Stev. 28 V Ljubljani, 9. julija 1909. IL. leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega uciteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K pol leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljnji uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oztanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Skrbimo za mladino P To so t« dni „klepali klep na klep", hakor je dejal Levstik, in zopet enkrat so tožili, kako je mladina naših dni pokvarjena. Tragični in pretresujoči slučaj dijaka Szilicha in Vončine, ki sta se ustrelila na grobu Szi-liehove matere, je dal povoda pravim jeremi-jadam o izprijenosti mladine. A še ni poleglo razburjenje zaradi tega dvojnega samomora, že se je raznesla govorica, da so štirji dijaki hoteli umoriti svojega profesorja in se posvetiti razbojniškemu življenju najprej v kočevskih gozdih, potem pa doli v Afriki v velikem slogu. In zdaj se zopet čita, da se je na Eeki neki dijak hotel v šoli ustreliti. Ti slučaji so gotovo žalostni pojavi, ali generalizirati jih je krivično in je obenem tudi bedasto, ker generaliziranje služi samo agitaciji za gotove tendence in |ovira ali pa onemogoča spoznanje resničnih vzrokov in nagibov omenjenemu dvojnemu samoumoru in omenjeni dijaški zaroti.- Z druge strani pa tudi ni dovolj, če se reče fantje so bili leni, so bili zanikrni in tako nesrečnega temperamenta in slabih na-gnenj, da so bili zmožni za vse in da bo vedno takih ljudi na svetu in tudi najidealnejši profesor ne bo mogel z njimi izhajati. Tudi taka sumarična rešitev teh slučajev ni na mestu. Treba je seči globlje in vzeti te dogodke v najresničnejši pretres. Potrebno in koristno bi bilo, da se s temeljito preiskavo treznih in objektivnih ljudi preiščeta ta dva slučaja vsestransko. Zgoditi bi se to moralo približno tako, kakor se je zgodilo te dni na Francoskem zastran slučaja, ki je še vsebolj tragičen kakor sta zgoraj označena. V Clermont-Ferrandu je neki 17 let stari dijak v šoli med latinskim poukom popoldne ob 3. uri in 20 minut naenkrat vstal, je šel do katedra, se molče priklonil profesorju in *) Ta izvrstni članek je priobčil „Slovenski Narod" v 143. štev. Uredn. se — ustrelil. Zadel se je tako dobro, da je obležal na mestu mrtev. To je bilo pive dni preteklega meseca. V mestu je nastal vihar. Profesorja latinskega jezika so hoteli razburjeni meščani kar linčati. Seveda je šolska oblast takoj uvedla obligatno preiskavo, toda vlada je šolski oblasti vzela vso stvar iz rok in je sestavila posebno preiskovalno komisijo, v kateri sta bila dva bivša šolnika in dva izkušena preiskovalna sodnika. Ta komisija je dognala, da zadene profesorja le majhna krivda, največja krivda pa samomorilčeve součence. Ti poslednji so samomorilca neusmiljeno preganjali, ker je bila njegova mati lahkoživa ženska in vsak čas zapletena v kak škandal. Neprestano so mu očitali to mater, neprestano so mu dopovedovali, da je osramočen za vse življenje, venomer so mu očitali, kako more živeti ter ga razglašali za strahopetnika, ker si ne vzame življenja. Končno so mu s kredo zaznamovali prostor pri katedru, kjer se mora ustreliti, in določili so mu uro in minuto, kdaj da mora izvršiti samoumor. In fant se je res vdal temu strahovitemu terorizmu, ki je trajal več tednov, in si je končal življenje. Nekoliko je nanj vsekako tudi vplivalo dejstvo, da je v latinščini slabo napredoval. Preiskovalna komisija je tudi konstatirala na podlagi primerjanja pismenih nalog samomo-rilčevih in nalog drugih učeneev, da je profesor samomorilca res strožje klasificiral kakor druge dijake. Samomorilec je iz tega sklepal, da ga profesor, ki ga je tudi sicer rad zbadal in poniževal, preganja in si domišljeval, da se to godi zaradi njegove malopridne matere, da ga torej tudi profesor zaničuje in zatira. Vlada je profesorja ostro disciplinirala, češ, da ni bil objektiven učitelj in da je pomanjkanje pravičnosti ter poniževanje in zasmehovanje učencev nekaj neodpustljivega. Tudi pišejo listi, da je bil ta profesor, dasi v svoji stroki izborno kvalificiran, vendar slab vzgojitelj in slab učitelj, in utemeljujejo svojo LISTEK. Et meminisse juvat. Slavnemu uredništvu „Učiteljskega Tovariša"! V štev. 23. „Učiteljskega Tovariša" z dne 4. junija 1909 je v članku „Et meminisse juvat" med drugim povedano, da so razni oficijozni krogi s pomočjo načelnika goriških veterancev, Jacobija, nadeli popolnoma nemško lice slavnosti, ki se je vršila dne 14. avgusta 1898 v Branici o priliki, ko se je razkril spomenik pok. topničarskega stotnika barona Andreja Cehovina; dalje, da so aran-žerji nalašč odrivali od slavnosti slovenski ži-velj — da je Janko Lebanova knjižica „Andreas Freiherr von Öehovin, k. k. Artillerie-Hauptmann. Ein österreichischer Held" otela tega slovenskega junaka pozabi; da bi ne bilo g. Jacobiju brez te knjižice nikdar prišlo na misel, zavzeti se za stvar; da pa je hotel imeti gospod Jacobi vso zaslugo za se in da je zato odrival od slavnosti vse tiste, ki imajo na Cehovina tudi kaj zaslug; da so-gospodje, ki so se polastili vodstva slavnosti, sovražno postopali proti vsemu, kar je slovenskega. Med vrstami tega članka je tudi čitati kakor bi bil g. Jacobi prejel radi Cehovinove slavnosti kako odlikovanje. Podpisano društvo, hudo užaljeno, da se njegovemu mnogozasluženemu predsedniku brez kakršnegakoli povoda v enajstem Jetu po dovršeni Cehovinovi slavnosti na tak zavraten način javno skruni častno ime, izjavlja s tem, daso vsa navedena predbaci-vanja neresnična in je vsak čas pripravljeno, utrditi to svojo izjavo z veljavnimi dokazi. Sklicuje se na § 29. tiskovnega zakona, obenem pa tudi na pravicoljubnost slav. uredništva, pričakuje podpisano predsedništvo zanesljivo, da se ta izjava priobči v prihodnji številki cenjenega lista. Predsedništvo voj. veteranskega društva v Gorici, dne 1. julija 1009. Podpredsednik: Josip pl. Palic h. sodbo s tem, da dober vzgojitelj in učitelj vedno tudi doseže razmerno dobre učne uspehe, a kdor jih ne doseže, da je tega največ sam kriv. Težko je lajiku soditi, v koliko je to stališče glede učitelja utemeljeno. Eno pa stoji: Učitelj je v šoli absoluten kakor ruski car in zato mora biti dobrohoten prijatelj mladine in strogo objektiven. Kadar ruski car strune preveč napne, počijo bombe. Die Macht des russischen Herrschers ist beschrankt durch den Zarenmord. — Ali se mar v glavah naše mladine porajajo že taki pojmi? Če učitelj ne upošteva individualnosti posameznih učencev, če jih šikanira, zasmehuje in ponižuje, kar s svojega piedestala posebno lahko dela. — Ko sem jaz v šolo hodil, sem tudi imel profesorja, ki me je za mojo nedolžno porednost krvavo šikaniral — potem se ni čuditi, če dečka, ki nima zadostno odporne moči v sebi, požene v obup. Pri vojakih vidimo, koliko ljudi poženejo šikane celo v grob. Ljudje mislijo, da je učiteljski stan lahak. Kako neumno je to mnenje! Poučevanje in vzgajanje je silno težka stvar, posebno pri tolikem številu dijakov. In med dijaki je vedno tudi takih elementov, ki jih ni mogoče ugnati in ukrotiti in pri katerih mora naposled učitelja zapustiti potrpežljivost, saj je od krvi in mesa in ne kako čeznaravno bitje. Jako mnogo je kriva tudi slaba domača vzgoja, oziroma pomanjkanje vsake domače vzgoje, da je med dijaki toliko res podivjanih elementov. Najslabše pa je še to, da se postavljajo starši najrajši na stran dijakov in proti učiteljem in tako vede ali nevede hujskajo otroke in jim dajejo potuho. Kogar bogovi sovražijo, tega uarede za pedagoga, ker je ta poklic tako težaven, tako grenak in tako nehvaležen. Med strogostjo in šikaniranjem je seveda velik razloček. Mnogo je strogih učiteljev in oficirjev, pa jih imajo dijaki in vojaki vendar radi, so pa tudi oficirji in učitelji, ki so pravzaprav dobri ljudje, a tako sitni in sekantni. da spravijo dijake in vojake v blaznosti. Pa je tudi resnica, ki se v življenju dostikrat zapazi, da eden z vso strogostjo ničesar ne doseže, drugi pa ima brez strogosti najlepše uspehe. Tako n. pr. je v Ljubljani neki stotnik, ki vojakov nikdar ne psuje in ki kaznuje vojaka le v najskrajnejšem slučaju, šele kadar se je v tretjič pregrešil, a njegova stotnija stoji glede discipline in glede izvežbanosti visoko nad drugimi, pri katerih vojake psujejo, trpinčijo in zapirajo in postopajo oficirji z njimi z običajno strogostjo. To je pa zopet odvisno od individualnosti oficirjev in učiteljev. V rečenem slučaju v Clermont-Ferrandu je dijaka brez dvoma dognal v smrt terorizem njegovih součencev. V tem terorizmu se zrcali neka neverjetna krvoločnost, neka nenaravna občutljivost v častnih stvareh in pa tako zaničevanje vrednosti življenja, da človeka kar zazebe. Tudi v slučaju Szilich-Vončina je zaničevanje življenja gotovo igralo veliko ulogo. Kako si naj sicer mislimo, da sta dva mlada, zdrava fanta šla prostovoljno v smrt, ne morda v trenotku silne razburjenosti, ne v takem afektu, v katerem človek izgubi oblast ,sam nad seboj in ne ve več, kaj dela, marveč povsem preudarno, rekel bi, skoro hladnokrvno. Denimo, da se jima je v šoli res zgodila krivica. Tudi če bi bila ta krivica tako velika, da bi bila morala opustiti študije — to vendar še ni tako strahovita nesreča, da bi si zaraditega kdo preudarno vzel življenje. Kaj drugega je trenotna razdraženost in kaj drugega preudarno storjeno dejanje. Tudi strah pred svojci ni mogel igrati posebne uloge, zakaj Szillich in Vončina sta bila že vendar prevelika, da bi se še kdove kako tresla pred starši in da sta bila tudi pogumna, kaže ravno njiju samoumor. Saj se zgodi, da si kdo zgolj iz strahu vzame življenje, posebno pri vojakih, kjer se dobe uprav zverinski predpostavljenci. a kakor sem že rekel, se taki samoumori zgode le v največji razburjenosti, ko člonek ne ve, kaj dela, ne pa preudarno in hladnokrvno, kakor sta to storila Szillich in Vončina. Niso mi sicer znani posebni detajli tega slučaja, ali iz tega. kar vsakdo ve, sklepam, da niti strahu pred bodočnostjo zaradi zasluženo ali nezasluženo slabim napredovanjem v šoli, niti strahu pred svojci ne gre smatrati za odločilni nagib samoumoru. Ce je kak profesor s tema fantoma trdo ali celo krivično postopal, potem sta zamogla užaljeno častihlepje in užaljeni pravni čut morda nekoliko vplivati na njiju samoumor, ali glavna gonilna moč je morala po moji subjektivni sodbi venderle biti druga in zdi se mi, da je to zaničevanje življenja, izvirajoče iz pesimističnega naziranja, da svet in ljudje niso nič vredni, da na svetu ni ne veselja ne pravice in da življenje sploh ni vredno, da bi se živelo. Odkod to naziranje? Kaj se godi v glavah in v srcih naše mladine? Nihče ne ve določnega odgovora na ti vprašanji, z ugibljaji pa ni nič opraviti, vsi se premalo zanimamo za mladino, vsi skupaj nimamo upogleda v mišljenje in čuvstvovanje mladine in vsi [podcenjujemo sugestivno moč individualistične in pesimistične literature. Vsa naša oficialna vzgoja je urejena' po enem kopitu, je šablonska in pravzaprav le zunanja dresura. Gleda se samo nato, da se dijak uči in da izpolnjuje šolske in disciplinarne predpise, sicer se pa nihče zanj ne zmeni, ne učitelji in še manj starši. In tako raste mladina dozoreva pred našimi očmi, sama sebi prepuščena, ne da bi mi vedeli, kaj misli in kaj čuti. Zaničevanje življenja je bolezen, ki se časih pojavlja pri vseh narodih. Spominjam se, da so pred mnogimi leti imeli ljubljanski dijaki v neki ljubljanski gostilnici klub, čigar glavna določba je bila, da si bodo vsi člani po vrsti vzeli življenje. Prvi, ki je prišel na vrsto, je bil neki Kramer. Potegnil je črno krogljo, šel na ulico in se v Prešernovih ulicah blizu „Slona" ustrelil. Zadel se je pa slabo, in v bolnici so ga rešili. Kramer je šel potem k vojakom, zakaj v šolo ga niso več hoteli, postal je računski narednik v Ljubljani ter je v tej lastnosti umrl. Ostale člane onega kluba je Kramerjev slučaj seveda streznil in nobenemu ni več prišlo na misel, da bi si končal življenje. Kar se tiče „zarotnikov", ki so hoteli baje umoriti neke profesorje, kar pa ni prav verjetno, in se hoteli posvetiti razbojništvu, se mi zdi, da so jim najbrž indijanske povesti, kolportažni romani, s katerimi nemška kultura zastruplja slovensko mladino, razni Sherlok Holmesi, grozotne kinematografske drame itd. zmešale pamet. Te knjige so pravi strup za ljudstvo sploh in zlasti za mladino in provzro-čajo neizmerno zlo. Tu bo treba enkrat nekaj izdatnega storiti. Ljudstvu in mladini je treba dobrega, optimizem negujočega čtiva, ki zbuja veselje do življenja. Slučaja, o katerih sem govoril, bodeta morda ugodao vplivala na mladino samo, pa tudi na starše in vzgojitelje. Neko treznenje je povsod opaziti. Pa to ni dovolj. Treba se je intenzivno zavzeti za mladino. Zavedajmo se vendar, da je od mladine vsa prihodnjost odvisna in da moramo imeti zdravo, čvrsto življenja veselo mladino, ki bo zaničevalo pesimizem in anarhizem in svetohlinstvo, mladino optimističnega naziranja, vedre duše, dobrega srca in krepkih mišic, mladino, ki bo imela ideale, pa tudi pogum in veselje za boj. Tak „Lausbub nichtsnutziger", ki uganja po-rednosti, gleda celo za punčicami in rad izpije kak kozarček piva, ki rajši pleše kakor bi se trpinčil z grškimi aoristi, pa je jedrnat, odkritosrčen in dober fant, je stokrat več vreden od tistih fantov, ki se plazijo okrog izpovednic ali že v letih nedozorelosti prisegajo na Nitz-schejeve nauke, poznajo le svoj „jaz" in se smatrajo poklicane, postavljati se „Jenseits von Gut und Bose" ter, če se jim zdi, končati sebi ali komu drugemu življenje. Učimo mladino veselja, učimo jo ljubiti življenje in se ga veseliti, pa bo mladina dobra in zdrava! ? ? Šolski red. (Iz Istre.) Ker je danes praktična veda dospela do svojega vrhunca, zato nam je biti pozornim, da gremo vsi enakomerno z duhom časa dalje. Praktično pa učimo le tedaj, ako znamo razen raznih strok tudi vzgojevati. Tupatam se čuje, da je ta ali oni sicer prav priden, podkovan v raznih znanostih in vednostih ali pri vsem tem, da so otroci, ki jih vzgojuje slabi, t. j. nimajo tistih lastnosti, ki bi jih morali imeti, da bi dajali drugim dober zgled. Naučili so se premalo in lo kar znajo nima globoke trajne vrednosti, ker so se učili le zase, ne pa za druge, Kdor hoče imeti otroke, učence v šoli, ki bi bili zgledni in enkrat nravnoverni iu praktični občani, mora sam nravnoverno in praktično vzgojevati in ublaževati vse one činitelje, ki pohujšujejo ali zadržujejo, da ne more imeti v resnici prave podlage za nekdanjo življensko dobo. Ako pa hočemo doseči kaj stvarnega v tem oziru, delujmo mi in drugi vzgojni faktorji na to, da bomo hodili skupno z roko v roki otrokovih staršev. Pri nas je večina kmetiško ljudstvo, ki se sempatja peča z malo obrtjo in malo trgovino. Kar si je napravilo, si je naredilo s svojimi žrtvami, svojim trudom s pomočjo posameznih uprav, občin in dežel pod zaščito šolskega državnega zakonika. Kako bore malo je to v primeri z zahtevami, ki jih nam ponuja dobra vzgoja. Šlo je tako daleč, da so nekateri civilizatorični pristaši širili naobrazbo potom nasilja in z drugimi nenravnimi sredstvi. Tudi sedaj še ni vse v redu in morda tudi ne bo tako izlepa. Da se pa te razlike ublažijo in to posebno v naši pokrajini, je bilo in bo najbolj važno to, da se ustanovi nekaka norma, na roko katere se pa mora ozirati vsakdo, ki mu je na srcu blagor človeštva sploh in blagor mladine posebe. Socialne razmere pri nas, posebno v naši pokrajini so take, da se Bogu usmilijo. Otroci so prepuščeni samim sebi precej od mladosti. Da, lahko rečemo, da precej od pričetka se dela tako, da je očividno, da nimamo pričakovati od večine slučajev nič drugega kakor le posebno kasto po selekcijskem izboru. Gorje torej učitelju, ki dobi tako-,e mladino; malo se da napraviti iz nje; popraviti pa ne more nobeden več, kar se je zamudilo do tistega časa, ko je moral otrok začeti hoditi v šolo. In ti mladi otročiči so prepuščeni v zgodnji mladosti neredni deci, ki jih pestujejo, v pravem pomenu jih pa ubijajo telesno in duševno. Socialne razmere so take, da otroka mati in oče pusti malim nevednežem; in sedaj se začne mukotrpno življenje pri teh ubožcih. Vidi, kar ne bi smelo, sliši same nerodnosti; nauči se tega, kar je potem strup lahko za vso šolsko mladino. Take otroke sprejemamo v odgojo. Ze prvi šolski dan pridejo ti nesrečneži sami v šolo s kakim enajstletnim do štirinajstletnim bratcem ali sestrico ali popolnoma sami, redkokdaj z roditelji. Nekateri so že ogorelih lic in so poizkušali že blagost in ostrost solnčnih žarkov. Izpričevala o cepljenih kozah ni; še zve se težko, ali je bil otrok cepljen ali ne, Prvi dan se ti obljublja v šoli, da ostane otrok priden, da bo imel vedno svoje šolske priprave itd. A to so le pobožne želje. Ljudska šola, ki je časih napolnjena do zadnjega kotička, časih pa skoraj prazna, naredi tu čudež in napravi iz otroka poštenega občana. Socialne razmere so krive, da dobimo v šolo otroke staršev, ki komaj premorejo, da jih primemo oblečejo in jim dajo potrebnega živeža. Ker se je pri nas zaradi splošne nerodnosti in drugih pomanjkanj šola šele v sedanjem času začela razvijati, je ostalo večinoma pri starših skoraj vse pri starem. Ne moremo torej kriviti svoje dede, pač pa lahko stopimo v dogovor s starši, ki imajo vsaj iskrico čuta do svojih otrok in torej tudi za šolo. Pričakujemo dokaj koristnega od roditeljskih shodov. Bodi z roditeljskim shodi za danes kakor hoče, nadejamo se z gotovostjo, da bodo starši znali vedno ceniti nauke, ki se jih njegovim otrokom vceplja v srce že v šoli. Od pričetka šolskega leta se naj čita splošne določbe šolskega reda; posamezne si pomnijo učenci med letom. Šolski red se mora izročati učencem, da ga izroče staršem, v učni sobi mora viseti poleg urnika. Novi definitivni učni in šolski red predpisuje v § 68., da mora učiteljstvo vsake šole v sporazumu s krajnim šolskim oblastvom in s šolskim zdravnikom (prim. § 69. šolskega in učnega reda) sestaviti šolski red za učence, ki bi naj določeval, kako se imalo otroci vesti v šoli in zunaj, kdaj začenja in kdaj neha pouk in ki naj bi dal normo vsemu šolskemu obisku. Načrt šolskega reda je predložiti v odo-brenje okrajnemu šolskemu oblastvu, ki naj vpraša za menje uradnega zdravnika. Ker je glavni vir srečnega življenja pošteno srečno življenje, zato moramo posebno paziti na nravno delo, ki pospešuje čednosti. To delo nam oživotvori ljubezen do vseh pri-rodnih stvari in reči, ki jih je člevek naredil in zaradi katerih živi. V to nas vodi čut za red in snago ter tudi zdravi egoizem. Le v zdravem telesu biva zdrava duša. Tako zado-bimo tudi zunanjo dostojnost, ki nam omogo-čuje plemenitost že v mladosti, da postanemo pozneje pošteni državljani. Ako se ozremo po vesoljnem svetu, povsod zapazimo nekak red, ki obdaja človeka kot umno bitje, ki je postavljeno nad drugimi stvarmi v prirodi. Imamo razne vrste organič-nih in neorganičnih teles, razne vrste ljudi po starosti, imetju in poklicu. Marsikdo je bogate rodovine ali plemenitih staršev, pa pride v take okolščine, da je povsem različen od njih. Celo naša dela, naše lastnosti si prištevajo in delijo v razne skupine. Ker se vse take lastnosti, ki so potrebne plemenitemu človeku, že v mladosti vcepijo v naša srca, je že treba v zgodnji mladosti privaditi človeka na nekako podrejenost. Posebno pa se mora gledati, da je otrok sposoben v šoli držati se nekega določenega reda, ki ga privede do tega, da je tudi eden izmed koristnih udov človeške družbe. (Dalje.) Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Jubilejska samopomoč. Odborova seja je dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne pri tovarišu predsedniku T r o š t u na Igu. Štajersko. Šmarsko-rosaško učiteljsko društvo zboruje dne 11. julija 1909 ob 10. uri dopoldne v šoli pri Sv. Križu poleg Slatine s sledečim vzporedom : 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanje gospoda profesorja Lavtarja o njega metodi in računicah. 4. O socialnem odseku poroča tov. Sotošek. 5. Ljudska šola in kmetijstvo — tov. Kurbus. 6. Volitev delegatov za letošnjo glavno skupščino „Zaveze- v Mariboru. 7. Slučajnosti. K popolni udeležbi cenj. tovarištva in prijaznemu posetu p. n. učiteljskih prijateljev vabi odbor. Šaleško učit. društvo je zborovalo dne 17. pret. m. na Paki. Zborovanja so se udeležila tudi sosedna društva, ker jn obijubil g. prof. Lavter predavati v svoji računski metodi. Po pevski vaji otvori predsednik zborovanje in izraža veselje nad obilno udeležbo. Poudarja živo potrebo nove računice posebno za nižjo stopnjo, ki bi bila osnovana na podlagi ločenih operacij ter nudila več snovi za posrednji pouk. Naglašujoč velike težkoče, s katerimi se je moral boriti g. prof. Lavter za uresničenje svojih idej, mu v imenu zbranega učiteljstva iskreno častila k aprobaciji in k novi izdaji njegovih računic. Gospod prof. odzdravlja in se zahvaljuje za zaupanje učiteljstva, ki se je v tako častnem številu udeležilo njegovega podavanja. V več kot dveurnem govoru razvija in utemeljuje svoje nazore o računski metodi, in sicer na podlagi svoje novoizdane računice. Opozarja tudi na nekatere posebnosti, ki se nahajajo v nji. Za svoja izvajanja je žel g. prof. občno priznanje. Prepričani smo, da se bj po njegovi računici olajšalo delo učitelju in učencu. Goriško. Tolminsko učiteljsko društvo. Za ustanovnino „Učit. konvikta" so nadalje vplačali: Eepič Marica v Trebuši 2 K, Drašler Herta na Bukovem 3 K, Močnik Josip v Orehku 3 K (poprej 2 K, skupno tedaj 5 K), Bratina Ivan v Sela-Logu 2 K in Pagon Berta v Jagrščah 2 K. Dosedaj vplačanih 192 K. Razen treh učiteljskih oseb so se vsi odzvali odborovi prošnji. Hvala jim! Odbor. Politiški pregled. * Davčni odsek. Davčni odsek je sprejel sledeči predlog posl. dr. Urbana: Davčni odsek izraža mnenje, naj bi vlada poleg predloge o hišnorazrednemu davku početkom jesenskega zasedanja predložila tudi zakonski načrt glede reforme hišnega davka, vštevši obdačenje tvornic in delavnic z ozirom na izjave, podane v davčnem odseku. — Tekom debate je finančni minister dr. Bilinski pozdravil predlog doktor Urbana. Vlada predloži na jesen poslanski zbornici stare vladne predloge s primernimi izpremembami. * Italijansko vseučilišče v Trstu. Tržaška „Edinost" se bavi z vprašanjem italijanskega vseučilišča v Trstu. Stoji na stališču: slovensko vseučilišče v Ljubljano, italijansko pa v kako izključno italijansko mesto, kar Trst ni. Ce pa bi že res prišlo v Trst, je minimum slovenskih zahtev sledeči: potrebno število slovenskih ljudskih in obrtnih šol, paralelke na drž. gimnaziji in realki, predvsem pa, da bodi univerza v Trstu utrakvistična. * Masaryk t delegacijah. „Narodni Listy" javljajo, da se bo s češke strani osigu-ralo dr. Masaryku mandat v delegacijah, da mu bo tako dana prilika govoriti tam o zagrebškem „veleizdajniškem" procesu. * Bosanska duhovščina, pravoslavna, katoliška in mohamedanska je sklenila prirediti skupni protestni shod, ker jim vlada v volilnem redu za bodoči bosanski deželni zbor noče priznati pasivne volilne pravice. * Tritedenski dopust za čas žetve so koncem junija nastopili vojaki, da pomagajo doma na kmetiji. 18. julija se morajo vrniti. Čujemo, da se je vsem prosilcem ugodilo. * Viljem II. na avstrijskih orožnih vajah. Letošnjih velikih orožnih vaj, ki se bodo vršile na Moravskem, se udeleži tudi nemški cesar Viljem, ki se nastani o tej priliki v gradu grofa Harracha v Velikib Mešericah. Župan velikomešeriški ga pozdravi o tej priliki najprvo v češkem in potem v nemškem jeziku. Glede vsebine nagovora še ni doseženo sporazumljenje z vlado. * Zarotniško vprašanje v Belgradu rešeno. Vojni minister je predlagal pred nekaj časom v ministrskem svetu, da se častnike, ki so se udeležili umorstva kralja Aleksandra, izključi iz armade. Častnike do čina stotnika naj bi upokojili, častnike od podpolkovnika dalje naj bi se premestilo med vojne uradnike. Ta predlog je bil od ministrskega sveta sprejet in od kralja potrjen. S tem bi bilo*vprašanje zarotnikov definitivno rešeno. Jubjlejski dar. Učiteljstvo — sebi! Tov. Angela T r o š t iz Vodic 2 K; tov. Julij S 1 a p š a k iz Vodic 2 K; Jakobinca Dimnikova iz Ljubljane 2 K; tovariši J. Dimnik, J. F u r 1 a n in J. R e ž e k iz Ljubljane vsak 2 K (skupaj 6 K), ker se niso udeležili učiteljskega koncerta v Kranju; ob priliki blagoslovi j en j a novega šolskega poslopja na Misličah pri Divači mala gospica Milena B e b k o v a nabrala 15-20 K; tov. Hugon Plhak iz Sladkegore 30 K, ki jih je prejel od neimenovanega župnika, ker je istemu prizanesel ter ni zahteval njegove obsodbe; tvrdka Fran Ksav. Souvan, trgovina manufakturnega blaga v Ljubljari, 62-60 K, tov. Avgusta K o 1 n i k o v a nabrala pri okrajni učiteljski konferenci v Krškem 20 K; tov. A. L u -n a č e k iz Št Buperta na knjižica kr. podr. št. 90 razpečal'znamk za 56 K; skupaj 195 80 K; zadnjič izkazanih 951-78 K; doslej darovanih 1147-58 K. Bog plati! Koroškemu učiteljstvu! Nekoliko učiteljic bi šlo rado službovat na Koroško v kak obmejni kraj. Ker pa ne poznajo tamkajšnjih šolskih razmer in jim tudi niso znana prosta (prov. ali def.) mesta, zato se obračam do rodoljubnega koroškega učiteljstva s prošnjo, da bi kdo izmed njega blagovolil poslati tozadevnih informacij. Naslov se zve pri uredništvu „Učit. Tov." Vestnik. Letnino za učiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Budolf Horvat in Marica D o v g a n iz Zagorja, Josip Kotnik od Sv. Jošta na Kozjaku; Ivan P e t r i č in Emilija K a 1 i g a r iz Budnika; Fran Zore iz Šmartnega pri Tuhinju ; Anton P a v č i č iz Kostanjevice. Bog plati! Učiteljiščniki iz Sarajevega pod vodstvom gg. profesorjev M i 1 a k o v i c a in Markovi c a so obiskali dne 6. in 7. t. m. Ljubljano. Ogledali so si znansvenosti mesta, posebno šole. Bili so gostje mestne občine, a mestno učiteljstvo jih je pa spremljalo po mestu. Niso mogli dovolj pohvaliti vzorno urejenega ljubljanskega šolstva in kolegialnosti slovenskega učiteljstva. Dne 8. t. m. so se odpeljali na Bled in v Bohinj, potem k Sv. Luciji, v Cerkno, Idrijo, Logatec, Postojno in Trst in od tod pa v Dubrovnik in nazaj v domovino. Ruski nčltelji na Slovenskem. Pod pokroviteljstvom ruskega nauČnega ministrstva pride 11 skupin po 50 ruskih učiteljev in učiteljic na Slovensko in sicer prva skupina pod vodstvom S. M. Studenega od 8.—10. julija, 2. pod vodstvom M. Soboljeva od 9.—10.: B. pod vodstvom J. A. Aleksjejevskega od 13.—16.; 4. pop vodstvom V. M. Cebrikova od 18.—21.; 5. pod vodstvom Bolla od 25.-27.; 6. pod vodstvom J. D. Grodeckega od 25.—28.; 7. pod vodstvom Kojranskega od 30. julija do 1. avgusta; 8. pod vodstvom Eckarta od 1. do 4. avg.; 9. pod vodstvom Lampelja od 8.—11.; avg.; 10. pod vodstvom Studenckega od 13.—15. avg.; 11. pod vodstvom Soyfela od 15.—16. avgusta. Iz Ljubljane se odpelje vsaka skupina v Postojno, Trst, Gorico, na Bled, od koder se vrne nazaj v Busijo. Y svarilo šolskim vodstvom! Ope-tovano opozarjamo šol. vodstva, da ne sprejemajo obsolviranih učiteljic dež. ženskega učiteljišča v Mariboru, dokler se niso prepričala o njih narodnem mišljenju. Seveda so to dekleta, ki želijo zasesti slov. mesta, po rodu Slovenke, a po duhu so zagrizene nemčurke, ki bi za-sajale v srca naših malih strup nemškega nacionalizma in nam jih s tem odtujevale. Stojmo trdno na braniku in ne odpirajmo samovoljno poti svojemu sovražniku. Zalibog, da imamo tudi med Slovenci take značaje, ki prigovarjajo tem dekletom, naj se potrudijo za slov. službe, a pri tem ne mislijo, da so deležni narodnega izdajstva. — Izšli sta letos iz imenovanega zavoda samo dve Slovenki, in sicer; Minka Weber in Begina Gobec. Zveza slovenskih pevskih društev je imela v ponedeljek po slavnostnem zborovanju „Slavčevem" izreden občni zbor na katerem se je zveza nanovo organizovala na podlagi izpremenjenih pravil, ki določajo za slovensko pevstvo tako važno župno organizacijo. Določile so se za Kranjsko tri pevske župe: Gorenjska, Dolenjska in Notranjska, za Trst in Istro ena, za Goriško ena, za Štajersko dve, Koroška pa se je priklopila Gorenjski. V odbor so bili izvoljeni dosedanji odborniki. Naj bi nova organizacija čimprej stopila v življenje in čim najplodnejše delovala v prid naše lepe slovenske in slovanske pesmi! Občni zbor Ciril - Metodove družbe se vrši letos, kakor čujemo, na Jesenicah, in sicer dne 8. avgusta. Povišanje vadnlških učiteljev. Na-učni minister grof Sttirgkh je letos povišal 83 vadniških in 4 njim enakih učiteljev s 1. julijem v 8. plačilni razred po določbah tozadevnega zakona iz 1. 1907. Ljudska knjižnica celjske Čitalnice je izposodila tekom pol leta 2750 knjig, in sicer brezplačno. „200 X 1000 ali odgovorimo Bo-seggerju". Pod tem naslovom je prinesel „Slov. Branik" poziv, naj bi 1000 Slovencev se zavezalo plačati naši šolski družbi po 200 K, da se ji pokloni dar 200.000. Ženski zdravnik. Medecine doktorica B. Machovä je začela te dni svojo zdravniško prakso v Pragi. Gdč. Machova je promovirala že 1. 1903. ter je od te dobe prakticirala na klinikah za notranje, očesne in ženske bolezni ter že bila tudi za sekundarko v otroški bolnici. Odkritje in blagoslovljenje nagrobnega spomenika ranjkemu učitelju Antonu Bezgu se vrši na G o č a h pri Vipavi v nedeljo, dne 11. julija, popoldne ob 4. uri. Na grobu govori tov. A. Skala. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor postojnskega učiteljskega društva. Okrajna učiteljska konferenca za p o-s t o j n s k i okraj se je vršila dne 28. junija v Hruševju z jako obširnim vzporedom, ki je trajala štiri ure, tako-le: 1. Otvori okraj šol. nadzornik konferenco s pozdravom do učiteljstva, potem pa v daljšem, navdušenem go- voru proslavlja 401etnico drž. šol. zakona ter ob sklepu z učitelj stvom zakliče trikratno „Slava!" presvetlemu cesarju, nakar se odpoje še ces. himna. — Nato se spominja dveh umrlih tovarišev Ljudevita Kranjca, učitelja v Lozicah, ter Antona Bezga, učitelja na Gočah. Učiteljstvo jima zakliče: „Blag spomin!" — 2. Po izvolitvi dveh zapisnikarjev poda nadzornik svoje uradno poročilo o stanju nadzorovalnih šol, ki je bilo prav temeljito. Zato je iskreno obžalovati, da se ga samo prečita, namesto da bi se ga vsaj pozneje hektografiranega razširilo med učitelj-stvom. Da se to vsaj zanaprej zgodi, prosim oba zastopnika učiteljstva za posredovanje pri okrajnem šolskem svetu. — 3. Poroča tov. A. Stritar o biološki metodi pri p r i -rodopisnem pouku — kratko pa jedrnato. — 4. Splošno temo: Roditeljski sestanki je nadzornik izbral kot poročevalko tov. P. Vilharjevo iz Kala, ki je svoj lepi in temeljiti spis prečitala s prav veliko vnemo. Obljubila je piscu teh vrstic, da ga priobči v „Domačem ognjišču", kakor hitro ji ga vrne deželni šolski svet. — Po končanem referatu je prečital g. nadzornik nekaj t e z , ki jih je izvedel iz vseh doposlanih izdelkov in so se soglasno sprejele. — Od na-daljnih točk omenjam, da je bil izvoljen v stalni odbor poleg dosedanjih: Oesnik, gdč. Dovganova, Horvat, Juvanec, Skala še ravnatelj meščanske šole v Postojni, tovariš Jož. Brinar. — Dalje se sklene uvesti v petem razredu dekliške šole v Postojni posebne knjige za realije. — Samostojni n a s v e t je bil eden, ki ga je priobčil tov. Justin, in sicer ta, da se vnovič natisne lepi zemljevid „Postojnskega okraja", ki ga je pred 14 leti narisal rajnki tov. F e 11 i c h -Frankheim, ter se je o tem zemljevidu pohvalno izrazil prof. Orožen. — Popravo in izpopolnitev zemljevida je prevzel tov. Juvanec iz Postojne, ki mu bodo pomagali šolski voditelji. Prav dobro in natančno so poročale o podrobnih učnih načrtih za ženska ročna dela posameznih kategorij na ljudskih šolah v ta namen izbrane učiteljice. V debato je posegel le nadzornik. O nekaterih needinih točkah se je sklepalo šele po dovršeni konferenci. — Z zadoščenjem je vzelo nčiteljstvo na znanje, da vbodoče odpadejo splošni referati. — Končno nadzornik čestita tov. Jer. Ravnikarju na izvolitvi za deželnega poslanca ter ga prosi, da bi se potrudil za izboljšanje našega gmotnega stanja. Tovariš-poslanec se zahvali na čestitki in obljubi delovati po svoji moči tudi v tem smislu; vendar pripominja, da se mora poprej refoimirati deželni šolski zakon, ker je zastarel. Jako umestno vzklikne pri tej opazki naš ljubi tov. Zaman:„Ej, naše plače so pa še bolj zastarele!" je zbudilo glasno odobravanje in veselost. — Med obedom nas je razveseljeval krepki moški zbor z lepimi pesmimi in tako prekrasnimi glasovi, da se je neki gospod izrazil, da obžaluje, ker si ti pevci ne poiščejo boljšega kruha kot v tujini. — Končno omenjam, da nas je posetil pri obedu naš c. kr. okrajni glavar Fr. Schitnik, ki mu je napil tov. Skala, ker je bil letos imenovan za glavarja in pa ker je od-kritosrčen prijatelj učiteljstva. — Poročam še, da je pobiral blagajnik našega okr. učit. društva članarino ter z veseljem konštatujem, da so mu ostali zvesti skoraj vsi dosedanji udje, a obenem jih še precej na novo pristopilo. — V najlepši slogi smo se razšli, žal, le prezgodaj na svoja mesta. S Tolminskega nam pišejo: Dne 2. t. m. se je vršila vzklicna razprava pred okrožnim sodiščem v Gorici zastran žalenja časti Ivana Mahniča, učitelja voditelja v Policah na Cerkljanskem po kaplanu Kosu v Cerknem. Učitelj Mahnič je ustanovil v Policah bralno društvo „Jasna Poljana", ki je bodlo v oči cerkljansko duhovščino. — Ko je nekoč imel kaplan Kos, ki je bil obenem tudi katehet za poliško šolo, običajno izpraševanje za velikonočno izpoved, se je izrazil nekako tako-le: „Čudno, da greste na limanice učitelju Mah-niču, ki nič ne verjame in nima nikake veljave; jaz sem z njim govoril in vem, da je brezverec." Četudi je bil vsak prisotnik prepričan, da bo obtoženec že pri prvi razpravi obsojen, je sodnik Sterle kaplana oprostil in prisodil stroške učitelju Mah niču. — Pri vzklicni razpravi je v polnem obsegu zmagal Mahnič. Kaplan Kos, ki se je v krščanski ljubezni do svojega bližnjega tako odlikoval, je bil obsojen na 50 K kazni in v plačilo vseh stroškov, ki ne bodo tako neznatni. To je zaslužena lekcija duhovščini, nam pa impuls do nadaljnega dela za probudo naroda. —„Primorski List"! Kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje! Capito? Pravicoljub. Opozarjamo na razpis službe šolskega vodje na enorazrednici v Sele-Yrhih, okraj Slovenjgradec. Kraj leži tričetrt ure od mesta Slovenjgradec v prijetni, romantični, tihi dolinici. Višina 411 m je samo 2 m večja od one mesta Slovenjegradca. Do železniške postaje Št. Jedert je tudi samo 1 uro. — Šolske razmere, so povoljne. Kraj je kakor nalašč za take, ki' žele samostojno delovati. Pri oženje-nih prosilcih prevzame soproga lahko pouk v ženskih ročnih delih. Družbi sv. Cirila in Metoda je darovalo „društvo čeških učiteljev za zgradbo učiteljskih konviktov" v Pragi po g. V. Ku- binu, učitelju v Žižkovem pri Pragi — 200 K. Požrtvovalnim in narodnozavednim češkim učiteljem, ki se spominjajo naše prepotrebne šolske družbe, bodi izrečena najiskrenejša zahvala! Slovenci, posnemajte jih! Popravek. Vse častite sotrudnice in sotrudnike, ki se udeleže XXI. glavne skupščine „Zaveze avstr. jugoslov. učit. dr." v Mariboru, prosimo, da se oglase glede banketa in zaradi prenočišča vsaj do 20. julija pri gosp. MIha Neratu Ij. šol. ravnatelju vLeiiersberg-Karčevini-Maribor, (ne Hrastu, kakor je bilo zadnjič pomotoma natisnjeno v oklicu tov. Požegarja). Razgled po šolskem svetu. — Za novega rektorja levovskega vseučilišča je za leto 1909/10. izvoljen državni poslanec dr. Glombinjski. — Za častnega doktorja je imenovalo vseučilišče v Cambridgu na Angleškem ob priliki Darwinove stoletnice graškega vseučiliškega profesorja dr. Grafifa, ki zastopa na slavnostih graško vseučilišče. Dr. pl. Graff je predstojnik zoološkega zavoda na graškem vseučilišču in je napisal že več znanstvenih zooloških del. — Za rektorja dunajske univerze je izvoljen za 1. 1909/10. profesor teologije dr. Henrik Swoboda. — Na graški univerzi je bil izvoljen za rektorja najhujši nacionalec, dež. poslanec in predsednik akademične podružnice „Siid-marke" dr. Kratter, ki vedno nastopa proti slovenskim slušateljem. — Zatvoritev vsenčilišča t Zagrebu. Bektor vseučilišča je naznanil akademičnemu dijaštvu, da senat v sporazumljenju z vlado zapre vseučilišče, ako bi se ponavljale demonstracije proti privatnemu docentu dr. Košuticu, znanemu preiskovalnemu sodniku v „veleizdaj-niškemu" procesu. V napredni mladini, ki tvori pretežni del dijaštva, se pojavlja gibanje v smislu, da rajši izgube semester, nego da bi dopustili obsovraženje docenta. — Srah pred cirilico na Hrvaškem. Kakor govore, bo cirilica že v prihodnjem šolskem letu izključena iz ljudskih šol, in nove knjige baje že tiskajo. = Jagičev naslednik, „čas" poroča z Dunaja, da je komisija filozofske fakultete že vdrugič predložila unico loco profesorja Ber-nekerja naslednikom Jagiča na dunajskem vseučilišču. Ako bi bil ta predlog potrjen, bi bilo s tem odločeno, da se Jagičeva stolica razdeli na dve, na linguistično in literarno-historično. — Novo vseučiliško poslopje začnejo prihodnjo jesen graditi v Inomostu. — Hrvaški otroci v tujih šolah. Hrvatje v Beki so koncem šolskega leta izračunali, da je hodilo na Beki v minolem šolskem letu 2640 hrvaških otrok deloma v italijanske, deloma v madjarske šole. Češko manjšinsko šolstvo. Najboljši dokaz, kako manjšinske šole „osrednje šolske matice" onemogočijo germanizacijo, so ta-le števila: leta 1900. je bilo v takozvanem nemškem jezikovnem ozemlju 14.518 čeških šolskih otrok, do 1908 je naraslo to število na 22.857. — Nemško dijaštvo v Gradcu je poslalo nemškonacionalnim državnim poslancem protest proti italijanski pravni fakulteti v Trstu. Dijaštvo zahteva, naj se najpoprej izpopolnijo nemška vseučilišča, preden se vobče misli na „tujejezična", in naj poslanci pomislijo, da bi potem utegnili dobiti vseučilišče tudi Jugoslovani! Graški „Tagbl." pa pravi, da je za nemške poslance iz mnogih vzrokov priporočljivo, ako glasujejo za pravno fakulteto v Trstu : Nemci rabijo v parlamentu italijanske opore in tudi v Trstu niso Nemcem Italijani tako nevarni nasprotniki kakor napredujoči Slovenci 1 — Novi rektor zagrebškega vseučilišča. Za šolsko leto 1909,/10. je bil izvoljen za rektorja zagrebškega vseučilišča dr, Josip Volovič, javni redni profesor sv. pisma na bogoslovni fakulteti. — Za rektorja češke tehnike v Pragi je za šolsko 1. 1909./10. izvoljen zopet profesor Bertl, ki je tudi letos rektor te visoke šole in katerega je naučni minister grof Stiirgkh hotel klicati na odgovori, ker je v svojem imatrikulacijskem govoru na lep in zmeren način obsodil izgrede nemškega dijaštva. Ta nova izvolitev je profesorju Bertlu častno zadoščenje za neopravičene vladne šikane. — Častnim doktorjem univerze v Cambridgu je imenovan dr. F. Veydovsky, ki gre kot zastopnik češke univerze v Pragi na cambridške slavnosti v proslavo 100 letnice Darwina. — Za obmejno poljsko šolstvo v Šleziji je daroval učiteljski zbor na realki v Levovu 2000 K, učiteljski zbor VIII. gimnazije v Levovu pa 1000 K. — Poljaki nabirajo grunvalski dar ter hočejo nabrati tekom leta en milijon kron za obmejno šolstvo. — Profesor Martens umrl. Iz Petro-grada poročajo: Profesor Martens, ki je zastopal Rusijo na Haaški mirovni konferenci ter je znan iz mirovnih pogajanj z Japonsko, je umrl na poti v Livlandijo. — Meščansko šolstvo v Avstriji in na Slovenskem. V Avstriji imamo sedaj 876 meščanskih šol, med temi 299 čeških, 5 hrvaških, 11 italijanskih in 1 slovensko (v Postojni). V slovenskem ozemlju imamo pa mnogo nemških meščanskih šol, ki nam v narodnem oziru mnogo škodujejo: v Celju, Ptuju, Mariboru, Beljaku, Celovcu, Velikovcu, Borovljah (nova), v Krškem itd. Priporočamo deželnemu odboru na Kranjskem, naj se briga za ustanovitev meščanskih šol na Kranjskem. Slovencem se v Gradcu samo zaničljivo muzajo, ako zahtevajo meščanske šole na Štajerskem ; menda vbodoče ne bo bolje. St. 1775. 108 1-1 Z gospodarskega polja. = Zveza slovenskih zadrug v LJubljani ima učlanjenih 152 zadrug. Prometa je imela pretečeno upravno leto 18,261,762 K 88 vin. V tekočem letu je znašal promet že v prvih mesecih 17 milijonov kron. Na občnem zboru je sprožil posl. Gabršček misel o ustanovitvi jugoslovanske zadružne banke. V upravnem odboru je tudi tov. Jos. Lapajne. učitelj v Cerkljah. = Češki kmetiški naraščaj mora biti res zgled kmetiški mladini vseh evropskih narodov. Dne 22. pret. m. se je odpeljalo 55 članov mladinske agrarne organizacije na Dansko, v to najnaprednejšo kmetiško državo, da bi spoznali tamošnji napredek v vseh panogah kmetijske produkcije in izkušnje doma uporabili. = Avstrijska poštna hranilnica je imela v preteklem letu 227 milijonov kron vlog. Število vlagateljev je naraslo na 42 tisoč. — Promet s čeki je dosegel triindvajset milijard in pol kron. = Živinorejske zadruge se prav pridno ustanavljajo in so tudi največjega pomena za kmetovalca v sedanjem času. Pa ne samo živinorejske zadruge, nego tudi zavarovalnice za govejo živino morajo iti roko v roki ena z drugo. Prejšnji teden so ustanovili v Cerknem na Goriškem živinorejsko zadrugo in pa tudi zavarovalnico za živino. Raznoterosti. X Kako Čislajo Nemci svoje zaslužne može! Največji nemški lirik je bil Heine. Vzlic temu nima še v nobenem nemškem mestu dostojnega spomenika. Rajna naša carica je dala na otoku Krku postaviti krasen spomenik Heineju, ki ga je visoko spoštovala. Sedaj je kupil ta grad nemški cesar, ki ni imel nujnejšega opravila, kakor da je spomenik — prodal za 10.000 mark. Kupil ga je hamburški založnik Campe in tako so sedaj Nemci dobili spomenik za Heineja, če tudi po — licitaciji Bismarcku seve se godi drugače. X Mednarodnega kongresa kemikov v Londonu, ki se priredi prihodnje leto, se udeležijo tudi češki učenjaki v velikem številu. Dovolil se jim je celo posebni češki pripravljalni odbor, kar Nemce seveda grozno jezi, ki neradi vidijo uspehe slovanskih učenjakov. Odtod izbruhi nemških nacionalnih listov proti Cehom. Listnica uredništva. V. Z. v G.: O Žirovnikovi aferi izpregovorimo prihodnjič. — P. M.: Oboje prejeli. Porabimo čimprej. Pozdrav! — P. S. v T.; Mi verjamemo, kar pišete. Drugače ne more biti. O drugem ustno ali pismeno. — Naslov za počitnice: „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Pozor! Današnji številki so priložene položnice. Tovariši, poslužujte se jili prav pridno! Vesele počitnice! Upravnik. Uradni razpisi učiteljskih služb. St. 1886. Kranjsko. 110 1—1 Na enorazredni ljudski šoli v Starem kotu se razpisuje v stalno nameščenje služba učitelja-vodi-t"lja s postavnimi prejemki in z užitkom prostega stanovanja oziroma postavne stanarine. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 5. avgusta 1909. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 5. julija 1909. Z. 572/11. Štajersko. 109 1-1 Im Schulbezirke Windischgraz kommen nachstehende Lehrstellen zur definitiven Besetzung: 1. An der zweiklassigen Volksschule in Sankt Johann bei Unterdrauburg (Post Miss an der Drau), dritte Ortsklasse, die Oberlehrerstelle; 2. an der einklassigen Volksschule in Siele-Verhe (Post Windischgraz), zweite Ortsklasse, die Lehrer- und Schulleiterstelle. Beider Landessprachen vollkommen mächtige Bewerber um diese Stellen haben ihre gehörig belegten Kompetenzgesuche bis längstens 31. Juli 1909 an die betreffenden Ortschulräte einzusenden. Nachzuweisen ist die Befähigung zur subsidiarischen Erteilung des katholischen ßeligionsunter-richtes. Na šestrazredni ljudski šoli pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. se stalno ali začasno namestiti učiteljski službi z dohodki po III. krajnem razredu in s prostim stanovanjem. Ena moč dobi dve izbi, kuhinjo, čumnato, klet, tedaj za oženjeno moč pripravno. Moški prosilci naj vložijo svoje redno opremljene prošnje predpisanim potom do 31. julija t. 1. pri krajnem šolskem svetu pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., p. Juršinci. Okrajni šolski svet v Ptuju, dne 1. julija 1909. Našim rodbinam priporočamo 19 - Kolinsko cikorijo - Slavnemu učiteljstvu in ostalemu občinstvu se priporoča za obilen obisk gostilna ,pri Jurju' na Dolenjski cesti (v bližini dolenjskega kolodvora). Priznano izborna vina, dobra kuhinja, lep senčnat vrt, bteklen salon. Točna postrežba, nizke cene! Z odličnim spoštovanjem Jurij Marenče, 87 10-4 gostilničar. Slaščičarna in pekarija Jakob Zalaznik Stari trg 21 22 8-7 Mestni trg 6 - Sv. Petra cesta 26 V poletnih mesecih sladoled in ledena kava. KAVARNA. — Telefon št. 194. ===== mmmmsm^mmm Slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem vljudno priporočam svojo izvrstno urejeno knjigoveznico. Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela. Za šolske in druge knjižnice sem upehal posebno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno. Pri večjih naročilih 10% popusta. Za mnogobrojna naročila se priporoča Anton Janežič knjigovez 2410-7 Ljubljana, Florijanske ulice 14. MmwMWMmmwwmmmm Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice 111 52—1 Marije Jirsove v Novem Hradku n/Met. (dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd, Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko. Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri „Zlati ribi" Izborila kuhinja in klet. — Ysak petek raki in sveže morske ribe. Za obilni obisk se priporoča 3412-7 M. Rozman. Jernej Bahovec trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 11 26-14 Anton Sare Ljubljana, Sv. Petra cesta 8. Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseli širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon, širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine. Strogo solidno blago. Nizke stalne oene. &g. učiteljem innjib rodbinam 5% popusta. Svetlolikalnica: ===== Kolodvorske ulice št. 8. 23 42-29 «M ■ Pišite po vzorce! V. J. Havliček a bratr v Podebradech na Češkem izvozni dom platnenega in modnega blaga priporoča splošno priznane in pohvaljene kakovosti modnega blaga ^Št gospode, platna, damasta, p rtiče, brisače. sigurno stalnobarvnih pre- 7pftri zasrajce, krasnih modernih vzoreev *