri tem one nepotrebne stroške nekoliko poravna, in v. atora j koledarček mesto '¿a 30 kr. za ^0 kr. kupi; tudi pri tem kopu noče kupiti ruiaeke v vreči" potrpi zntoraj do meseca lebruarja in si pomaga brez koledarčeka kolikor je mogoče in tedaj si ijln-rc šc^ le takega, ki je meseca januarja vreme naj bolj prerokoval. Za-libog ne pretehta iu ne pregleda vsjkdar v svojem gospo darštvu vso tako natanko, tukaj mu splava marsikteri goldinarček po vodi po ne pretehta nem ravnanju, in pri svojih vredbali in f>odvze)jih jo mnogokrat pod üben onemu možu, ki je prižgal au 1 gld. bankovec, in iskal zgubljen krajcar.
Tudi drugim gospoda rom «o večkrat pripeli, Uteri nis tako a vi ti ko ta prebrisan eo, da si kupijo „ mačko v vreči11 brez da bi to opatiili, iu iia tudi večkrat mačko t vreči produjo in se strašno jezijo, ako mislijo da so kakošno malenkost za pol krajcarja predlogu kupili, če so ravno mnogokrat pri vekšili kupili zlo nestrogi, sanio zarod stare navade in mnogokrat tudi iz lenobe iu malomarnosti.
To se mnogokrat zgodi jiri prodaji takib gospodarskih pridelkov, kteri se težki> vagajo kot seno, slama, detel«, živali itd, in vendar je vaganje j edina varna mera, po kteri se naj gotov^jjie določi prava vrednost vseh gospodarskih pridelkov, i'ri prodaji takib stvari naj večkrat odloči samo oko mera, iu tukaj prodi gospodar naj večkrat „mačko v vreči" iu skoraj vsikdar na svojo škodi», Kupec, kteri vsak teden, aii morebiti celo vsak dan tako hlagi> kupi, je v tem dobro vajen in zato raj tudi naj rai^e kupi od kmeta pooko-meri, ker pri takem kupu vsikdar padue dobiček v njegov žep.	(Konec prihodnjič.)
Bvi'clarftvpi
Bolezen hučol. Pri bučelah nahajamo dve bolezni, iz I rebhidenja namreč, vlage iu nezdravega medu postala griža, to gujila zalega fFanlbrut), ktera je za druge bnčde zlo okuž-Ijiva, Panji, ki so z gojilo zalego okuženi, morajo pogi-noti, če ne prej po 2—3 letih. Proti tuki bolezni ilrugega zdravila ni, kakor da se bučele iz panja vzemojo, v drugega čistega prenesejo ia s I o plim medom krmijo. Zdravila, ktera so že od nekdaj stari bu čel a rji priporočali, nimajo nobenega vspeba. Tako imenovana besnočo, za ktero bučele s močni m trganjem poginjavajo, je pos lede k strupa, kterega ki» se bnčclo ali iz strupnega bitja ali iz kake druge stvari uazi-zale, Tako imeuovana roženost ali grba vos t (BUeoitdkrank-heit) ni nobena bolezen, ker tako n&smlšljem icrod ni nič drugega, kukor nakupljeni pelad (JŠliunetuitGHb). G. L.
Mtauko Vrazoia iiterarna zapu^riiiii.
/'mwf'i l'- AV<ftW.
(Halje,)
Kar se slovstvene vrednosti spisov umetnega blaga tiče, n tej ne bom poruiab Kritika ui moja stvar. Spisi leže brez vsakega reda ua kitjiu, kakor seno na navij is. Tu je zvezek, tam sesitek, tam p pot mal almanašoc, tu je krpica papira, tatu opet cela, dva. trikrat prelomljena pola, tu je nekaj od-Htriženega, tam nekaj odtrganega ali prilepljenega. Mnogo spisov je s svinčenko spisani b, ju ta apisava se je v teku časa tako lazmuzala, da se neki spisi celo več brati ne morejo, kar je posebno pri nekih narodnih pesmih zelo škoda. Spisi so spisani veiii del v Bohorieici iu Gajici, deloma pa tudi v Hetelčiei iu Danjeici. neke prekmurske narodne pesmi tudi v pravopisu magjarskega jezika.
Kolikokrat smo mi Slovenci zadnjih trideset let pomanjkanje dušne brane trpeli, ne vede za ta bogati zaklad, ki ga nam je St. Vraz tiakopil, Bl|a mu za to večna slava in sto-terua hvala od nas jegovih poln>mkov !
l)a je v rokupisu razuu St, Vrazovih umetnih umotvorov iu prevodov tudi tolik broj spisov drugih pisateljev, bi jaz iz tega tolmačil, da jo St, Vraz brž ko ne imel nakano, Vse te spise v kakšnem almanah n izdati. Sicer to misel nisem našel nikjer i rokopisu itapoaienjeuo, pa vendar bi sodil tako, celo čc ao šc to v obzir vzame" da se je pred letom 184- na Hrovaškein marsičesa uatisooti smelo, kar bi se bilo na Vaši strani ¡SnEle gotovo zaplenilo bilo.
Cela literarna zapuščina St. Vrazova tako hrvaška kakor slovenska jo lastnina matice ilirske. Slovenski del zapuščine, kak-r sem ga opisal, leži zdaj pri gospodu profesorju T r. ErjaVOO v prtrodoslovnem kabineta zagrdiške velike realke, kjer je precej varen proti nesreči ognja Kolikor som po-zvedfij no kani matica ilirska slovenski del St. Vrazove li-literarne zapušoine izdati, ampak pripravna jc drage volje rokopis matici slovenski odstopiti, Kaj bi tedaj noša matica gospoda Fr. Krjavca, ki je /,e tak jen mandatar /,:l Zagreb, še posebno v to ime pooblastila, da rokopis formalno od matice ilirske prevzame.
Kar se narodnega blaga, posebno kar sc narodnih pesmi tiče, In morala en.i prvih skrbi naše matice ta bili, da se pod ujeno egi-1'i iu uadzirateljstvoui naberejo in indajo vse našo narodno pesmi, i a da v to ime potrebne pripravo preeaj odredi. Za narodnimi pesmimi moralo bi priti ua red narodne pripovedke, narodni pregovori, narodna igre, vraže iu sploh vse narodno blago. Me ena narodna drobtinica ne bi smela iti pod kvar. Iu to vse bi bil pristojen appeudi* k uašemn velikemu slovarju, ki ga gospod Levstik v natis vreduje,
Kar se pa Se posebe umetnega blaga St. Vrazovo slovenske literarne zapuščine tiče, si ue morem kaj, da ne hi k koncu se to opazki- pridt>dal, da po mojem mnenju spisi v tej obliki, v kteri so v rokopisu nahajajo, niso za natis. Ne zavoljo tega, ker so mnogi umotvori le prvi načrt, le površni osuotck; ti bi se lahko oilločiti mogli; ampak zavoljo tega, ker jo jih pretežni del spisan v vzhodnem slovenskem narečja. Med tistim časom, ko so se spisali in med današnjim leži cn cel človeški zarod, leži celih pet in dvajset uo-vičnih tečajev, leže zraven njih vsa druga mnogotera slovstvena dela, ki so v zadujih tridesetih letih ua dan prišla, in našemu knjižnemu jeziku poseben značaj v pečati In. Vodnik in Prešern, posebno pa Novice so kranjsko goreuščino v našo knjigo kot pismeni jezik vpeljale; in danas stoji vsa slovenska pismenost ua temelju kranjske gorenščine, Po mnogem prerivanju po knjigah in časopisih so je to po sebi d o sta rogljato slovensko nare^jo Se precej ogladilo; kakor se ogladi n. pr. oster kremen, ki ga povodnjc po produ brusijo. V eneiu leta 1« t4 St. Vrazu od nekega vzhodnega Slovenca pisanem listu sa pisatelj na Novice toži, da mu vsak jegov dopis krnnjčijo- Če ravno je od vseh poznateljev našega jezika priznano, da je vzhodna slovenščina izmed vseh slovenskih naročij ieksikalno naj bogateja, gramatikalno naj 6istoja, iu v svojej dikciji naj bolj slovansko značaj ua, in zraven tega tudi koroičlni iu uolcuščini bliža nego gorouščina, vendar prevage v naši knjigi nikdar več zadobila ue bo. Le St. Vraz, ki je deset let pred Novicami pisati začel, bi bil mogel jo, da se ne bil pozneje ifirščiue poprijel, na književni prestol posaditi! Jo to je gotovo, da so St. Vrazovi leta l-ijj spisani slovenski umotvori, kar se jezika tiče mnogo holjl, kakor Novični od leta 1443. Oauas ima vzhodna slovenščina le še to nalogo, da po časih v naš knjižni jezik vteka, ter s tem svojim vtekanjem jogo v še dosta skaljen tok čisti.
Vse to sk tipaj vzeto me mika ua ta predlog, naj se umetno blago St. Vrazove slovenske literarne zapuščine pred izdaujem, kar se jezika tiče, no kakšni vešti roki revidira.
(Dalja iinhodnjii.)
Navodi k iiantrlnemil gospodarstvu.
iDalje.)
Dol IV.
10. Pogosto ae vendar more opaziti, da ie za me njiv na veljava kterib izdelkov veča ali maiula od dela; to more sc dogoditi, kedar jc teh izdelkov holj ali manj potreba,
bolj ljubi L j. malo krhka,— ,,ker aiačke v vreči" na noben način noči kupiti. —
í i Žali bog je vendar poleg s vojego dobrega vodila cenino in za volj oguja varnejšo pipo za tab&k zameni! e d ra žejo in ravoij ognju nevarnejšo «modko (eigaro) in pri li reái mačko v vreči — j emu celo nepoznano in drago stoodko /.auienil z že privajeno pipo, samo, da tudi on puba tabak po šegi.
Napako, ktero je j-ii fem storil, boče sicer pri kupovanju stnodke s ti m popraviti, da preižče z naj vekSo previdnostjo vsako, samo da nc bi kupil take, ktera, kakor pravi rn e vicio". -
Ker mu mali košček tabuka, od kterega še mora oapicn odgriznoti in izphmoti in zadnji četrt celo neporabljen Odvrti — kar ^c prav dobro ve — na leto precej drago dojde, tudi če celo leto prav pravilno puba, da, mnogokrat tako drago, kot pol ali celo duče, ktero na ieto plačuje. To vendar vse celo nič ne dene, ker če si o kol novega leta kupi novi koledarček, spet gleda, da pri tem one nepotrebne stroške nekoliko p uravna, in v. atora j koledarček mesto ia 30 kr. za ^0 kr. kupi; tudi pri tem kupu noče kupiti „mačke v vreči" potrpi iatoruj do meseca tebruarja in si pomaga brez koledarček a kolikor je mogoče in tedaj si ialn-rc šc^ le takega, ki je meseca januarja vreme ni;j bolj prerokoval. Za-libog ne pretehta iu ne pregleda vsjkdar v svojem gospo darštvu vso tako natanko, tukaj mu splava mareikteri goldinaiček po vodi po nepretehtanem ravnanju, in pri svo-jib vredbttb in podvzeljiii jo mnogokrat pod üben onemu moža, ki jo prižgal aa 1 gld. bankovec, in iskal zgubljen krajcar.
Tudi drugim gospoda rom «e večkrat pripeli, kteri nis tako zviti ko ta prebrisane?, da si kupijo „mačko v vreči11 brez da bi to opazili, iu da tudi večkrat (uafíto v vreči produjo in se strašno jezijo, ako mislijo da so kakoSno malenkost za pol krajcarja predrago kupili, če so ravno mnogokrat pri vekšili kupili zlo nestrogi, sanio z a rad stare navade in mnogokrat tudi iz lenobe iu malomarnosti.
To se mnogokrat zgodi pri prodaji takib gospodarskih pridelkov, kteri se težki > vagajo kot s o no, slama, detel«, živali itd, iu vendar je vaganje jediuavarna mera, po kteri se naj gotov^jjie določi prava vrednost vseh gospodarskih pridelkov, i'ri prodaji takib stvari naj večkrat odloči samo okoinem, in tukaj proda gospodar naj večkrat „mačko v vreči" iu skoraj vsi [¡dar ua svojo škodi», Kunec, kteri vsak tedeu, ali morebiti celo vsak dan tako blagi> kupi, je v tem dobro vajen in zato raj tudi nuj raj^e kupi od kmeta po okorne ri. ker pri takem kupu vsikdar padue dobiček v njegov žep.	(Konec prihodnjič.)
Bví'clarftvpi
Bolezen buGeJ. Pri ijučalab nahajamo dve bolezni, iz prehladenja namreč, vlage iu nezdravega medu postala griža, to gujila zalega (Tanj Ur nt), kierajeza drugebnede zlo okuž-Ijiva, Panji, ki sn z gujilo zalego okuženi, morajo pagino ti, če ne prej po 2—3 letih. Proti tuki bolezni drugega zdravita ni, kakor da se bučele i/, panja vzemojo, v drugega čistega prenesejo ia s I o pil m medum krmijo. Zdravila, ktera so že od nekdaj stari bu čel a rji priporočali, nimajo nobenega vspeba. Tako imenovana hesnočo, za ktero bučele s močnim trganjem pogiojavajo, je pos lede k strupa, kterega so se bnčcle ali iz strupnega bilja ali iz kake druge stvari uazi-zale, Tako imenovana rožcuost ali grbavost (BUeoitdkrank-heit) ni nobena bolezen, ker tako nasniišljcm izrod ni nič drugega, kakor nakupljeni pel ud (JŠliunetuitGHb). G. L.
Mtauko Vrazoia literarna zapii^riiiii.
/Woff i F. AV<ftW.
tU dlje,)
Kar se slovstvene vrednosti spisov umetnega blaga tiče, o tej nc bom poroial. Kritika ui moja stvar. Spisi leže brez vsakega reda aa kupu, kakor seno ua navij«. Tu je zvezek, tam sešitek, tam p pet mal almauašec, tu je krpica papira, tatu opet eela, dva. trikrat prelomljena pola, tu je nekaj od-Htriženega, tam nekaj odtrganega ali prilepljenega. Mnogo spisov je s svi učenko spisani h, ta ta apissva se je v teku časa tako lazninznla, da se neki spisi celo več brati ne morejo, kar je posebno pri nekih narodnih pesmih zelo škoda. Spisi so spisani veiii del v Bohorifiicl iu Gajici, deloma pa tudi v Hetelčiei tu Danjčiei. neke prekmurske narodne pesmi tudi v pravopisu mngjarskega jezika.
Kolikokrat smo mi Slovenci zadnjih trideset let pomanjkanje dušne brane trpeli, ne vede za ta bogati zaklad, ki ga nam je St. Vraz tiakopil. Bil« mu za to večna slava in stoterim hvala od nas jegovih poln na kov !
l)a je v rokupisu razuu St. Vrazovih umetnih umotvorov iu prevodov tudi tolik broj spisov drugih pisateljev, bi juz iz tega tolmačil, da jo St, Vraz brž ko nc imel nakano, Vse te spise v kakšnem almanahu izdati. Sicer to misel nisem našel nikjer i rokopisu napomenjeuo, pa vendar bi sodil tako, celo čc se šc to v obzir vzame" da se je pred letom 184- na Hrovaškein marsičesa uatisnuti smelo, kar bi se bilo na Vasi strani SotJe gotovo zaplenilo bilo.
Cela literarna zapuščina St. Vrazova tako hrvaška kakor slovenska jo lastnina matice ilirske. Slovenski del zapuščine, kak- r sem ga opisal, leži zdaj pri gospodu profesorju Fr. K rjave 11 v prirodoslovnem kabineta zagrciiške velike realke, kjer je precej varen proti nesreči ognja Kolikor som po-zvedel no kani matica ilirska slovenski dei St. Vrazove li-literarne zapušoine izdali, ampak pripravna je drage volje rokopis matici slovenski odstopiti, Kaj bi t^daj noša matica gospoda Fr. Krjavca, ki je /,e tak jen mandatar za Zagreb, še posebno v to ime pooblastila, da rokopis formalno od matice i I i rs k e prevzame.
Kar se narodnega blaga, posebno kar sc narodnih pesmi tiče, In morala ena prvih skrbi naše matice ta biti, da se pod njeno egid'i iu nadzirateljsivoui naberejo in izdajo v*c našo narodne pesmi, in da v to ime potrebne pripravo preenj odredi. Za narodnimi pesmimi moralo hi priti na red narodne pripovedke, narodni pregovori, narodne igre, vraže iu sploh vse narodno blago. Me ena narodna drobtinica ne bi smela iti pod kvar. Iu to vse bi bil pristojen appeudii k mišeiun velikemu slovarju, ki ga gospod Levstik v natis vreduje,
Kar se pa Se posebe umetnega blaga St. Vrazove slovenske literarne zapuščine tiče, si ne morem kaj, da ne hi k koncu se to opazki- prif&du, da po mojem mnenju spisi v toj obliki, v kteri so v rokopisu nahajajo, niso za natis. Ne zavoljo lega, ker so mnogi umotvori |c prvi načrt, le površni osuotck; ti bi se lahko mlločiti mogli; ampak zavoljo tega, km- jo jih pretežni del spisan v vzhodnem slovenskem narečju. Med tistim časom, ko so se spisali in med današnjim leži cu cel človeški zarod, ieži ceiih pet iu dvajset uo-vičmh tečajev, leže zraven njih vsa druga mnogotera slovstvena dela, ki so v zadnjih tridesetih letih ua dan prišla, in našemu knjižnemu joziku poseben značaj v pečati la. Vodnik in Prešern, posebno pa Novice so kranjsko goreuScino v našo knjigo kot pismeni jezik vpeljale; in danas stoji vsa slo* venska pismenost ua temelju kranjske gorenščine, Po mnogem prerivanju po knjigah m časopisih so je to po sebi d o sta rogljato slovensko naročje Se precej ogladilo; kakor se ogladi n. pr. oster kremen, ki ga povodnjc po produ brusijo. V enem leta 1« t4 St. Vrazu od nekega vzhodnega Slovenca pisanem listu se pisatelj na Novice toži, da mu vsak jegov dopis krunjčijo- Če ravno je od vseh pozuatcljcv natega jezika priznano, da je vzhodna slovenščina izmed vseh slovenskih naročij ieksikalno naj bogateja, gramatikaluo naj oisteja, i a v svojej dikciji naj bolj slovansko značaj ua, in zraven tega tudi koroščini iu uolcuščini bliža nego gora načina, vendar prevage v naši knjigi nikdar več zadobila ne bo. Le St. Vraz, ki je deset let pred Novicami pisati začel, bi bil mogel jo, da se nc bil pozneje ifirščiue poprijel, na književni prestol posaditi! Jo to je gotovo, da so St. Vrazovi leta l-ijj spisani slovenski umotvori, kar se jezika tiče mnogo holji, kakor Novični ort leta 1 -ii. Gauas ima vzhodna slo-veaščiua le še to nalogo, da po časih v naš knjižni jezik vteka, ter s tem svojim vtekanjem jegov še dosta skaljou tok čisti.
Vse to sk tipaj vzeto me mika ua ta predlog, naj se umetno blago St. Vrazove slovenske literarne zapuščine pred izdaujem, kar se jezika tiče, no kakšni vešti roki revidira.
(Daiju prinodnjiij
Navodi k narod nemil gospodarstvu.
iDalje.)
Dol IV.
10. Pogosto ae vendar more opaziti, da je za me njiv na veljava kterib izdelkov veča ali uiajnša od dela; to more se dogoditi, kadar je teh izdelkov holj ali manj potreba,
bolj ljubi L j. mulo krhka,— ,,ker mačke v vreči" uanoben način noče kupiti. —
í i Žalibog je vendar poleg bvojego dobraga vodila cenino in za volj oguja varnejšo pipo za tu hak zameni ¡ s d ra žejo in zavolj ognju nevarnejšo «modko (oigaro) in pri li reči mačko v vreči — j emu celo nepoznano in drago stnodko zameni I z že privajeno pipo, samo, rj.i tudi on puba tabak po šegi.
Napako, ktero je.pri tem storil, hoče sicer pri kupovanju smodke s ti m popraviti, da preiSče z naj vekSo previdnostjo vsako, samo da ne bi kupil take, ktera, kakor pravi rii e vleče"- -
Ker mu mali košček tabaka, od kterega še mora ošpic n odgriznoti in izplunoti in zadnji čutit celo neporabljen Odvrti — kar ^c prav dobro ve — na leto precej drago dojde, tudi če celo leto prav pravilno puba, da, mnogokrat tako drugo, kot pol ali celo dače, klero na leto plačuje. To vendar vse celo nič ne dene, ker ču si o kol novega leta kupi novi koledarček^ spet gleda, da pri tem one nepotrebne stroške nekoliko poravna, in v. atora j kokdarSek mesto za 30 kr. za ^0 kr. kupi; tudi pri tem kupu noče kupit) ruiačkc v vreči" potrpi zatoni j do meseca lebruarja m si pomaga brez koledarčeka kolikor je mogoče in tedaj si izbere šc^ le takega, ki je meseca januarja vreme naj bolj prerokoval. Za-libog ne pretehta in ne pregleda vsikdar v svojem gospo darštvu vso tako natanko, tukaj mu splava marslkteri goldinareek po vodi po neptreiehtanem ravnanju, in pri svojih vredbali in podvzeljihjo mnogokrat pod üben onemu moža, ki jo prižgal zu 1 gld. bankovec, in iskal zgubljen krajcar.
Tudi drugim gospoda rom «e večkrat pripeti, kteri uis talin zviti ko ta prebrisan eo, da si kupijo „mačko v vreči11 brez da bi to opnziii, iu ila tudi večkrat mačko v vreči produjo in se strašno jezijo, ako mislijo da sn kakošno malenkost za pol krajcarja predrago kupili, če so ravno mnogokrat pri vckšili knp]h zlo nestrogi, sanio zarod stare navade in mnogokrat tudi iz lenobe iu malomarnosti.
To se mnogokrat zgodi pri prodaji takih gospodarskih pridelkov, kteri se težki > vagajo kot s en o, slama, detel a, živali itd, in vendar je vaganje j edina varna mera, po kteri se naj gotov^jjie določi prava vrednost vseh gospodarskih pridelkov, i'ri prodaji takih stvari naj večkrat odloči samo okornem, iu tukaj proda gOBpmiar nuj večkrat „mačko v vreči" iu skoraj vsikdar na svojo škodo, Kunec, kteri vsak teden, ali morebiti celo vsak dan tako hlagi> kupi, je v tem dohro yjijen in zato raj tudi naj rajfre kupi od kmeta pooko-meri. ker pri takem kupu vsikdar padne dobiček v njegov žep,	(Konec prihodnjič.)
Bvi'clarftvpi
Bolezen bufiol. Pri bučelah nahajamo dve bolezni, iz prebladenja namreč, vlage iu nezdravega medu postula griža, Id gujiht zalega fFanlbrnt), ktera je za druge hnčde zlo okuž-Ijiva, Panji, ki su z gnjilo zalego okuženi, morajo pagino ti, če ne prej po 2—3 letih. Proti tuki bolezni drugega zdravila ni, kakor da se hučele iz panja vzamejo, v drugega čistega prenesejo in s I o plim medom krmijo. Zdravila, kteru so že od nekdaj stari bučeltirji priporočali, nimajo nobenega vspeba. Tako imenovana besnočo, zn ktero hučele s močnim trganjem jmginjavajo, je pos lede k strupa, k te regit si» ¿e hučele "ali iz strnpnega bitja ali iz kake druge stvari uazi-zale, Tako imenovana roženost ali grba vos t (BUeoitdkrank-heit.i ni nobena bolezen, ker tako nnsniišljcni icrod ni nič drugega, kakor nakupljeni pelad (JŠliunetuitGHb). G. I j-
Mtauko Vrazoia literarna za|iiitriua.
/'mwf'i l'- AV<ftW.
tU dlje,)
Kar se slovstvene vrednost t spisov umetnega bluga tiče, o tej ttc bom poroial. Kritika ni moja stvar. Spisi leže brez vsakega reda na knpu, kakor sen» ua navij is. Tli je zvezek, tam sesitek, tam p pot mnl almanašee, tu je krpica papira, tatn opet cela, dva. trikrat prelomljena pola, tu je nekaj od-Htrižencga, tam nekaj odtTgaucga ali prilepljenega. Mnogo spisov je s svinčenko spisanib, iu ta apissva se je v teku časa tako razinazala, da se neki spisi celo več brati ne morejo, kar je posebno pri tiekib narodnih pesmih zelo škoda-Spisi so spisani veči del v liohoričici iu Gajici, deloma pa tudi v Hetelčiei in Danjeiei. neke prekmurske narodne pesmi tudi v pravopisu mag jurskega jezika.
Kolikokrat smo mi Slovenci zadnjih trideset let pomanjkanje dušne hrane trpeli, ne vede za ta bogati zaklad, ki ga nam je St. Vraz tiakopil. Bila mu za to večna slava in stoloma hvala od nas jegovih [jotomkov !
Da je v rokopisu razuu St- Vrazovih umetnih umotvorov iu prevodov tudi tolik breg spisov drugih pisateljev, bi juz iz tega tolmačil, da je St, Vraz brž ko ne imel nakano, Vse te spise v kakšnem almanahu izdati. Sieer to misel nisem našel nikjer i rokopisu napomeofOno, pa vendar, bi sodil tako, celo čc ae šc to v obzir vzame" da se je pred letom 184- na Hrovaškeio marsičesa natisnoii soielo, kar bi se bilo na Vaši strani ¡S^tle gotovo zaplenilo bilo.
Cela literarna zapuščina St. Vrazov i tako hrvaška kakor a to venska jo lastnina matice ilirske. Slovenski del zapuščine, kak-r sem ga opisal, leži zdaj pri gospodu profesorju Fr. Erjavon v pitrodoslovneut kabinetu zagrebške velike realke, kjer je precej varen proti nesreči ognja K"Iik'>r som po-zvodflj ne kani matica ilirska slovenski del St. Vrazove li-literarne zapuščine izdati, ampak pripravna je drage volje rokopis matici slovenski odstopiti. Kaj bi tedaj naša matica gospoda Fr. Krjavca, ki je že tak jen mandatar /.:l Zugreb, še posebno v to ime pooblastila, da rokopis formalno od matice ilirske prevzame.
Kar se narodnega blaga, posebno kar se narodnih pesmi ti$e, bi morala en.i prvih skrbi uaše matice ta hiti, da sc pod njeno egi-to iu nadzirateljstvoui naberejo in indajo v*c naše narodne pesmi, in da v to ime potrebne pripravo preeaj odredi. Za narodnimi pesmimi morale bi priti ua red narodne pripovedke, narodni pregovori, narodne igre, vraže iu sploh vse narodno blago. Ne ena narodna drobtinica ne bi smela iti pod kvar. Iu to vse hi bil pristojen appeudii k uušenin velikemu slovarju, ki ga gospod Levstik v natis vreduje,
Kar se pa še poseba umetnega blaga St. Vrazovo slovenske literarne zapuščine tiče, si ne moreni kaj, da ne bi k konca se to opazki- pridt>dul, da po mojem mnenju spisi v toj obliki, v kteri so v rokopisu nahajajo, niso za natis. Ne zavoljo tega, ker so mnogi umotvori le prvi načrt, le površni osnotck; li bi se lahko mlločiti mogli; ampak zavoljo tega, ker jo jih pretežni del spisan v vzhodnem slovenskem narečju. Med listini časom, ko so se spisali iu med današnji u> leži en cel človeški zarod, leži celih pet iu dvajset uo-vičnih tečajev, leže zraven njih vsa droga mnogotera slovstvena dola, ki so v zadnjih Iride-setih letih ua dan prišla, in našemu knjižnemu jezik« poseben značaj v pečati la. Vodnik in Prešern, posebno pa Novice so kranjsko goreuščino v našo knjigo kot pismeni jezik vpeljale; in danas stoji vsa slovenska pismenost na temelju kranjske gorenščine, Po mnogem prerivanju po knjigah in časopisih so je to po sebi d o sta rogljato slovensko nare^jo Se prceoj ogladilo; kakor se ogladi n. pr. oster kremen, ki ga povodnjc po produ brusijo. V eneiu leta	St. Vrazu od nekega vzhodnega Slovenca
pisanem listu se pisatelj na Novjec toži, da mu vsak jegov dopis krunjeijo- Če ravno je od vseh poznateljev uašegu jezika priznano, da je vzhodna slovenščina izmed vseh slovenskih narečij ieksikalmi naj boguteja, gramatikalno naj čisteja, i a v svojej dikciji naj bolj slovansko značaj ua, in zraven tega tudi korošeiui iu ibdenščiui bliža uego gorouščina, vendar prevage v naši knjigi nikdar več zadobita ne bo. Le St. Vraz, ki je deset lut pred Novicami pisati začel, bi hi I mogel jo, da se ne bil pozneje itirščiue poprijel, na književni prestol posaditi! In lo je gotovo, da so St. Vrazovi leta l-ilj »pisani slovenski umotvori, kar se jezika tiče mnogo bolji, kakor Novični ort leta 1 -ii. Danas ima vzhodna slovenščina Je še to nalogo, da po časih v naš knjižui jezik vteka, ter s tem svojim vtekanjem jegev še dosta skaljen tok čisti.
Vse to skupaj vzeto me mika ua ta predlog, my se umetno blago St. Vrazove slovenske literarne zapuščine prod izdaujcm, kar se jezika tiče, no kakšni vešti roki revidira, (Datju prinodnjiij
Navodi k uantrlnemil gospodarstvu.
iDalje.)
Dol IV.
10. i^ogosto se vendar more opaziti, da je za me njiv na veljava kterih izdelkov veča ali majuša od dela; to more sc dogoditi, kadar je teh izdelkov bolj ali manj potreba,
veče ah manjše '¿alitavanje za nje ali kedar se je kakšna dobra ttašiua iznašla na kratko kedar ni upravljanje z zalite vanj em v pravi razmeri- To Vendar naj nikogar preveč ne moti, ker takšne razmere le kratko trajati morejo, brž se poravnajo in med Johne zastankc poplačajo laku da obvelja obče pravilo: kedar se naj zamenjuje, so zamenjuje delo za delo.
11.	Zamenjivavee ali trgovec na vdeluje izdelku ali blagu nobeno nove veljave; pa množi delo in hr.iui čas iz-delovatelju iu porabitelja, t. j. temu, ki stvari uačinja in onemu, ki jih potem rabi. Trgoyee, štacanar in kramar uo
Eronareju ne nožev, nesukna ne platna, (emoč prtfduva blago akSnega od fahrikantov dobiva, pa vondar s ti m mnogo občinstva koristi. Ko bi n. p. kmet ki kos potrebuj o ime! z svojim žitom k kovaču, ki kose, dela potovati, da gn tam za potrebno mu orodje zameni, bi ga ta kosu gotovo 10 krat več košlala, kakor ga zdaj. Kavna takšna razmera bi bila, ko bi vsakdo, ki kaj potrebuje, kar si sam načini ti ne mero imel iti drugod svoj izdelek za druge mu potrebke izmeuit. Zato trgovec, da si sam blagu nove veljave ne vdeluje vendar 9 tlm občinstvu veliko službo in korist delada stroške, z kterimi sc stvari dobivajo in razpošiljajo, mnogo pomanjšuje; jegovo poslovanje je zato toliko, in včasih še več vredno kakor onih, ki blago izdelujejo.
12.	Lahko je iz tega posneti, da bolje ko so zamene, holjše trgovcu in občinstvu; S'a veči dobiček jo trgovcu, ker z enim in istim kapitalom i' danem času več zamen opraviti more, in s tim mu veči letni donesek: pa ko mu bhtg-mruo od rok teče, mu tudi leži aaplačo znižava in tako je boljše občiastvu, ker ga za boljši kiiji dobiva. Zato je fedaj kakor vidimo v vgodnih in dobrih časih brižna trgovina, zamenji-vanje se opravlja brižno ter na boljši dobiček trgovcu in občinstvu.
13.	Imamo vendar omeniti tri okolnosti, po kterili sc gosto ali redko zamenjivanje, brižna ali slaba trgovina ravna. Prvič je z vede nos t ali intcligeneija narodova. Vsakdo bi rad imel različnih stvari, z kterimi si življenje vgodno in srečno pripravljamo, samo da jo pozna in ve kako si jih pridobiti. Narod so tedaj sjaj prej ima učiti poznavati stvari, ktere so ma za vgodno iu srečno življenju potrebne, in naj boljše načine, po kterili si jih naj Ježi priskrbi vali more. Zato so nam časniki, potovaujc po tujih deželah in vsako sredstvo, po ktere m se poz v eden je pridobiva velike koristi: s tim se uum budijo Želje si svoje atanjo enako z drugimi boljše vati, kar nas k veči brižno s ti iu marljivosti nudi. (Dalje prihodnjič.)
m Lipo.
Podučivtu iu vgodni pogovori.
S cm en k o f$edi z igli čem »rirji pri mizi pod Upnj. No, lglii, kaj ste brali važnega v časnikih?
Iglič. Za me je naj bolj važno to, da zdaj vem da je g. L, Sveteo izvrsten slovenski slovnic ar, ker je to on sam pri sodniji na Dunaja rekel.
.S eni en k o. Zakaj pa je to za vas tako važno?
Iglič. Ker namerjavam Izdajali knjigo „o slovenskih akcentih" iu če kaj ne bom znal, bom pisal Sveten, da mi pove.
Sc m etiko- Ali na bo ta knjiga nas Slovence kaj podučila in nam popruk koristila V
Iglič. Tega še zdpj celo ne vem, hočem vendar zdaj začeti nekaj pisali, da pokažem, da jaz tudi pisati vem.
Semen k o. Če ne bi vedel, da sc radi šalite, bi si moral mislili, da sc vam je začelo v gornjem vašem u astro pju (pcj-k«!e »i« glavo) nekaj mešati 1 — Kaj pa še vas je drugo za-«imivflloj kar »te brali,
Iglič. ['osehno Se me jc tudi za ni m i vala velika n ar od n a s več an ost, ki je bila Ki. mnja v Pragi. Tuje morala biti krasota! — Zlo mi je žal, da nisem bil tam. - Da bi hi I —
Some tik o (um hitro sega?, v l>ww.lo) imeli deuarja, bi (udi bili šli v Prago, sle hoteli reči, kaj ne V Tako šc je godilo tudi meni iu mnogim drugim marši k t ari bi se bil rad vdeležil svečanosti, pa —
Iglič (mu mgn« v be&tdo). Pa ui imel (smenv s palcem in kazaimilcom) „ta je prva", kaj ne i
Sem en ko. Da, da, ta je prva, ta, če to ni se ne more nič napraviti, — Svečanost je tudi meuc naj bolj zanimivala,
morala pa je res biti prav velikanska, ker se skoraj pn vsoh časnikih, se ve da slovanskih Četeje, da še zlata Praga take svečanosti ui videla; pa taku je tudi morala biti, en j se ni pokladal kamen samo češkem ti gledišču, teruoč novi dobi ¿eske in morebiti tudi cele slovanske zgodovine '<
L j rt bom i r (ki pritlopi z mnogimi drugimi tov.irSi). No, kaj pa vidva tukaj puliiizirata, zakaj pa nista došla, na u ji vn, da bi videla kako se globoko o rje.
Semen ko. Niiva vedela, kje ste bili. Ali pa je globoko oranje rei tako zlo koristno, kakor se piše o ujcmY
Ljubo m I r, Ni», to se ve daje, samo skusite, in sc boste sami laki prepričali, 3aj vas to no bo mnogo stalo, in zgubi" ne bo tudi nobene.
Žalec. Hvala lepa! prosimi —Zdaj pa nam spet razlagajte neke politične stvari.
Ljub O mir. Dobrot - Zadnjikrat smo govorili, o Iju-dovladnt državi iu pitalo se je; ktero različna ljmbvludne državne Vravnave da so? in na to odgovorim: Oevljtnli-vliidju podeli ljudstvo drža vin o oblast Vet oscboin, ktere ai samo izvoli, se Ijudovladje pravi demokratično; taka državna vravnava je tedaj položena na ljudsko samo-oblastje, t. j. volja ljudstva je tukaj celo neodvisna; če pa se olihist ne da voljenim ljudstva, temoS samo nekim posebnim prvenstvenim rod o vi nam ali rodom, kakor jc p. lo bilo v ltcnetkah v Genovi; so pravi taka držav» a r i s t o-kratičuo lj ud o vi a d i e.
Iglič. Kaj pa se imenuje aristokracija V
L juho mir. Aristokracija bi so po našem moralo imenovan vladanje naj boljših, navadno vendar pumeni ta beseda vladanje žlahtnežev; od onega časa vendar, ko so žlahtni ali žlahtneži nehali biti naj bolj&l, tudi ni več nobenega a ris te k niti čnega ljudovladja! iu se imajo žlahtni zdaj samo nekoliko vpliva v monarhijah iu to skoraj vaikdar na škodo Ijudstva.
Semen ko. Kdo po te spada k ljudstvu?
L j u h o m i r, K ljudstva spadajo prav za prav vsi državljani, če imajo vendar ali zahtevajo v kaki državi posebni stanovi p. žlahtneži, ali vojaki i Id. posebno predpravice alt privilegije, po kterili drugi državljani ¿kodo imajo; se navadno imenuje ljudstvo ona velika množina, kteri se po onih, ki imajo posebne pravice, mnoga pri k rut i j o.
Zalcc. Kaj pa jc aristokraciji nasprotno.
L j u h o m i r. O tem prihodnjič, zdaj % Bogom I
Dopis.
Oil fv, Jakoba v *lov. goricalt, 4- junija. Na visoki binkoštni praznik prišli ao nekteri trdo nemški rokodelski fantje iz Gradca, med kterimi sta bila rudi dva Dunajem i a, v tako imenovano Drozgovo gnrlco, ko je posestnik je neki oštir. Bolim po imenu, v nemškem Gradcu. Kako grdo so oba binknšimi svet k a pri nas rogovrlili moramo za-rad sramoto pred Bogom in ljudstvom zamolčali, nego le lolikd povemo, da ljudje ki tako počenjajo „niso naše gore list41. Slovenci sploh ne žili jo vernega svojega naroda, ker dobro vedo, da ima vsaka reč m vej čas in svoje mesto.
Pri nas; Imamo hn lo su*j, kuj ho, ako pohlevnega deža ne dobimo.
Tudi tatje rogivilijo po naših pivnicah in krnskih hlevih ter veliko škode store. Uno večer so pri nekem kmetu na Policah kravo ukradli ter jo zabodli zunaj" hleva, pa so jo morali pustiti, ker jih je menda uekdo pregnal.
Kaj le vendar g. g. župani s svojo patrolo delajp?
Kavno ko tc vrstica pišem, dobim pismo od vrlega domorodca Luka Drzečmka iz Ribnice, v kojem toži, da sc mora ribniška mladina v 3. razredu celo nemško učiti in da je c. k. okrajni urad marnbcrški občinam Arlca, sv. Anton, in sv, Primož na slovensko vlogo odgovoril nemško in sicer tako du še menda ni dopuščeno v slovenskem jeziku urade vati.
Mar misli mumberški okrajni urad, tU ostane l& temeljnih državnih postav samo na papirju?
S t r m s k i.
1'olitirni ogled.
Iz d rž a vn cga zbor a. V 112. seji se je posvetovalo o dohodkih iti načinu, kako poplačali dovoljene stroške. — Četvero prvih poglavij (cesarski dvor, državni zbor iu mini-
veče ah manjše '¿alitavanje za nje ali kedur se je kakšna dobra maši na iznašla na kratko kedar ni upravljanje z zalite vanj em v pravi razmeri- To vendar naj nikogar preveč ne moti, ker takšne razmere le kratko trajati morejo, tiri se poravnajo in mcdanbne zastankc poplačajo tako da obvelja Obče pravilo: kedar se naj zamenjuje, so zamenjuje delo za delo.
11.	Zauieujivavec ali trgovec na vdeluje izdelku ali blagu nobene nove veljave; pa množi delo in Itr.iui čas iž-delovatelju in porabi te! ju, t. j. temu, ki stvari uačinja iu onemu, ki jih potem rabi. Trgovec, štaeanar in kramar no
Erouarcju ne nožev, uesukna ue platna, (cruoč prtfdiiva blago akSnega od fahrikantov dobiva, pa vendnr s tim mnogo občinstva koristi. Ko bi n. p. kmet ki kos potrebuj o imel z svojim žitom k kovaču, ki kose, dela potovati, da ga tam za potrebno mu orodje zameni, bi ga ta kosu gotovo 10 krat več košlala, kakor ga zdaj. Kavna takšna razmera bi bita, ko bi vsakdo, ki kaj potrebuje, kar si vam naeiniii no more imel iti drugod svoj izdelek za druge mu potrebke izmerit. Zato trgovec, da si sam blagu nove veljave ne vdeluje vendar 9 tim občinstvu veliko službo in korist delada stroške, z kterimi se stvari dobivajo in razpošiljajo, mnogo pomanjšuje; jegovo poslovanje je zato toliko, in v časi b še več vredno kakor onih, ki blago izdelujejo.
12.	Lahko je iz tega posneti, da bolje ko so Zamene, holjše trgovcu in občinstvu; S'a veči dobiček je trgovcu, ker z enim in istim kapitalom v danem času več ¿amen opraviti more, in s tim mu veči letni donesek: pa ko mu blag Mirno od rok teče, mu tudi leži na plačo znižava in tako je boljše občinstvu, ker ga za boljši kup dobiva. Zato je fedaj kakor vidimo v vgoduib in dobrih časih brižna trgovina, zamenji-vanje se opravlja hrižno ter na boljši dobiček trgovcu in občinstvu.
13.	Imamo vendar omeniti tri okolnosti, po ktcrili se gosto ali redko zamenjivanje, brižna ali slaba trgovina ravna. Prvič je z vede nos t ali i nt cl i ge nci j a narodova. Vsakdo bi rad imel različnih stvari, z kterimi si življenje vgoduo in srečno pripravljamo, samo da je pozna in ve kako si jih pridobili. Narod so tedaj uaj prej ima učiti poznavati stvari, ktere so mu za vgoduo iu srečno življenje potrebne, in uaj boljše načine, po kteriii si jih naj Ježi priskrbi vali more. Zato bo nam časniki, potovaujc po tujih deželah in vsako sredstvo, po ktere m se poz v eden je pridobiva velike koristi: s tim se uutu budijo Želje si svoje stanje enako z drugimi bolj še vali, kar nas k veči brižuosti iu marljivosti cudi, (Dalje prihodnjič.)
m Lipo.
Podučivtu iu vgodni pogovori.
S em enk o f$tdi z Jgličem sam pri mizi pod Upnj. No, Iglič, kaj ste brali važnega v časnikih?
Iglič. Za me je uaj bolj važno to, da zdaj vem da je g. L, Svetec i z vrs le n slovenski slo v nič ar, ker je to on sam pri sodniji ua Dunaju rekel.
.S eni en k o. Zakaj pa je to za vas tako važno?
Iglič. Ker namerjavam izdajati knjigo „o Slovenskih akcentih" in če kaj ne bom znal, bom pisal Sveten, da mi pove.
Sv m enko. Ali na bo ta kujiga nas Slovence kaj podučila in nam poprek koristila V
Iglič. Tega še zdpj celo ne vem, hočem vendar zdaj začeti nekaj pisali, da pokažem, da jaz t ml i pisati vem.
Semen k o. Če tie bi vedel, da sc radi šalite, bi si moral misliti, da sc vam je začelo v gornjem vasem u astro pju (po* k«!e n« glavo) nekaj mešali 1 — Kaj pa še vas je drugo zala i m i val Oj kar ste brali,
Iglič. Posebno še me je tudi za ni m i vala velika n a-rod n a s več an ost, ki je bila Iti. mnja v Pragi. To je morala biti krasota! — Zlo mi je žal, da nisem bil tam. - Da bi hi I —
Semen k o (hm hitro tegm v h^vdo) imeli denarja, bi (udi bili šli v Prago, sle hoteli reči, kaj ue V Tako šc je godilo tudi meni iu mnogim drugim mam k t ari bi se bil rad vdeleži! svečanosti, pa —
Iglič (mu mgn« v bemdoi. Pa ui imel (smma s palcem in kazaimilcom) „ta je prva", kaj ne i
Sem en ko. Da, da, ta je prva, ta, če to ni se ue more nič napraviti, — Svečanost je tudi meuc naj halj zanimivala,
morala pa je res hiti prav velikanska, ker se skoraj pn vseh časnikih, se ve da slovanskih Četeje, da še zlata Praga take svečanosti ui videla; pa taka jc tudi morala biti, en j se ni pokladal katneu samo češkemu glediiiti, temoč novi dobi češke in morebiti tudi cele slovanske zgodovine '<
L j rt bom i r (ki pritlopi z mnogimi drugimi tov.irSi). No, kaj pa vidva tukaj politizirata, zakaj pa nista došla, na u ji vo, da bi videla kako se globoko o rje.
Semen ko. Nisva vedela, kje ste bili. Ali pa je globoko oranje rei tako zlo koristno, kakor se piše o ujcmY
Ljubo m i r, Ni», to se ve daje, samo skusite, in se boste sami laki prepričali, saj vas to no bo mnogo stalo, in zgubi- m1 bo tudi nobene.
Žalec. Hvala lepa! proiiml —Zdaj pa nam spet razlagajte neke politične stvari.
Ljub O Uiir. Dobrot - Zadnjikrat smo govorili, o Iju-dovladnt državi iu pitalo je; ktoro različne ljudorludne državne Vravnave da so? in na to odgovorim: Oevljmli-Vladja podeli ljudstvo državico oblast več oscboin, ktere si samo izvoli, se Ijudovladje pravi demokratično; taka državna vra* uava je tedaj položena na l judsko samo-ob ladij e, t. j. volja ljudstva je tukaj celo neodvisna; če pa SB obfjst ue da voljenim ljudstva, temoč samo nekim posebnim prvenstvenim rodovtnam ali rodom, kakor jc p. lo bilo v ltcnetkah v Genovi; se pravt taka držav» a r i s t o-kratičuo ljud d vlad i c.
Iglič. Kaj pa se imenuje aristokracija V
L juho mir. Aristokracija bi so po našem moralo imenovan vladanje naj boljših, navadno vendar pumeni ta beseda vladanje žlahtnežev; od onega časa vendar, ko so žlahtni ali žlahtueži nehali hiti uaj bolj&i, tudi ni več nobenega aristokratičnega ljudovladja! iu še imajo žlahtni zdaj samo nekoliko vpliva v monarhijah iu to skoraj vsikdar na škodo I j migi v».
Semen ko. Kdo po te spada k ljudstvu?
Ljuhomir. K ljudstvu spadajo prav za prav vsi državljani, če imajo vendar ali zahtevajo r kaki državi posebni stanovi p. žlahtneži, ali vojaki i Id. posebno predpravice alt privilegije, po kterih drugi državljani škodo imajo; se navadno imenuje ljudstvo ona velika množina, kteri se po onih, ki imajo posebue pravice, mnoga pri k rut i j o.
Žalec. Kaj pa je aristokraciji nasprotno.
L j u h o m i r. 0 tem prihodnjič, zdaj a Bogom I
Dopis.
Oil fv, Jakoba v *lov. goricalt, 4- junija. Na visoki binkoštni praznik prišli ao nekteri trdo nemški rokodelski fantje iz Gradca, med kterimi sta bila tudi dva Dunajem i a, v tako imenovano Drozgovo gorico, ko je posestnik je neki oštir. Bil h m po imenu, v u črnskem Gradcu. Kako grdo so oba biuknštna svet k a pri nas rogovi lili moramo za-rad sramoto pred Bogom in ljudstvom zamolčali, nego le toliko povemo, da ljudje ki tako počenjajo „niso naše gore ligt«* Slovenci sploh ne žili jo vernega svojega naroda, ker dobro vedo, da ima vsaka reč svoj čas iu svoje mesto.
Pri nas; Imamo hu lo suso, kuj ho, ako pohlevnega deža ue dobimo.
Tudi talje rogovitifo po uaših pivnicah in kravskih hlevih ter veliko škode store. Uno večer so pri uekciu kmetu na Policah kravo ukradli ter jo zabodli zunaj" hleva, pa so jO morali pustili, ker jih je menda nekdo pregnal.
Kaj le vendar g. g. župani s svojo patrolo dclajp?
Kavno ko te vrstica pišem, dobim pisarn od vrlega domorodca Luka Drzečmka iz Kibtiice, v kojem toži, da se mora ribniška mladina v 3. razredi: celo nemško učiti in da jc o- k. okrajni urad marnbcrškr občinam Arlca, sv. Anton, in sv, Primož na slovensko vlogo odgovoril nemško in sicer tako da še menda ni dopuščeno v slovenskem jeziku ura-do vati.
Mar misli mambarSki okrajni urad, tU ostane l& temeljnih državnih postav samo na papirju?
S 11 m s k r.
1'olitirni ogled.
Iz državnega zbor». V 112. seji se je posvetovalo o dohodkih iti načinu, kako poplačali dovoljene stroške. — Četvero prvih poglavij (cesarski dvor, državni zbor iu mini-
veče ah manjše '¿alitavanje za nje ali kedur se je kakšna dobra maši na iznašla na kratko kedar ni upravljanje z zalite vanj em v pravi razmeri- To vendar naj nikogar preveč ne moti, ker takšne razmere le kratko trajati morejo, tiri se poravnajo in medanbne zastankc poplačajo taku da obvelja Obče pravilo: kedar se naj zamenjuje, so zamenjuje delo za delo.
11.	Zauieujivavec ali trgovec na vdeluje izdelku ali blagu nohere nove veljave; pa množi delo iu Itr.iui čas iž-delovatelju iu pnrabiteljn, t. j. temu, ki stvari uačinja iu onemu, ki jih potem rabi. Trgovec, štacanar in kramar no
Eronareja ne nožev, nesukna ue platna, (eruofi prtfduva blago akšnega od fahrikantov dobiva, pa vendar s tim mnogo občinstva koristi. Ko bi n. p. kmet ki kos potrebuj o imel z svojim žitom k kovaču, ki kose, dela potovati, da ga tam za potrebno mu orodje zameni, In ga ta kosu gotovo 10 krat več košlala, kakor ga zdaj. Bavna takšna razmera bi bila, ko bi vsakdo, ki kaj potrebuje, kar si sam načinih no moro imel iti drugod svoj izdelek za druge mu patre&ke izmed t. Zato trgovec, da si sam blagu nove veljave ne vdeluje vendar 9 tlm občinstvu veliko služb» iu korist delada stroške, z kterimi se stvari dobivajo in razpošiljajo, mnogo pomanjšuje; jegovo poslovanje je zato toliko, iu včasih še več vredno kakor onih, ki blago izdelujejo.
12.	Lahko je iz tega posneti, da bolje ko so zamene, holjše trgovcu in občinstvu; S'a veči dobiček je trgovcu, ker z enim in istim kapitalom i' danem času več Kamen opraviti more, in s tim mu veči letni donesek t pa ko mu blag > urno od rok teče, mu tudi leži na plačo z ni lava in tako je boljše občinstvu, ker ga za boljši kup dobiva. Zato je tedaj kakor vidimo v vgoduib iu dobrili časih brižna trgovina, zuinenji-vanje se opravlja brižno ter na boljši dobiček trgovcu in občinstvu.
13.	Imamo vendar omeniti tri okolnosti, po kterilt sc gosto ali redko zamenjivanje, brlžiia ali slaba trgovina ravna. Prvič je z vede nos t ali i nt cl i ge nci j a d a rodov a. Vsakdo bi rad imel različnih stvari, z kterimi si življenje vgodno in srečno pripravljamo, samo da je pozna in ve kako si jih pridobiti. Narod so tedaj naj prej ima učiti poznavati stvari, ktere so mn za vgodno iu srečno življenje potrebne, in naj boljše načine, po kterih si jih naj Ježi priskrbi vali more. Zato so nam časniki, potovaujc po tujih deželah in vsako sredstvo, po ktere m se poz v eden je pridobiva velike koristi: s tim se num budijo Želje si svoje stanje enako z drugimi boljše vati, kar nas k veči brižuosh iu marljivosti nudi. (Dalje prihodnjič.)
m Lipo.
Podučivtu iu vgodni pogovori.
S cm en k o f$tdi z igli čem sam pri mizi pod Upnj. No, Iglič, kuj ste brali važnega v časnikih?
Iglič. Za me je uaj bolj važno to, da zdaj vem da je g. L, Sveteo izvrsten slovenski slo v nič ar, ker je to on sam pri sodniji na Dunaja rekel.
eni en ko. Zakaj pa je to za vas tako važno?
1^1 ič. Ker namerjavam izdajali kuj igo „o slovenskih akcentih" in če kaj ne bom znal, bom pisal Sveten, da mi pove.
Se m etiko- Ali na bo ta kujiga nas Slovence kaj po-dnčiln in nam popruk koristila V
Iglic. Tega še zdpj celo ne vem, hočem vendar zdaj začeti nekaj pisali, da pokažem, da jaz tudi pisati vem.
Semen k o. Če ne bi vedel, da sc radi šalilo, hi si moral misli H, da sc vam je začelo v gornjem vašem u astro pju (po* k«!e »i« glavo) nekaj mefiali 1 — Kaj pa še vas je drugo zanimiv«! o, kar »te brali,
Iglič. Posebno še me jc tudi za ni m i vala velika n a-rod n a s vet an ost, ki je bila Iti. mnja v Pragi. Tuje morala biti krasota! — Zlo mi je žal, da nisem bil tam. - Da bi bil —
Sentcuko (hm hitro tegne v	imeli denarja,
hi (udi bili šli v Prago, sle hoteli reči, kaj ue V Tako ^e je godilo tudi meni iu mnogim drugim mam k t ari bi se bil rad vdeleži! svečanosti, pa —
Iglič (wM mgn« v besedo ). Pa ui imel (smenv s palcem in kasmmikoin.) „ta je prva", kaj ne i
Sem en ko. Da, da, ta je prva, ta, če to ni se ue more nič napraviti, — Svečanost je tudi mene naj bolj zanimivala,
morala pa je res hiti prav velikanska, ker se skoraj pn vseh časnikih, se ve da slovanskih Četeje, da še zlata Praga take svečanosti ui videla; pa taku je tudi morala biti, en j se ni pDkladal kamen samo češkem t! gledišču, temoč novi dobi češke in morebiti tudi cele slovanske zgodovine '<
Ljub emi r (ki ■prittfjpi z umogim drugimi tov.irSi). No, kaj pa vidva tukaj pnliiizirata, zakaj pa nista došla, na njivo, da bi videla kako se globoko o rje.
Semen ko. Niiva vedela, kje ste bili. Ali pa je globoko oranje re^ tako zlo koristno, kakor se piše O njcmV
Ljubo m i r, No, to se ve daje, samo skusite, in sc boste Sitim laki prepričali, saj vas to ne bo mnogo stalo, in zgubi" nti bo tudi nobene.
Žalec. Hvala lepa! prosi ml —Zdaj pa nam spet razlagajte neke politične stvari.
Ljub O mir. Dobrot - Zadnjikrat smo govorili, o Iju-dovladnt državi iu pitalo M je; ktero railiene ljudorludne državne Vravnave da so? in na to odgovorim: Oevljmli-vbidjti podeli ljudstvo državi no oblast več oscboin, ktere ai samo izvoli, sc Ijudovladje pravi demokratično; taka državna vravnava je tedaj položena na ljudsko samo-ohlasfje, I. j. volja ljudstva je tukaj celo neodvisna; če pa SB obfjst ue da voljenim ljudstva, temoč sauao nekim posebnim prvenstvenim rod o vi na® ali rodom, kakor jc p. lo bilo v ltcnetkah v Genovi; so pravi taka držav» a r i s t o-kratičuo ljudovladie.
Iglič. Kuj pa se imenuje aristokracija V
L juho mir. Aristokracija hi se po našem moralo imenovan vladanje naj boljših, navadno vendar pumeni ta beseda vladanje žlahtnežev; od onega časa vendar, ko so žlahtni ali žlabtueiii nehali hiti uaj boljši, tudi ni več nobenega a ris tek niti čnega ljudovladja! iu še imajo žlahtni zdaj samo nekolik« vpliva v monarhijah iu to skoraj vsikdar aa škodo Ijadstva.
Semen ko. Kdo po te spada k ljudstvu?
L j u h o m i r, K ljudstvu spadajo prav «a prav vsi državljani, če imajo vendar ali zahtevajo v kaki državi posebni stanovi p. žlahtneži, ali vojaki i Id. posebno predpravice alt privilegije, po kterih drugi državljani škodo imajo; se navadno imenuje ljudstvo ona velika množina, kteri se po onih, ki imajo posebne pravice, mnoga pri k rut i j o.
Žalcc. Kaj pa jc aristokraciji nasprotno.
L j u h o m i r. 0 tem prihodnjič, zdaj % Bogom I
Dopis.
Oil fv, Jakoba v *lov. goricalt, 4- junija. Na visoki binkoštni praznik prišli ao nekteri trdo nemški rokodelski fantje iz Gradca, med kterimi sta bila tudi dva Du-najčaua, v tako imenovano Drozgovo gorico, ko je posestnik je neki oštir. Biihm po imenu, v u črnskem Gradcu. Kako grdo so oba binkošina svet k a pri nas rogovi lili moramo za-rad sramoto pred Bogom in ljudstvom zamolčali, nego le tolikd povemo, da ljudje ki t;iko počenjajo „niso naše gore list41, Slovenci sploh ne z,tli jo vernega svojega naroda, ker dobro vedo, da ima vsaka reč *voj čas in svoje mesto.
Pri nas Imamo bu lo su*j, kuj ho, ako pohlevnega deža ue dobimo.
Tudi talje rogivilijo po uaših pivnicah in kravskih hlevih ter veliko škode store. Uao večer so pri uekciu kmetu na Policah kravo ukradli ter jo zabodli zunaj hleva, pa so jO morali pustili, ker jih je menda nekdo pregnal.
Kaj le vendar g. g. župani s svojo patrolo dclajp?
Kavno ko te vrstice pišem, dobim pismo od vrlega domorodca Luka Drzečmka iz Ribnice, v kojem toli, da se mora ribniška mladina v 3. razreda celo nemško učiti in da je c. k. okrajni urad marnbcrški občinam Arlca, sv. Anton, in sv, Primož na slovensko vlogo odgovoril nemško in sicer tako da še menda ni dopuščeno v slovenskem jeziku urade vati.
Mar misli mamburški okrajni urad, da ostane l& temeljnih državnih postav samo na papirju?
S 11 m s k r.
Politični ogled.
Iz d rž a vn cga zbor a. V 112. seji se je posvetovalo o dohodkih iti načinu, kako poplačali dovoljene stroške. — Četvero prvih poglavij (cesarski dvor, državni zbor iu mini-
stersko svclovalstvo) ne domisa ničesar v tesarske blagoj-niee. Miuieterstvn uotrajnih zadev ima lastnih dohodkov 4US, iSa gld., me d temi IWS.008 gld. za uradne liste; mini-Steratvo deželne hrambe in javne v urnosti 408.1168 gld., bogo-častia in tika 124.400 gld., finanCno minialerstvo ;lfi,847 gid,, pri denarstveni opravi 700.000 gld. povračilo od o. Elitabetiue železnice, iz neposrednega davka in .sicer iz zemljisčiae: 34,500.837 gld., davk i oa poslopij 17,027,1 ti i gld., pridobili ne 5,1! 24000 gld., dohodnine .S.MJG.7I0 -id., dedine II.81O gld. in iz davkovskih iz vi že b 5&7.000 gld., tony v^ega skupaj 60,110.251 gld.
Neposreden davek donaSa 41^006.744 gld. puvžitnine in 10,l08.iJ1.1 gld. eoluinc : 31,7^7.300 gfd, za sol; pri tem odstavku se je sprejelo sledeče: Vlada naj skrbi, da se odpravi soj no samoti žje, med tem pa naj ima Pil naj niio Ceno,
Med posrednimi davki n a hajaino sledeče dohodke: smso-tržje (abakovo 41,1,17.559 gld., kolek 11.649. J¡8 gld., davščina pravnih opravil 17. i33,30li gld,, loterija 15,42li.030 gld., mitnice 2b37679 gld., punciranje II ii.32:2 gld.
Brez besedovanja se je sprejelo VI11, pogl., dohodki od državnega inietka, dišv. posestev 5,834.S7L> gld., fiskaloosti 139.746 gld., državne fahrike L3&0.1CJ gld., rudarstvo 12,1i>7.1i!u gld , denarstvo 180,600 gld.. prodaje iz državnega i metka. 169,550 gld, Kupfiiako ministeiBtvo ima vsega skapej 11,803.800 gld. dohodkov, med temi ",I77.W0 gld. poštnine in lf£>lj0.900 gld. od tirzojavsLva. Kmetijsko miniatorstvo nima več kakor 146,000 gltl lastnih dohodki-V in minister lit vo pravosodja lijp-iOil gld., liter! h isneaek dohaja iz kaznoval ni c.
Z<hij še se zbornica poslancev zmirom posvetuje o prora-čnnu.
G Ofrp o sk fl z b o r n i r a jo sprejela osnovo postave o dopolni v tli b črtah princ It u do I i'o ve železnice i daljo je prejela v vsem tako, kakor je zbornica poslancev eklemda postavo o kontroli drža vn ega dolgn. postavo zurad soli in coin o in kupčijsko pogodijo z nemškim colntui društvom 5 le postavo zarad žganja je prcmenila v dveh točkah, Tedaj je t ud t z bolnica gosposka se vdala ogerski sili, kakor je knjez Jnblanoivsky rekel.
1'ravi se, da hode predsedoval ž. Beust pri občui telegra-fični evropejskt knnfcreneiji, ki se bode soila 12. t, m. na Dunaju. Zunojno ministrstvo pa bo zastopal dvomi aveto-vavel G. ,1. šzehenj-i. Cttje se, da sejo ne bodo javne
Hrvaške regnikolarne deputacijc nasveti se Ogrom dezd-:vajo pohotni, samo Reke, pravijo, nočejo nik .kor dan iz svoje neposredne oblasti.
Francoski minister notrajnih zadev je za ukaza I Svojim podložnim o bias ti j um, da se imenuje zmerno En pu-stavni proti časnikom vseh vrst. — Cesar Napoleon boleha. Eazdvoj v Ttmisn jo poravnan,
Italjan.jski finančni minister hoče imenja razpuščenih samostanov za to porabiti, da odpravi posiluo vrednost in veljavo denarja,
iz Bu k areata se piše: Naša vlada se jn konečuo odločila razglasiti vsa pisma, ki se tičejo preganja j a Židov. Morebiti ho po tem tudi o le slvari nekoliko bolj jasno.
Iz Meksike se piše, da so uporniki brege okoli Puehle ebseli in svojega generala Manjnec-a za vladarja oklica) i.
Nftviutr.
G, J. G oe b Hi a p i d 1 a n sky, nekdanji vrednik „Narod, list." je zavoljo zločina kaljen ja javnega mitu obsojen uj 8 mesecev ječe, ktera se ima poostriti » postnim dnevom vsakih J4 dni. BftEttn tega zapade 200O gld, zaloge.
Dr. Ed. Gregr je j) ros i 1 naj hi se smela vsa sokol« k a in telovadi k a društva slovanska združiti v jedno glavno društvo, kar vendar ministerstvo not rajnih zadev ni dovolilo, češ, da imajo slovanska telovadska društva politične namere.
Tudi na Visoki gori Uehi nc sinejo imeti skupščine kakor so osnovali, vladu namreč pravi, da je namen teb zborov obrneu proti ustavi, tedaj bo na 23, t, m. napovedana skupščina pri bregttBlumn gotovo tudi doživela jednako osodo „Polililiii11 piše o tem: Mi sprevidimo iz vladinega vedenja, da ni mimsierstvo ne trenutek varno pred „svobudnomisel-ttimi postavami11, kture je samo v prvi vrsti izdelovalo, vi-
dimo, da ministerslvo pravi svobodi ni kos, ker jo te ko j odstrani, kjer se hoče kdo le svobode v djanskem življenju poslužiti.
Ministerstvo kupčije je zapovedalo da se morajo oni oddelki žcleznice od sv. Petra v Keko taki začeli delali, ki naj več časa potrebujejo, in to so trije prekopi in trije preseki na Krasu niže sv. Pelru,
Tabaka se na eclem znanem svetu vsako leto potrosi 5 milijonov centov: naj več ga potrošijo Turki.
Strahov i tu burja, je na luukoštuo nedeljo okol 2. ure popoldne razsajala v 01 o mucu in okolici. Vročina je on dan okol poldneva bila tako velika, da je gor-koomr po It. kazal na soluon 35 stopinj, v rečenem času mi enkrat podigue strašen vihar in začnje lake velik šum, da je p Op nI velik strah vse siauovuike; na enkrat sačna padati tako gosta tofla, kakor sneg, is početka drobna kot lešniki, za tem vendar z mirim debelejša in k slednjemu jo padal satno za pest debel led. Šla je blizo pol-ure, bih> je je po ulicah za črevelj visoko, po trla je v mestu skoraj vse eegle na strelnih in više od bOOO oken ; v sobah so uokoji imeli za črevelj visoko vode; potrla je celo iz železa zlite sve-čujake sveti In i e po ulicah in mnoge plchnate strehi ne žlebe. Da je v okolici tudi napravila strašno škode, si vsaki lahko misli. Okulo vasi: Ilrepčenjo, Hafianj, Laška, Crnoviu je vse tako pokončala, da se ne pozna, ;di so bile njive ali ne, - nič ne vidiš kak<ir samo blato na polju, več stotin gosek, kokuši so našli mrtvih, ravno tako tudi mnogo ptičev; vse sirche so raztrgane. Na nekih ¿šestih so našli kose leda, ki so vagali % funt. Zvnn imenovanih vasi so tudi zlo pobite vasi: KI oš te r-H rad i š, Nova ulica, Som o to v a, Ho r kova, Štefanovo Jtc. Nesreča jo neizrekljiva, kvnr strahovit,
V Oeski in Moravski se že delajo po vseh krajih velike priprave za svečanost, ki se bode napravila k 70.rnjatvenenm dnevn zgodovinarja slavnega dr. Pr. Palaeky-ja.
Dunajski listi pravijo, da se je sklepalo v miniHlerstvu " češkem vprašanju in da hi bila vlada pri volji Cehom na pol pota naproti priti. Hali s« je vendar, da bo z porazu odjeu jem težko kaj, dokler je sedanja vlada na krmi! tu Iz Trsta se piše, da se ju lam 3. 1. m. po novi zakonski postavi II. orldelka skica01 prvi civilni zakon. Princ Napoleon se sprehaja ¡10 Dunaja, S m o I k a je v Peštu in se pogovarja z D eako m. N a i novejša poŠta je prinesla. ghiH, da so je v Luksenhurški zaflelo na več. sUutkfh rogoviljenje na korist Francoske. Če je to res. ho vendar Lnksenburškn vzrok vojske med Prusko in Francosko. —
Tržim cena	i E t"	-0	S . J i 1	r a
pretekli teden.			s	
	II. k.		d.j k.	\'t L. ti. k.
Pianice (drevenkn) ,	Ti	^ti	B ei	Š20 S 30
m „ ....	S 10		3 rO	4 — s >0
JoijincriB , .	a	so	iJ 30	S S» — —
Ovsu „ ....	t 70		1 10	3 iO i SO
Tni-iicc tkuruste) vojfun		M	a 3&	a in u so
Ajde n	i	—	t! 10	a.-wi žeo a io--
IVosu „	■i ao		1-	
Kiompirja ,	1 (10		t ao	1 4(1 1 io
Govodirju funt . , .		-.'J	- 1>,V	— >1 —
Toletina „ .	_	so	- i7	— L'.'
tivinjalina urstv^ funt		iS	-	-¡MT-'M
Drv 36" trdih ht-ienj fKtoliflr)	10	—	__	6- 10-
Ift" " S »1, „ « „ H6" mcfikih „ ,	_	—	r.4n	
	0			6 r.o 7 —
[UtJ -1 10 ,, ,, . . . .	—	—	s s .V	-------
Ogleujit iji t.rdisgu ]«t vagnn	—	so	—-eo	- ŠO 00
„ „mehkega,, „	—		- E>0[	--15 — 50
Sena Cont ,	I 301 j 20			™ UO;
Sleme ccnt r Bajnih ,	J 20		1,10	—'cs:—|D0
n m na sleijo	__	BO	— SO	—'60 —.(Ji
Sinaiiif (ijjfihaJ cent . , ,		—	so —1	40--
Ji^jeCj «sat za ....	-	10	-1 '-1	— tii a
Cesarski zlat velja 5 fj. 53 kr, a, v, A ¿tj o srebra 113.75. Naročim» drž. posojilo G5.10.
Loferi jne srečke,
V Gradca 3. junija 1868: O-l T« 2!> tt« I I
1'rihodnje Ereirkasje jo IT. junija 13(18.
Uihteli, mlo^nik in odgovorni vrednik lir. .Matij« I* rt-1 o g.
TieLar llduji rd Janžlč v Mariboru.
stersko s vet o val s t vo) ne donnša ničesar v cesarske blagoj-nice. Itinisterstvn notrajnih zadev ima lastnih dohodkov 4US, iSa gld., me d temi IWS.008 gld. za uradne liste; mini-Steratvo deželne hrambe iu javne varnosti 408.1168 gld., bogo-častja in tika 12-1.400 gld., finančno ministers tvo ;lfi,847 gld., pri denarstveni Opravi 700.000 gld. povračilo od O. Flizahetine železnice, iz neposrednega davka in .sicer iz zemljiščiae: 34,500.837 gld., ilavk i od poslopij i 7,Oi7.1 ti i gld., pridobniue 6,924i.000 gld., dohodnine *.MHs.7lO «kl.( dediue II.81O gld. in iz davkovskih fzvrieb 5&7.000 gld., tony vsega skupej 66,119.251 gld.
Neposreden davek douaša -ll.tFi.io.T4-l gld. puvžitnine in 10,108.313 gld, coluine : 2L7a7.S00 gld, za sol; pri tem odstavku se je sprejelo sledeče: Vlada naj skrbi, da se odpravi solno samoti žje, med tem pa naj ima naj uičo Ceno,
Med posrednimi davki n a hajamo sledečo dohodke: samo* trije tabakovo 4l.lU7.BKi gld,, kolek 11.649.118 gld,, davščina pravnih opravil 17. i33,30li gld., loterija 15,42ti.030 gld., milnice 2b37679 gld., pumsiranje 110.32:2 gld.
Brez besedovanja se je sprejelo VI11, pogL dohodki od državnega i metka, dišv. posestev 5,834.876 gld., fiskalnosti I30.74ii gld., državne fahrike L350.1CJ gld., rudarstvo 12,157.125 gld , denai*tvo 180,600 gld.. prodaje iz državnega i metka. 169,550 gld. Kupfiisko ministeiatvo ima vsega skapej 11,803.800 gld. dohodkov, med temi 0,477.900 gld. poštnino in lf£>lj0.900 gld. od tirzojavsLva. Kmetijsko miniaterstvo nima več kakor 146,000 gld! lastnih dohodki v in minister ¡it vo pravosodja 15p,t09 gld., liter! h isueaek dohaja iz kaznoval ni e.
Zduj še sc zbornica poslancev zmirom posvetuje o prora-čnuu.
G o s j> o s k a zbornica jo sprejela osnovo postave o dopolni v ni h črtah princ Kudolfove želožmce; dalje jo prejela v vsem tako, kakor je zbornica poslancev eklemda postavo o kontroli drža vn ega dolgn. postavo zurad soli in coin o in kupčij s ko pogodijo z nemškim coliiint društvom j le postavo zarad žganja jc premerila v dveh točkah, Tedaj je t ud t zbornica gosposka se vdala ogerski sili, kakor je kujez Jablanoivsky rekel.
1'ravi se, da bodi.? predsedoval i. iSeust pri občni telegra-fičtii evropejskt knnfercuciji, ki se bode sošla 12. t, m. na Dunaju. Zunajno ministrstvo pa bo zastopal dvomi sveto-vavel G. J. šzehenj-i. Cttje se, da seje ne bodo javne.
Hrvaške regnikolarne deputacijc nasveti se Ogrom dezd-:vajo pohotni, samo Reke, pravijo, nočejo nik.kor daniz svoje neposredne oblasti.
Francoski minister notrajnih zadev je za ukaza I svojim podložnim oblasti j um, da se imenuje zmerno En pu-stavni proli časnikom vseh vrst. — Cesar \apoleon boleha. Eazdvoj v Ttmisn jo poravnan,
Italjan.jski finančni minister hoče ¡menja razpnačenih samostanov za to porabiti, da odpravi podlim vrednost In veljavo denarja,
iz Bukarešta se piše: Naša vlada so jn kouečno odločila razglasiti vsa pisma, ki se tičejo preganja j a /i do v, Morebiti ho po tem tudi o te stvari nekoliko bolj jasno.
Iz Mekstke se piše, da so uporniki brege okoli Pueble ohseli in svojega generala Manjnec-a za vladarja oklteaii.
IVovtfar.
G. J. G oe b Hi a p i d 1 a n sky, nekdanji vrednik „Narod, lisi." je zavoljo zločina kaljenja javnega miru obsojen na 8 mesecev ječe, ktera se ima poostriti » postnim dnevom vsakih J4 dni. BftEtm tega zapade ifOOO gld, zaloge.
Dr. Eri. Grcgr je ¡trosil naj hi se smela vsa sokolska in telovadska društva slovanska združiti v jedno glavno drnStvo, kar vendar miniaterstvo notrajnih zadev ni dovolilo, češ, da imajo slovanska telovadska društva politične namere.
Tudi na Visoki gori Uebi no sinejo imeti skupščine kakor so osnovali, vlada namreč pravi, tla je namen teh zborov obrneu proti ustavi, tedaj bo na 23, t, m. napovedana skupščina pri bregtt HI um n gotovo tudi doživela jednako osodo „Politiku" piše o tem: IIi sprevidimo iz vladinega vedenja, da ni miniaterstvo ne trenutek varno pred „svobuilnoEnisel-tiimi postavami*, kture je samo v prvi vrsti izdelovalo, vi-
dimo, da minislerstvo pravi svobodi ni kos, ker jo te ko j odstrani, kjer se hoče kdo le svobode v djanskem ¿ivljenju poslaziti.
Miniaterstvo kupčije je zapovednlo da se morajo oni oddelki žclczniee od sv. Petra v Keko taki začeli delali, ki naj več časa potrebujejo, in to so trije prekopi ia trije preseki na Krasa niže sv. Pelru,
Tabaka se na celem znanem svetu vsako leto potroši 5 milijonov centov: naj več ga potrošijo Turki.
Strahov i tu burja, je na luukoštuo nedeljo okol 2. ure popoldne razsajala v 01 o mucu in okolici. Vročina je on dan okol poldneva bila tako velika, da je gor-kom« po It. kaz:il na solnim 35 stopinj, v rečenem času mi enkrat padigue strašen vihar in začnje Inke vrlik šum, da je popal velik strah vse siauovuike; na enkrat sačna padati tako gosta tofla, kakor sneg, ispočetka drobna kot lešniki, za tem vendar zmlpom debelejša iu k slednjemu jc padal samo za pest debel led. Šla jc hlizo pol-ure, bih> je je po ulicah za črevelj visoko, po tri» je v mcsiu skoraj vse eegle na sirelnili in više od bOOO oken ; v sobah so nekoji imeli za črevelj visoko vode; potrla je celo iz Železa zliie sve-čujake sveti In i e po ulicah in mnoge plehnate strehi ne žlebe. Da je v okolici tudi napravila atrafino škode, si vsaki lahko misli. Okulo vasi: Ili epčcnjc, Hačanj, Laška, Crnoviu je vse tako pokončala, da se nc pozna, ;di so bila njive ali ne, - nič ne vidiš kakor samo blato na polju, več stotin goseh, kokuši so našli mrtvih, ravno tako tudi mnogo ptičev; vse hi tebe so raztrgane. Na nekih mestih so našli kose leda, ki so vagnli % funt. Zvnn imenovanih vasi so tudi zlo pobite vasi; K J oš te r-H rad i š, Nova ulica, Som o to v a. Ho r kova, Štefanovo Jtc. Nesreča jo neizrekljiva. kvnr strahovit,
V Oeski in Moravski se že delajo po vseh krajih velike priprave za svečanost, ki se hode napravila k iOtrnjatveneum dnevu zgodovinarja slavnega dr. Fr. Pataeky-ja.
Dunajski listi pravijo, da so je sklepalo v ministerstvu ■j češkem Vprašanju in da hi bila vlada pri volji Cehom na pol pota naproti priti. Hali s« je vendar, da bo z porazundjeujem težko kaj, dokler je sedanja vlada nakrmila.
Iz Trsta se piše, da se jc tam 3. t. m. po novi zakonski postavi II. orldelka skica o l prvi civilni zakon. Princ Napoleon se sprehaja po Dunaju, S tn o I k a je v Peštu in se pogovarja z D cako m. Na i novejša poŠta je prinesla ghiH, da so je v Lnksen h urški zaflelo na vci. stran i h rogoviljeoje na korist Francoske. Če je to ho vendar Lnksen buriiko vzrok vojske med Prusko in Francosko. —
Tržim cena	i E >	"O	S . J i 1	r a
pretekli teden.			s	
	ti. k.		u.j k.	¡ft. k H. k.
Pianice (drevenkn) ,	IT		B ei	'> 20 S 30
Mi ....	S jO		3 rO	4 — M 20
JoijiHCriB , .....	a	SO	¡130	S S» — —
Ovsu „ ....	1 70		1 10	3 10 i SO
Tni-iicc tkuruste) vojfun		M	a 3B	a in u so
Ajde n	š	—	'! 10	a.mi -¿so a IO--
IVosu „	i ao		1-	
Kiompirja ,	t (10		l ¡10	1 40 1 10
Govedirju funt . , .		".'J	- a.v	— >1 —
Toletina „ .	_	SO	- J7	— L'.'
tivinjatina urstv^ funt		id	- 2«;	- M - L>i
Drv trdili Nt-ienj itiinheri	10	—	__	6- 10-
IS" " S »i, „ ii > „ Ufi" melikih „ ,	_	—	r.4it	
	0		„ ..	6 r.o 7 —
[UtJ 10 J», 1 . 4 .	—	—	s s .V	i------
Ogleiij!i iji l.rdisgu vignn	—	SO	— eo	- ŠO 00
„ „mehkega,, „	—	no	- Mi1	--to — 50
Sena Cont ...	I 301 1 20			™ UO;
Sleme ccnt r šojnili ,	J 20		t,lo	—'cs:—|D0
n m na sleljo	__	BO	— SO	
Slnninf (ijjfihuJ cent . , ,		—	so —1	40--
Ji^jec, «sat za ....	-	tO	-1 '-1	— io —I a
Cesarski zlat velja 5 fl. 53 kr, a, v, A ¿tj o srebra 113.75. Narodno drž. posojilo G5.I0.
Loferi jne srečke,
V Gradcu 3. junija 1*68: O1 T«	I I
1'rihodnje Ereirkasje jo IT. jurija 13(18.
Udaleli, znlo^oik in oilgovortii vrednih lir. .Matij« 1'rrlog.
Tidkor l: d ti ji nI J mi 7.10 v Mariboru.
stersko svetovalstvo) ne domiša ničesar v cesarske blagoj-nice. lliuieterstvn not ra j ni h zadev ima last nib dohodkov 408,182 gld., med tend IWS.008 gld. za uradne liste; mini-Steratvo deželne hrambe in javne v urnosti 408.1168 gld., bogu-častia iu tika 124.400 gld-, finanCno ministerstvo ;lfi,847 gld,, pri d en ar st ven i opravi 700.000 gld. povračilo od o. Elizahetine železnice, iz neposrednega davka in sicer iz zemljiščioe: 34,500.837 gld., ilavk i ndposlopij 17,Oi7.1 li i gld., pridobnine C,924i.000 gld., dohodnine -S.aWj.7lO -id., dedine II.81O gld. in iz davkovskih iz vi že b 5&7.000 gld., tony v^ega skupaj 66,119,251 gld.
Neposreden davek donaša -ll.tFi.io.T4-i gld. puvžitnine in 10,l08.ill.1 gld. ooluine : 31,7^7.300 gfd, za sol; pri tem odstavku se je sprejelo sledeče: Vlada naj skrbi, da se odpravi solno MHtotržjc, med tem pa naj ima Pil naj ni jo Ceno,
Med posrednimi davki nahajamo sledeče dohodke: ssmo-tržje tabakovo 41,1 )7.5?50 gld., kolek 11.649.J¡8 gld., davščina pravnih opravil 17. i33,30ti gld,, loterija 15,42ti.030 gld., milnice 2b37679 gld., pumsirunje 110.32:2 gld.
Brez besedovanja se je prejelo Vili, JiogL dohodki od državnega i metka, dižv. posestev 5,834.8713 gld., fiskalnosti 139.7441 gld., državne fabrike I,3a0.lC'J gld., rudarstvo 12, ti>7.1i!u gld , denarstvo 180,600 gld.. prodaje iz državnega i metka. liftJ.SaO gld. Kupfiisko ministerstvo ima vsega skapej 11,803,800 gld. dohodkov, med temi ",I77.W0 gld. poštnine in 1f&lj0.900 gld. od brzojaven a. Kmetijsko ministerstvo nima več kakor 146,000 gld! lastnih dokodki-v m ministerstvo pravosodja Il3p.-i0il gld., kterib ¡suesek dohaja iz kaznoval ni e.
Zdiij še se zbornica poslancev zmirom posvetuje o prora-čunn.
ti o s j> o s k a z b 0T n i e a jo sprejela osnovo postave o dopolni v ni h črtah princ liudolfove železnice i dalje jo prejela v vsem tako, kakor je zbornica poslancev eklemda postavo o kontroli drža vn ega dolga, postavo zarad solilo coin o in kupčijsko pogodbo z nemškim colntm društvom; le postavo zarad žganja je picmenila v dveh točkah, Tedaj je t ud t z bolnica gosposka se vdala ogerski sili, kakor je kujez Jablauoivsky rekel,
1'ravi se, da bode predsedoval ž. Beust pri občni telegra-fičtii «vropojski konferenciji, ki se bode soifa 12. t, m. na Dunaju. Zunojno ministrstvo pa bo zastopal dvomi sveto-vavel G. .1, šzehenj-i. Cttje se, da sejo ne bodo javne.
Hrvaške regrtikolarne di-putacije nasveti se Ogrom dezd-:vajo pohotni, samo Reke, pravijo, nočejo nik .kor dan iz svoje neposredne oblasti.
Francoski minister notrajnih zadev je za ukaza I Svojim podložnim oblasti j am, da se imenuje zmerno En p d-stavni proti časnikom vseh vrst. — Cesar Napoleon boleha. Kazdvoj v Ttmisn jo poravnan,
Italjan.jski finančni minister hoče imenja razpnščenih samostanov za to porabiti, da odpravi po^ilno vrednost in veljavo denarja,
iz I Su kar est a se piše: Naša vlada so jo kouečno odločita razglasiti vsa pisma, ki se tičejo preganja j a Židov. Morebiti bo po tem tudi o le stvari nekoliko bolj jasno.
tz Meksike se piše, da so uporniki brege okoli Pueble obseli iu svojega generala Manjuec-a za vladarja okhcaii.
IVovtfar.
G, J. G oe b Hi a p i d 1 a u sky, nekdanji vrednik „Narod, list." je zavoljo zločina kaljenja javnega miru obsojen ua 8 mesecev ječe, ktera se ima poostriti » postnim dnevom vsakih 14 dni. BftEtm tega zapade ifOOO gld, zaloge.
Dr. Eil. Gregr je j) ros i 1 naj bi se smela vsa sokolsku in telovadi k a društva slovanska združiti v jedno glavno društvo, kar vendar ministerstvo notrajnih zadev ni dovolilo, češ, da imajo slovanska telovadska društva politične namero.
Tudi ua Visoki gori Uehi no sinejo imeti skupščine kakor so osnovali, vlada namreč pravi, da je namen teh zborov obrneu proti ustavi, tedaj bo na 23, t, m. napovedana skupščina pri bregu Jllumn gotovo tudi doživela jednako osodo „Polilika" piše o toni: Hi sprevidimo iz vladinega vedenja, da ni ministerstvo ne trenutek varno pred „svobuilnotn¡solnimi postavami11, ktere je samo v prvi vrsti izdelovalo, vi-
dimo, da ministerstvo pravi svobodi ni kos, ker jo te ko j odstrani, kjer se hoče kdo to svobode v djanskem življenju posluiiti.
Ministerstvo kupčije je capovedalo da se morajo oni oddelki železnice od sv. Petra v Keko taki začeli delali, ki naj več časa potrebujejo, in to so trije prekopi ia trije preseki na Krasa niže sv. Pclru,
Tabakn se na celem znanem svetu vsako leto potrosi 5 milijonov centov: naj več ga potrošijo Turki.
Strahovita bnrja, je na lunkoštiio nedeljo okol 2. ure popoldne razsajala v 01 o mucu in okolici. Vročina je on dan okol poldneva bila tako velika, da je gor-koiner po It. kaz:il na solnim 35 stopinj, v ričenem času mi enkrat pndigue strašen vihar in začnje lake vvlik šum, da je [KipaI velik strah vse siauovuike; na cn^Vat sačna padali tako gosta toča, kakor sneg, is početka drobna kot lešniki, za tem vendar z mirom debelejša iu k slednjemu jo padal satno za pest debel led. Šla je blizo pol-ure, bih> je je po ulicah za črevelj visoko, po tri a je v mestu skoraj vse eegle ua streh tih in više od bOOO oken ; v sobah so uekoji imeli za črevelj visoko vode; potrta jc celo iz železa zlite sve-čojake sveti In i e po ulicah in mnoge jilchnate strehi ne žlebe. Da je v okolici tudi napravila strašno škode, si vsaki lahko misli. Okulo vasi: Ilrcpčcnjc, Hafianj, Laška, Crnovin jo vse tako pokončala, da se nc pozna, ali so bile njive ali ne, - nič ne vidiš kak<ir samo blato jm polit*, več stotin gosek, kokuši so našli mrtvih, ravno tako t ti ■ i i mnogo ptičev; vse ¿tlrebe so raztrgane. Na nekih uiestih so «ašli kose leda, ki so vagali % funt. Zvnn imenovanih vasi so tudi zlo pobite vasi; KI oš to r-H rad i š, Nova ulica, So-ni o to v a, Ho r kova, Štefanovo dtc. Nesreča jc neizrekljiva, kvnr strahovit,
V Ocski in Moravski se ¿0 delajo po vseh krajih velike priprave za svečanost, ki se bode napravila k 70. roj si v enemu dnevu zgodovinarja slavnega dr. Fr. Pa I ae ky-ja.
Dunajski listi pravijo, da so jc sklepalo v miniHlerstvu " češkem vprašanju in da bi bila vlada pri volji Cehom na pol pota naproti priti. Hali s« je vendar, da bo z porazu od jen jem težko kaj. dokler jc sedanja vlada na krmi! tu Iz Trsta se piše, da se jc tam 3. t. iu. po novi zakonski postavi II. orldelka sklenol prvi civilni zakon. Princ Napoleon se eprelmja po Dunaja, S tn o I k a je v Peštu in se pogovarja z D eako m. Naj novejša poŠta je prinesla glaH, da so je v Lnksenl i urški zaflelo ua vci. stranfh rogoviljenje na korist Francoske. Če je to bo vendar Lnksenburško vzrok vojske med Prusko in Francosko. —
Tržim cena	i E >	"O	S . J i 1	r a - Ji.
pretekli teden.			s	
	tl. k.		n.j k.	¡fl. L. tl. k.
Pianice (drcvcokn) ,	,rT	so	S ei	lUO i 30
m „ ....	S jO		3 70	4 — S >0
JcCmeriB „ .....	a	SO	iiao	3 S» — —
Ovsa „ ....	t 70		1 10	3 10 i SO
Tni-iicc (kuruste) vojfun		M	a 3B	a in u so
Ajde „	š	—	t! 10	a:,o -žeo a io--
IVosu „	i ao		t-	
Krompirja ,	i (JO		t ao	1 4P 1 10
Govedirju funt . , .		-.'J	- 1>,V	— >1 —
Taletinfl „ .	_	SO	- J7	— L'.'
tivinjatina urstv^ funt		id	- 2«;	-¡MT-'M
Drv trdili ht-ienj .Kluiieri	10	—	__	6- 10-
IS" " S 'i..." * „ SB" melikih „ ,	_	—	r.40	
	6		~ ..	6 r.o 7 —
[UtJ 10 i, i . . ,	—	—	8 S.V	i------
Oglenja iji trdega lesa vagini	—	SO		- ŠO 00
„ „mehkega,, „	—	so	- fcO'	--to — 50
Sena Cont ...	t 30| j 20			™ UO j
Stenic cent v šapah ,	J 20		1,10	-'fii,—|D0
, m na sleijo	__	BO	— so	—'60 —.U i]
SI n ni u f (i jjfihuJ ceut . , .		—	so —1	40--
Ji^jeCj «sat za ....	-	10	-1 '-1	—10 —! a
Cesarski zlat velja 5 fl. 53 kr, a, v, A'i.tjo srebra 113.75. Naročim» drž. posojilo 6b.U>.
Loferijnv srečke,
V Gradcu a. junija 1^68: O-l T« 2!>	44
1'rihodnje Ereirkasje jo IT. jurija 13(18.
ti-iliiiL'lj, znlo^oik in oilgovottii v red bik lir. .Matij« 1'rrlog.
Tidkar l^dimrd Jaiižič v Mariboru.