SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 16 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 1 de mayo - 1. maja 2008 OHRANITEV DUHOVN VREDNOT SLOVENSTVA ALENKA JENKO GODEC n(a oT^i^^cm zZ^i^^iu d^^ 27. ap^^la 2008 Janša in Sanader za mirno rešitev Letos poteka 63 let zdomstva nase skupnosti, nase društvo Zedinjena Slovenija pa obrača svoj 60. list delovanja. 60 let dela, požrtvovalnosti, nesebičnosti. To je zadržanje, ki ga more roditi samo ljubezen do izvora, do korenin, iz katerih rastemo in katerim hočemo ostati zvesti. Ta visoka obletnica nas zavezuje, da gledamo naprej, iščemo novih poti in vztrajamo v izročilih, ki smo jih prejeli in katera verjamemo in smo jim predani z vsem srcem. Ni lahko prikazati jasno sliko dela, v katerega je bilo s strani skupine ljudi vloženega toliko truda. Lahko nam zamegli pogled prevelika zahtevnost do lastnih sposobnosti, lahko precenjujemo naše prispevke, ko v težkih okoliščinah bojujemo neenak boj. Potrebna je torej umirjenost, da lahko pravilno presodimo dosežke. Leto dni je že poteklo odkar smo se zbrali na tem mestu in si zastavili cilje za novo poslovno dobo. Kaj vse so opravili posamezni referati ste izvedeli že iz doslej podanih poročil. Vse opisano smo pripravljali na mesečnih sejah, ki so bile lepo obiskovane in kjer je, kljub včasih različnim pogledom, vladalo medsebojno razumevanje in spoštovanje. Tam smo obravnavali tekoče zadeve, načrtovali skupne prireditve in reševali morebitne zaplete. Različne so naše skrbi in naše odgovornosti. Pod pokroviteljstvom Zedinjene Slovenije delujejo stebri naše skupnosti: to so naše šole. Osnovnim šolam, srednješolskemu tečaju RMB in ABC po slovensko, smo letos priključili še ABC za starejše, skupino, ki jo vodi ga. Marjetka Stariha Hostnik. Na področju šolstva smo naredili ogromen korak, ko je luč zagledalo novo šolsko berilo za 4. in 5. razred: ,,Argentinski živžav". Pripravile so ga naše učiteljice in izdalo naše društvo s podporo Urada RS za Slovence po svetu. S ponosom lahko rečem, da smo edina slovenska skupnost v svetu, ki pripravi in izda lastno šolsko knjigo. Ob tem lahko samo dodam, da tudi to ni nikakršen čudež, je znova samo sad trdega dela. Koordinacijska vloga je tudi ena naših bistvenih sestavin. Tako smo sklicali in vodili pet sej Medorganizacijskega sveta in eno izredno srečanje ob obisku škofa Petra Štumpfa. Na teh srečanjih smo, poleg izmenjav idej, načrtovanju skupnega dela in poročil o delovanju posameznih domov in organizacij, obravnavali tudi predlog o Zvezi društev ali Federaciji. Sklicana je bila tudi seja z delegati, in po zares izčrpnih debatah, ko se je projekt zapletal in grozil zastoj, smo prišli do stične točke, ki jo lahko razložimo takole: Federacija naj bi bila prvotno izključno le reprezentativen organ celotne slovenske skupnosti. V tej smeri se bo delo nadaljevalo. In ne nazadnje smo odgovorni in nam je v velik ponos naš tednik ,,Svobodna Slovenija". Dandanes je edini tednik v slovenskem jeziku izven slovenskega narodnega ozemlja. Naš časopis je prav tako sad trdega dela in zasluga požrtvovalnih urednikov in sodelavcev, ki so tekom desetletij skrbeli za njegovo redno izhajanje, pestrost in zlasti zvestobo našim idealom. Z domovino smo predvsem povezani preko društva Slovenija v svetu; smo tudi v dobrem odnosu z Slovenskim svetovnim kongresom. Imamo pa tekoče stike in uživamo razumevanje in podporo Urada RS za Slovence po svetu, preko katerega smo tudi v tem obdobju prejeli finančno podporo, ki nam olajšuje delo in skrb v tej nepredvidljivi državi. Razmerje z veleposlaništvom Republike Slovenije v Argentini je tekoče. Računamo na medsebojno razumevanje in spoštovanje. Dialog je konstruktiven in skušamo najti najbolj koristne odgovore na razna vprašanja. Z veseljem tudi beležimo, da je predstavnik naše ustanove v zboru zastopnikov vseh slovenskih društev v Argentini bil izvoljen in potrjen kot član sveta za Slovence po svetu pri predsedniku vlade Republike Slovenije. Na koncu, kot pripada, še beseda zahvale vsem, ki ste na katerikoli način sodelovali z društvom. Iz srca mi vre beseda: Bog plačaj! Posebno zahvalo izrekam osebju naše pisarne in vsem odbornikom, ki so me spremljali v tem obdobju. Ob začetku sem omenila, da je naše delo sad ljubezni. Ohranimo to ljubezen še naprej. Le ona bo porok našega preživetja in, zakaj ne, naše rasti. V zavesti, da je naša organizacija odgovorna predvsem za ohranitev duhovnih vrednot slovenstva, bomo v tem smislu delali še naprej. Problem meje med Slovenijo in Hrvaško se nadaljuje. Nekoliko bolj se je zapletel še preteklo soboto, ko se je skupina protestnikov zbrala na mejnem prehodu Sečovlje pri Jora-sovi domačiji. Joško Joras je namreč slovenski posestnik, ki mu je meja prerezala kmetijo. Hrvaška pa mu ne dovoli, da bi mejo križal na svojem posestvu, temveč le na mejnem prehodu. Tako je ta prej popolnoma neznan kmet postal neke vrste simbol boja za mejo s Hrvaško. Protestniki so zlasti zahtevali, da Hrvaška odstrani cvetlična korita, ki Jorasu onemogočajo prost dostop do doma. Slovenska policija je sicer ovirala dohod protestnikov, a do kakih hujših izgredov ni prišlo. Joško Joras je povedal, da mu hrvaški policisti ne pustijo, da bi se Janša in Sanader vrnil domov, brez da bi prečkal hrvaški mejni prehod, česar pa iz protesta noče storiti. Ker Joras ne more neovirano do svojega doma na levi strani Dragonje, je zagrozil, da bo v torek ob 12. uri začel gladovno stavkati. Od slovenske vlade zahteva, da posreduje in mu omogoči neoviran odhod domov. Do takrat pa bo, kot je povedal, spal kar na desnem bregu Dragonje, na prostem. ,,Hočejo me prisiliti, da stopim preko hrvaške kontrolne točke, ki je zgrajena na slovenskem ozemlju, in da bi jim s tem dal legitimnost, da je to njihovo ozemlje," je Joras pojasnil razloge za početje hrva- Joško Joras ških policistov. ,,Te priložnosti jim ne bom dal," je izjavil. V oceni, ali so se po sobotnem dogodku poslabšala slovenska pogajalska izhodišča pri reševanju spora o meji, je Janša dejal, da tega problema s shodom zagotovo niso odpravili. ,,Težko bi rekli, da se je stanje izboljšalo, ampak tudi bistveno poslabšalo se ni. Tudi če bi cvetlična korita začasno odstranili, to ne bi bila rešitev problema, ker so samo posledica ne pa vzrok," je pojasnil Iz kabineta predsednika slovenske vlade Janeza Janše so v torek 29. aprila potrdili, da se bosta premier Janša in predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader to sredo 30. srečala na mejnem prehodu Obrežje. Kot so še pojasnili v kabinetu predsednika vlade, se bosta premiera ob 13.30 na mejnem prehodu udeležila srečanja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške (SSSH), ki ga obe sindikalni centrali organizirata v počastitev delavskega praznika. Drugih podrobnosti do zaključka tega lista niso sporočili. Kapela v psihiatrični Nov kazenski zakonik bolnišnici Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je na psihiatrični kliniki Ljubljana blagoslovil kapelo, ki jo je opremila župnija Ljubljana Polje. Kapelo, ki je bila zgrajena leta 1929, so namreč tedanje komunistične oblasti leta 1948 spremenile v telovadnico. „Današnji dogodek pomeni v naši domovini normalizacijo," je menil nadškof Uran. Kot je povedal po opravljenem bogoslužju in blagoslovu, je postavitev in blagoslov kapele zgodovinska dolžnost, saj je bila do leta 1948 v tej psihiatrični bolnišnici postavljena velika kapela Matere božje. Takrat so po besedah ljubljanskega nadškofa v bolnišnici stregle sestre usmiljenke in je bila duhovna oskrba zelo poudarjena. ,,Po vojni je bila v letu 1948 kapela zaradi političnih razmer spremenjena v telovadnico. Sestre so morale iz bolnišnice oditi v južne kraje tedanje Jugoslavije, kjer so jih z veseljem sprejemali," je poudaril nadškof. Sedanji blagoslov kapele pomeni „nekakšno normalizacijo", saj je med bolniki po Uranovih besedah veliko vernih ljudi. Po Uranovem mnenju je primerno, da se zanje pripravi bogoslužni prostor, kjer imajo tudi bogos užno oskrbo. „Želim, da bi bolniki in vsi ostali, ki se bodo v tem prostoru zbirali, doživeli notranjo tolažbo in mir, ki jo človek še posebno v psihičnih težavah zelo potrebuje," je sklenil nadškof Uran. Pobudnik obnovitve kapele in duhovnik župnije Ljubljana Polje Janez Bernot pa je dejal, da je bilo od osamosvojitve dalje v verske namene v bolnišnici namenjenih več različnih prostorov. „Včasih je sicer bila možnost uporabe prostora v tovrstne namene, vendar je s kapelo bolnišnica dobila srce," je prepričan Bernot. Direktor Psihiatrične klinike Miroslav Končina je ob blagoslovu kapele, ki se ga je udeležila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, dejal, da je kapela prostor, kamor se bo lahko ,,vsak zatekel in našel svoj mir". Ob obstrukciji poslancev SD, LDS, Zares in Lipe s 47 glasovi za in nobenim proti sprejel novi kazenski zakonik, ki uvaja številne novosti. Novi zakonik med drugim uvaja dosmrtno kazen za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva. Na dosmrten zapor bodo lahko obsojeni tudi tisti, ki bi zagrešili dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katere je zagrožena najvišja kazen 30 let zapora. Zakonik predvideva tudi možnost vzpostavitve posebne evidence storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb. Predvidena je možnost dajanja podatkov o izbrisanih sodbah za t.i. pedofilska kazniva dejanja tistim ustanovam, društvom in združenjem ljudi, ki se ukvarjanja z učenjem, vzgojo ali varstvom otrok in mladoletnikov. Te obsodbe bodo izbrisane le v omejenem obsegu glede na upravičence, ki lahko dobijo podatke o sodbah, podrobnosti bo uredil zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. V poglavju kazniva dejanja zoper življenje in telo sta zapisani dve obliki kaznivega dejanja odvzema življenja, in sicer umor in uboj, kar je prav tako novost. Uboj predstavlja odvzem življenja drugi osebi brez obteževalnih okoliščin, pri umoru pa gre za hujšo obliko odvzema življenja. V zakoniku je posebno poudarjeno varstvo pravic delavcev. Nova oblika kaznivega dejanja s področja kršitev pravic delavk je preprečevanje delodajalcev, da bi v času zaposlitve zanosile. Z do tremi leti zapora bo posebej sankcionirano prisiljevanje delavk ob začetku sklenitve delovnega razmerja k podpisu izjave, da ne bodo imele otrok. Državni zbor je sicer drugo in tretje branje novega kazenskega zakonika opravil brez navzočnosti večine opozicijskih poslancev. Državni svet pa je pretekli torek, 29. aprila, s 16 glasovi za in 11 proti sprejel odložilni veto na novo pravno besedilo, zaradi česar se mora zakonik sedaj vrniti v Državni zbor. Zgodba še ni zaključena. BERI^ KAJ PRAZNUJEJO NA DAN UPORA?...............2 SLOVENSKA VAS PRED NOVO DOBO............3 MARKO FINK IN SLOVENIJA V SVETU............4 Kaj pravzaprav praznujejo? Eden izmed državnih praznikov samostojne Republike Slovenije je tudi 27. april. Imenujejo ga „Dan upora proti okupatorju", čeprav je bil v se (?jkomunistični Sloveniji poznan kot „Dan Osvobodilne fronte". OF naj bi bila po trditvah partizanov ustanovljena 27. aprila 1941, čeprav je laž te trditve dovolj dokazana. In to ponavlja skoraj celotna Slovenija, vključno nekatere ,,naše" parlamentarne stranke. Spodaj objavljamo zapis o tej temi izpod peresa že pokojnega Rudolfa Smersuja. A zanimivo je tudi mnenje zgodovinarja Jožeta Dežmana (pred kratkim na obisku med nami). „Praznik Osvobodilne fronte (OF), ki smo ga praznovali 27. aprila, je bil eden od značilnih boljševističnih falzifika-tov", je prepričan Dežman. „Dne 27. aprila 1941 je bila ustanovljena Protiimperialistična fronta, OF pa šele konec junija," je poudaril in dodal, da so se komunisti aktivno vključili v odpor šele po nemškem napadu na SZ. Dežman, sicer tudi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije in predsednik komisije za prikrita grobišča, je za STA pojasnil, da se je praznovalo 27. aprila zato, da bi tako prikrili komunistično zavezo paktu Hitler - Stalin. „Zaradi zaveze paktu so se komunisti aktivno vključili v odpor šele po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941," je poudaril. Po njegovem mnenju 27. april, kljub temu, da se je dan OF spremenil v dan upora proti okupatorju, še vedno obeležujemo predvsem kot dan upora proti nacionalsocialistični in fašistični okupaciji. Obenem je Dežman opozoril še na drugačno obliko upora in odpora, s katero se srečujejo v projektu Moja zgodba, tj. v zbiranju življenjskih zgodb v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. ,,Gre za upor proti okupaciji, ki jo se Slovenija doživela z boljševistično revolucijo," je pojasnil in dodal, da se je ta napad začel po 22. juniju 1941 ter se razvil v državljansko vojno. Meni tudi, da so boljševiki po vojaški zmagi nad slovenskimi protikomunisti in množičnem pomoru vojnih ujetnikov in civilistov nadaljevali državljansko vojno proti lastni domovini in lastnemu narodu. ,,Ta državljanska vojna je bila taka, da lahko rečemo, da je Komunistična partija Slovenije v zavezništvu z jugoslovansko in sovjetsko partijo po 9. maju 1945 okupirala deželo in v marsičem presegla državni terorizem nacionalsocialističnih in fašističnih okupatorjev," je prepričan zgodovinar. Po njegovih besedah so temejne ofenzive boljševizma v njegovi državljanski vojni proti Sloveniji med drugim genocid-ni pomor vojnih ujetnikov in civilistov, uničenje demokracije, uvedba enopartijske diktature, brezpravja in kulta vodje ter IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI boj proti veri v transcendentnega Boga in proti vsaki cerkveni organizaciji. Prav tako meni, da so za „temeljne ofenzive boljševizma značilni tudi razredni rasizem, zaplembe zasebne lastnine, uničenje zasebne gospodarske dejavnosti in ustvarjalnosti ter omejevanje svobode gibanja". „Posledica tega državnega boljševističnega terorizma je bilo sto tisoče prizadetih ljudi: od umorjenih do oropanih, od diskriminiranih do preganjanih, od zlorabljenih do onemogočenih," je pojasnil. Obenem je poudaril, da je bil čustveni temelj vseh teh partijskih delitev sovraštvo, ki ga Spomenka Hribar imenuje „avantgardno sovraštvo". Dežman je še izpostavil, da je nasproti „boljševističnemu avantgardnemu sovraštvu" stalo občestvo, ki je temeljilo na izročilu demokracije in krščanstva. ,,Na vesti, ki ne dovoli ubijati, ropati in lagati. In prav to izročilo je bilo temeljni upor proti boljševistični okupaciji, ki je temeljila na sovraštvu, umoru, ropu in laži," meni. Po Dežmanovih besedah se je boljševistični projekt sesedel sam vase. ,,Ko zdaj skušamo dojeti njegov poraz, lahko ocenimo, da so se žrtve boljševizmu najbolj učinkovito uprle z odpuščanjem, ki je temeljilo na nenasilju," je zatrdil, a doda , da je to odpuščanje, ki ne opušča resnice in pravice. Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije je prepričan, da lahko prav na tem izhodišču obogatimo praznovanje upora proti okupatorju. ,,Gre za upor demokracije proti totalitarizmu, za spoštovanje človekovih pravic proti brezpravju in samovolji, za zmago zvestobe nad revolucijo, resnice nad lažjo," je poudaril. Meni tudi, naj praznik upora proti okupatorju počasti upor proti vsaki totalitarni okupaciji: okupaciji v orožju, nasilju, sovraštvu, kolektivizmu in militarizaciji. Pojasnil je, da ta upor dobiva mednarodno priznanje s prizadevanji mednarodne skupnosti za obsodbo komunističnih režimov in preseganje njihove zločinske dediščine. Ob tem je Dežman omenil priporočilo parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki ,,ostro obsoja množična kršenja človekovih pravic, ki so jih zakrivili totalitarni komunistični režimi ter žrtvam teh zločinov izraža sočustvovanje, razumevanje in priznanje". Prav tako meni, da lahko upor proti boljševistični okupaciji slavimo kot zmagoslaven odpor, ki je potrdil svojo zmago v državljanski vojni za Slovenijo leta 1991. ,,Zato praznujmo z vsemi, ki so se v prvinskem ohranitvenem, samoobrambnem nagonu uprli katerikoli totalitarni okupaciji," je na koncu še poudaril Dežman. TONE MIZERIT Kdaj je bila ustanovljena Osvobodilna Fronta Sledeči članek je izpod peresa pokojnega Rudolfa Smersuja, ki je v tej točki gotovo ena najbolj merodajnih oseb, saj je bil osebno udeležen v dogodkih tistih nesrečnih dni. RUDOLF SMERSU Razni pisci iz vrst Komunistične partije in bivših partizanskih borcev trdijo, da je bila O.F. ustanovljena dne 27. aprila 1941. Tudi je slišati trditev, da so se tedaj pridružili O.F. vsi Slovenci ne glede na svoje versko, idejno in politično pripadnost. Obe gornji trditvi sta popolnoma neresnični. O.F. ni bila ustanovljena 27. aprila 1941, ampak je bila tedaj v Vidmarjevi vili pod Rožnikom ustanovljena „Protiimperialistična Fronta", naperjena pred vsem zoper Angleže in tudi zoper ostale zahodne zaveznike. Takrat je bila namreč nacistična Nemčija, ki je okupirala skupaj z Italijo Jugoslavijo, povezana z obrambno in prijateljsko pogodbo s Sovjetsko Zvezo. Pod imperialistično silo so tedaj označevalci vsi zgolj zahodne zaveznike. O.F. se je ustanovila šele po napadu Nemčije na Sovjetsko Zvezo. O tem piše uradni partijski zgodovinar dr. Tone Ferenc v svoji knjigi „Ljudska oblast na Slovenskem - Država v državi" na straneh 7 in naslednjih, v katerih je točno povedano, da je bila O.F. ustanovljena in njen program javno objavljen šele po 15. juniju 1941. Druga neresnična trditev pa je v tem, da naj bi se Slovenci ne glede na versko, idejno in politično pripadnost pridružili tej O.F., ki jo je ustanovila Komunistična partija. Kot znano katoliški Slovenci s KPS niso nikdar sodelovali zaradi njene totalitarne in protiverske usmerjenosti. Pri tem je treba opomniti, da so bili prav katoličani glava tarča vseh grozovitosti, ki so se v letih 1941/45 dogajale na Slovenskem. Komunistična partija se je v teh letih strahotno razdivjala nad katoliškim živ-ljem, nad katoliško cerkvijo in nad katoliškimi inštitucijami. Tako silno pre-ganjena in uničena ni bila nobena verska skupnost v Evropi kot se je godilo na Slovenskem. Popolnoma neresnična je torej trditev, da bi slovenski katoličani začeli sodelovati dne 27. aprila 1941 pri Proti-imperialistični fronti in tudi pozneje ne pri O.F. Na omenjenem ustanovnem sestanku je v imenu katoličanov (brez vsakega pooblastila) nastopal krščanski socialist Tone Fajfar o katerem so njegovi dobri poznavalci trdili, da je bil že nekaj let prej član komunistične partije. V tistem času sta bila v Sloveniji znana krščanska socialista prof. Edvard Kocbek in dr. Aleš Stanovnik. Teh dveh pa na tem ustanovnem sestanku ni bilo, ker je sklicatelj in predsednik komunistične partije Boris Kidrič povabil na ta sestanek samo člane komunistične partije, in nekatere iz vrst levih Sokolov in nekaj avantgardnih intelektualcev. Vsa imena zborovalcev iz ustanovnega sestanka Protiimperialistične fronte navaja dr. Ferenc v že omenjeni knjigi. Ob tej priložnosti naj omenim, da so se katoliški Slovenci ob napadu nacistov in fašistov na Slovenijo dobro zavedali kaj je njihova dolžnost. Dne 27. aprila 1941 so se zbrali predstavniki mladinskih-katoliških organizacij v „Delavski zbornici" v Ljubljani in so tam ustanovili prvo protiokupatorsko bojno organizacijo z imenom „Slovenska Legija". Kmalu nato so tudi Sokoli, ki niso sprejeli sodelovanja s Komunistično partijo, ustanovili ,,Sokolsko Legijo". Poleg teh so nekateri domoljubi ustanovili še eno protiokupatorsko organizacijo, ki se je imenovala „Narodna Legija". Vse te tri legije so bile v vrhu tesno povezane in imele svoje vojaško vodstvo. V tem času ni bilo prav nobene druge protiokupatorske bojne organizacije, ampak je bila pod vodstvom partije samo omenjena Protiimperialistična fronta. Vodstvo O.F. je tedaj storilo velik in nezaslišen narodni zločin. Ob napadu Nemčije na Sovjetsko Zvezo je zahtevalo da naj se vsi Slovenci borijo proti okupatorju le pod vodstvom O.F. Kdor bi se boril izven tega okvirja, je že narodni izdajalec in zasluži smrtno kazen. Tako si je K.P. in z njo O.F. lastila monopolni značaj protiokupatorske vojne. Za to vojno je partija dobivala orožje tudi od zaveznikov. Toda tega orožja ni uporabljala prvenstvo proti okupatorju, temveč ga je usmerila zoper svoje slovenske, predvsem krščanske rojake. Če pogledamo danes seznam izgub nacistov in fašistov v vseh letih okupacije na Slovenskem vidimo, da so bile te izgube silno majhne, dočim gredo uboji Slovencev v velike tisoče. Na ta način so Slovenci organizirani v „legijah" morali posvetiti večino svojih sil samoobrambi pred komunističnem nasiljem, čeprav niso nikdar izgubili izpred oči svojega prvotnega namena, ki je bil odpor proti okupatorju in ohranjanju slovenskih življenj. Zanimivo je, kako se nenehno ponavljajo nekateri prizori tega filma, ki ga imenujemo ,,argentinska sedanjost". Nekateri razpleti, ki sledijo logičnim zaključkom, končajo na najmanj pozitiven način. Če preveč gori v ekonomiji, ne pogasijo požara: zamenjajo gasilca. Pričakovano. Nihče se ni začudil, ko so v vladi napovedali, da je odstopil gospodarski minister. Mladi Martin Lousteau že ni mogel več krmariti barko v tem viharju. Spopad med poljedelci in vlado je bila le ena izmed nevarnosti. Bolj zapleten je problem inflacije, pomešan s popu-lističnimi in neuspešnimi posegi sekretarja za trgovino, medtem ko se tudi zunanja fronta zapleta. A da nam bo jasno: Lousteau ni odšel, ker ne bi znal voditi pogajanja s kmeti, temveč zaradi predlogov, kako dejansko ukrotiti inflacijo. Pojav ni nov, saj se je nekaj podobnega zgodilo že, ko je moral Roberto Lavagna zapustiti ladjo. Tedanji minister je zahteval, naj bi za boj proti inflaciji uporabili klasične metode, predvsem zmanjšanje državnih stroškov. Lousteau je sedaj predlagal isto: zmanjšanje podpor, zvišanje tarif javnim storitvam, počasno zrahljanje kontrole nad dolarjem, in podobno. Stvarni koraki, ki jih je načrtoval, pa so bili preveč. ,,Naj nihče ne govori o ohlajevanju gospodarstva", je skoraj rohnel bivši predsednik Nestor Kirchner naslednji dan z javne tribune, ko je nastopil kot predsednik pe-ronizma. Realno stanje. Zakonca Kirchner sta prepričana, da se lahko položaj obdrži na vajetih le z uspešnim nadzorstvom in blagajno polno denarja. Devizni fond se suče okoli 50.000 milijonov dolarjev. A to je le ena postavka. Kakor tisti, ki je slep ker noče videti, ne upoštevata drugih dejavnikov, ki dovolj jasno kažejo, da položaj ni rožnat in se na obzorju zbirajo črni oblaki. Mislimo zlasti na vprašanje inflacije, ki je postala izključna skrb državnega tajnika za trgovino. Guillermo Moreno je kot tisti lažnivec, ki tako laže, da že sam sebi verjame. Številkam uradnega zavoda za statistike pa nihče več ne verjame. Saj je celo Lousteau med drugim predlagal, naj bi na tem področju napravili red. Zadnje dni so novinarji ugotovili novo zavajanje. Malotrgovske cene sadja in zelenjave so nižje kot vele-trgovske. To bi pomenilo, da trgovci kupujejo za neko vrednost, prodajajo pa po nižjih cenah. Kje je njihov dobiček? Razlike v inflaciji med provicami, kjer še vodijo normalne statistike (San Luis, Santa Fe) in osta- lo državo so ogromne. Zato opozicija zahteva, naj se vendar že enkrat ta stvar uredi, se postavi nova baza realnih cen in se odtlej naprej spoštuje trg in resnico. Brez sprememb. Povejmo še, da je bil novi minister imenovan komaj dve uri za tem, ko je Lousteau odstopil. Sedaj je ob krmilu gospodarstva Carlos Fernandez, iz ožjega Kirchner-jevega kroga. Očividno obstoja posebna privlačnost tega priimka, saj je to že ,,tretji Fernandez" v vladi. A v ekipi ostaja Guillermo Moreno, kar pomeni, da se ne bo nič spremenilo. Vsekakor so predstavniki polje-deljskih organizacij zamenjavo pozdravili kot pozitivno. Prišla je v trenutku, ko se je v pogajanjih že vse rušilo. Sprememba ministra je na položaj pozitivno vplivala in govori se celo, da bodo roku pogajanj pristavili še dodatnih deset dni. Stavka bi se namreč obnovila 2. maja. Vprašanje pa je, če bodo baze spoštovale odločitev vodstva. Nekaj napredovanja je res bilo v vprašanjih mesa, pšenice in mleka. A vlada je trda glede davka (pridržkov) na izvoz, to pa je ena temeljnih zahtev kmetov. In v notranjosti pritisk in nejevolja naraščata. Medtem pa se nemir razširja na druga področja. Zaradi posledic stavke, še bolj pa nejasnosti za naprej, je mesna industrija začasno odpustila že kakih 7.000 delavcev, prihodnji teden pa bi se položaj razširil na industrijo poljedelskih strojev, kjer brezposelnost grozi kakim 40.000 delavcem. Jasno: kdo bo kupoval traktorje in kosilnice, če se ne ve, kam bo vlada zapeljala poljedelstvo. Na kratko. ©e tri kratke omembe. V Španiji je sodišče zavrnilo zahtevo, da bi Argentini izročilo bivšo predsednico. Maria Estela Martinez de Peron je sedaj španska državljanka in sodniki menijo, da je že pretekel rok sojenja, predvsem pa, da ne najde dokazov, da bi bila povezana z zločini organizacije „Trojna A". - V Argentini pa je parlament na vladno iniciativo odvzel parlamentarno imuniteto bivšemu komisarju Pattiju. Vrhovno sodišče je namreč potrdilo, da je bil pravilno izvoljen za poslanca in mu pripada poslanki sedež. Po tednu svobode se je moral vrniti v ječo, kjer čaka sodbe zaradi domnevnih zločinov proti človeštvu v dobi pro-tigverilske vojne. - Napetost med vlado in Cerkvijo se nadaljuje. Sedaj se zapleta vzpostavitev nove škofije v prostrani provinci Chubut. Vlada ne odgovori na zadevno cerkveno sporočilo, kot tudi ne imenuje novega kandidata za veleposlanika pri Svetem Sedežu. Burka se nadaljuje. SLOVENCI V ARGENTINI ROZMANOV DOM SLOVENSKA VAS Občni zbor Društva Nepričakovani obisk Kot pravijo knjige, je občni zbor najvišji organ vsake ustanove, na katerem člani naredijo formalen pregled storjenega in načrtovanje prihodnjega dela organizacije; če pa odboru preteče doba funkcij, se na njem izvoli tudi novo vodstvo. S temi nalogami je odbor D.S.V. sklical letni občni zbor na nedeljo 16. marca. Iz posameznih poročil odbornikov smo izvedeli kakšno je bilo delovanje v pretekli poslovni dobi. Društvo ima sedaj 190 članov, ki redno plačujejo članarino. Povsem razumljivo je, da je njihovo udejstvovanje različno. Nekateri so bolj pogosti obiskovalci doma, spet drugi (ali morda isti) sodelujejo pri vzgojnem, kulturnem ali gospodarskem programu Društva. So pa tudi taki, ki le s simpatijo spremljajo društveno delo in se samo ob posebnih prilikah priključijo. Celo taki so, ki se iz Bog ve kakšnih osebnih razlogov ne včlanijo, čeprav se zanimajo in tudi poprimejo, če je potrebna pomoč. Tudi Občnega zbora se ne udeleže vsi člani. Na letošnjem jih je bilo 60, čemur se matematično točno reče malenkost nad 30 %. Taka prisotnost seveda ni idealna, če jo pa primerjamo s sličnimi, se gotovo ne bi smeli pritoževati. Seje odbora so bile mesečne in vse primerno sklepčne, tako da je delo odbora normalno potekalo. (Poročilo tajnika Francija Rozmana). Društvo ni ekonomsko bogata ustanova. Če se ozremo nazaj, zlasti v leta gradnje doma, so sredstva vedno raje primanjkovala in je marsikateri načrt zaporednih vodstev moral počakati na bolj ugodne čase. V zadnjih poslovnih dobah vsaj izrednih težav ni in dohodki (predvsem od najema igrišča) redno krijejo izdatke. O vsem tem je podrobno poročala blagaj-ničarka Rotija Grbec, ki je za boljše razumevanje vsem prisotnim izročila izvleček računov. Kakor je povedal gospodar Pavle Jemec, so bile lanskoletne pridobitve nov štirivrat-ni hladilnik, motorna žaga, manjkajoča visoka ograja, mize na dvorišču, nove balinarske krogle, razne elektronske zvočne aparature in podstavki za podaljšanje odra. Opravljenih je bilo mnogo del, ki omogočajo, da se društveno delovanje lepo razvija. S pomočjo Urada za Slovence po svetu se je tudi postavil Baragov spomenik, ki bo v kratkem dokončan in blagoslovljen. Kulturno udejstvovanje se je omejilo na tri redne tradicionalne prireditve: domobranska proslava, obletnica Društva in Mi-klavževanje. Pohvalno je bilo, kot je omenil kulturni referent Peter Rot, sodelovanje slovenske šole in mladine. Doživeli smo tudi pravi kulturni užitek ob obisku vokalne skupine Povodni mož iz Slovenije. Športno življenje je bilo zelo živahno skozi celo leto, s prednostnim zanimanjem za nogomet in balinanje, poleg njih pa še za odbojko, ping pong in šah. Vrstili so se razni turnirji in prijateljska srečanja in niti ni manjkalo že rednega turnirja za ,,truco". Vsak član je imel primerne priložnosti za telesno vadbo, ob njej pa še posebej želeno gojitev prijateljstva. Na vse to nas je spomnil športni referent Franci Urbančič, ki se je tudi zahvalil številnim sodelavcem. Knjižničarka Zalka Virc nas je razveselila s podatki o povečanem izposojanju knjig iz društvene knjižnice. Slovensko osnovno šolo škofa Ireneja Friderika Barage je redno obiskovalo 31 učencev, oddelek ABC po slovensko pa je štel štiri učence.. Njena voditeljica je ga. Luciana Servin Čeč, podvoditeljica pa gdč. Rotija Grbec. Poleg njih je učilo šest učiteljic, en učitelj ter dva duhovnika-kateheta. Razen rednega pouka je šola pripravila še spomin na pobite domobrance, praznovala dan državnosti ter družinsko nedeljo z igrami, kosilom in otroško tombolo. V režiji gdč. Rotije Grbec so učenci uspešno predstavili igro Mesto veselja na Alojzijevi proslavi v Slovenski hiši in jo ponovili na društveni obletnici. Na zaključni prireditvi 9. decembra sta se poslovili dve učenki. Voditeljica se je zahvalila Društvu za vso pomoč in oskrbo prostorov. Najbolj živo je vedno delovanje mladine. Poleg prostega prijateljskega zbiranja so bile posebne priložnosti za Veliko noč (zajtrk), in Božič, športni dan 1. maja, kres (29. junija) in koncert skupine EQE z lastnimi pesmimi in predstavitvijo prve zgoščenke. Mladina je sodelovala pri igri Mesto veselja in pripravi Miklavževega obiska. Pohvale vredno je vestno pevsko sodelovanje pri raznih mašah v cerkvi Marije Kraljice. Osrednji praznik je vsakoletni mladinski dan, ki se je lani vršil 23. septembra s kulturnim programom v dvorani Hladnikovega doma. Občni zbor krajevnega odseka se je vršil 25. novembra in sta odtlej predsednika Valentin Grbec in Klav-dija Rozina, ki je tudi poročala o mladinskem udejstvovanju. Neutrudna je skupina „starejših mlade-ničev", ki se veselo zbira v domu vsako sredo popoldan. Njihova voditeljica Mari Urbanija je še posebej povabila vse, ki bi se želeli priključiti. Kot zadnji se je še predsednik Ciril Jan zahvalil vsem sodelavcem za pomoč v dveh letih njegovega predsedovanja. V imenu nadzornega odbora je Marta Šmalc poročala o izvršenih pregledih in ugotovila, da je odbor pravilno deloval in jasno vodil račune, zato je bila bilanca brez ugovorov sprejeta. Pri sestavi novih odborov je navadno dovolj pripravljenih sodelavcev, pogoste pa so težave za predsedniško mesto. Ravno zaradi tega ni bilo predstavljene nobene liste in se je občni zbor na tem mestu prekinil z imenovanjem komisije, ki je prevzela nalogo sestavitve kandidatne liste v dobi treh tednov. 6. aprila se je torej občni zbor nadaljeval ter na volitvah potrdil predstavljene kandidate in sicer soglasno, kar se že več desetletij ni zgodilo, kot je ugotovil Jože Čampa, ki je z Lojzetom Grbcem preštel glasove. Novi odbor za dobo dveh let je torej: predsednik Vinko Glinšek, podpredsednik Franci Rozman, tajnik Peter Rot, blagajničarka Franka Požes, gospodar Pavle Jemec, gradbeni referent Andrej Na-bergoj, kulturni referent Ciril Jan, športni referent Mirko Guzelj, knjižničarka Zalka Virc, odborniki Marko Zorko, Marjetka Mehle, Pavle Novak in David Rot, njihovi namestniki Vinko Sušnik, Boris Rot, Marjan Grbec in Friderik Cerar; nadzorni odbor: Franci Urbančič, Kristina Grbec in Stane Jemec ter njihovi namestniki Klavdija Rozina in Franci Zabukovec. Novi predsednik je prevzel vodstvo o.z. in se zahvalil za brez izjem izkazano zaupanje. Po daljši debati, v kateri ni manjkalo različnih utemeljenih mnenj, so prisotni večinsko potrdili pooblastilo odboru, da sprejema kot društvene člane kandidate neslovenskega izvora, ki so poročeni s člani. Odbor naj seveda preudarno pregleda vsak slučaj posebej, upoštevajoč pripravljenost k sodelovanju in spoštovanje naših vrednot. Splošno je bilo mnenje, da je to nujna prilagoditev sedanjim razmeram v naši skupnosti. Po potrditvi še nekaterih praktičnih določb je predsednik zaključil zbor ob občem prepričanju, da je živo delovanje društva v korist skupnosti in vsakega člana posebej. Med tritedensko prekinitvijo pa je končno vredno še omeniti dva dogodka v našem občestvu: Globoko doživetje obredov velikega tedna v cerkvi Marije Kraljice, v letu ko ta praznuje svoj zlati jubilej; in dobro obiskano misijonsko tombolo na belo nedeljo na dvorišču farnega kolegija. S skupnimi prispevki se je zbrala kar lepa vsota denarja za pomoč vsem slovenskim misijonarjem po svetu. F.S. V petek, 11. aprila smo sprejeli v Rožmanovem domu nepričakovan in zelo pomemben obisk. Bila sta gospod Marko Fink in njegov oče. Kot vsi vemo, je Marko Fink eden izmed najkvalitetnejših opernih pevcev po svetu. Želel si je obiskati prebivalce Doma in obenem tudi si je ogledal gradnjo. Vsi smo bili presenečeni njegovega obiska posebno pa, ko je v dvorani po kratki recitaciji začel tako rekoč privaten koncert slovenskih pesmi. Z velikim navdušenjem in veseljem smo ga poslušali in tudi skupno zapeli ,,Kje so tiste stezice?" Za zaključek nas je presenetil z znanim tangom ,,La ultima copa". Poslovili smo se s toplim ploskanjem in s povabilom da nas še drugič obišče. SLOMSKOV DOM Obisk Komisije V sredo, 16. aprila se je mudila v Domu Vladna komisija RS za prikrita grobišča: predsednik Jože Dežman, prof. dr. Mitja Ferenc in kriminalistični svetnik Pavel Jam-nik. Goste je v imenu Slomškovega doma pozdravila Andrejka Dolinar Hrovat in nato vodila srečanje z rojaki. Na ogled so bile publikacije in knjige, ki so izšle v zadnjem času s tematiko, s katero se ukvarja Komisija. Svoja izvajanja so ilustrirali s projekcijo podatkov o delu Komisije in slike grobišč po Sloveniji, pa tudi posamezna izkopavanja s pretresljivimi prizori. Predsednik Dežman je predstavil širok obseg dela, ki ga je v zadnjih letih Komisija opravila, še posebej pa vključitev zamolčanih moritev v Sloveniji v evropski okvir v času, ko Slovenija predseduje Evropskemu svetu. Ta okoliščina in pa številna nova odkritja grobišč z žrtvami, ki gredo v deset-tisoče je tematiki dalo veliko domačo in tujo publiciteto. Dejstev preprosto ni več mogoče prikrivati! Dr. Ferenc je predstavil, kako poteka odkrivanje še vedno novih grobišč. Če so v začetku razpolagali s podatki, ki so jih v svojih pričevanjih podali rojaki v emigraci- ji, se pa danes javljajo pričevalci, domačini prikritih grobišč, ki so se že otresli strahu ... Zemljevid Slovenije je vedno gosteje posejan z večjimi ali manjšimi grobišči, številka se bliža številu 600, od teh 410 evidentiranih. Grozljiva dejstva! Kakšna bo dokončna podoba spomina pokojnim bo pokazal razvoj. Vsekakor je sprejeto stališče, da grobovi in pokojni zaslužijo civilizacijsko pietetno obravnavo in pomnik. Predstojnik akcije Sprava, Jamnik je opisal raziskavo vsaj tistih primerov morišč, kjer so odločilni ljudje znani in še živi. Kljub uničenju dokazov v arhivih je le uspelo najti nekaj obremenjujočih dokazov proti takratnim odločujočim. Do sedaj sta sodniško prijavljena dva primera. Sodniki so pa takšni kot so ... A vseeno, primeri bodo formulirani in izpostavljeni, čeprav za enkrat ni mogoče odkriti povzročiteljev. Gre še namreč za zločine, ki ne zastarajo! Številni navzoči so s priznanjem ocenili delo Komisije in ji zaželeli uspešno delo pri iskanju resnice in s tem doprinosa tudi k narodni spravi. J.T. SDS ARGENTINA Seja odbora in srečanje V nedeljo, 13. aprila se je v Slomškovem domu po maši vršila 2. seja odbora SDS Argentina. Po kratkem komentarju obstoječih strank v Sloveniji in bližajočih se državnozborskih volitvah, je sledila 2. seja lO SDS Argentina. Predsednica Andrejka Dolinar Hrovat je prebrala zapisnik zadnje seje in poročilo za leto 2007. Blagajnik in podpredsednik Damijan Ahlin je prebral blagajniško poročilo. Odbor je sklenil, da bo letna Konferenca OO SDS Argentina meseca julija t.l. Pred sejo je pa odbor Slovenske demokratske stranke organiziral predvajanje posnetka iz proslave iz Cankarjevega doma (10. 12. 2007), ob svetovnem dnevu človekovih pravic, kjer je bil slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša. Scenarij je pripravil književnik Drago Jančar. Navzoči so bili člani in simpatizerji SDS ter obiskovalci Slomškovega doma. Gledalci so ocenili, kot zgodovinsko pomembno izjavo opravičila predsednika vlade in prosili odbornike naj ponovijo predvajanje tako pomembne proslave, saj so večini rojakom naše skupnosti bile kršene človekove pravice v drugi polovici prejšnjega stoletja. Andrej Grilc zapisnikar RAZGOVOR: MARKO FINK Slovenija nam je vsem mati Vsi ga dobro poznamo kot pevca svetovnega slovesa. Manj pa vemo o njegovem ,,zdomstvu" in tudi o delu za emigracijo v okviru društva Slovenija v svetu. O tej tematiki smo želeli slišati njegovo mnenje. Tukaj posredujemo njegove odgovore. Večkrat se omenja, da sta zlasti prva in druga generacija živeli v ,,dveh svetovih". Kako to doživljaš ti, ki si se ponovno ,,izselil"? Pri tem odgovoru moram strogo ločevati racionalno plat od čustvene, emocionalne. Zame je bilo vedno jasno, da sem kot otrok Slovencev tudi jaz Slovenec, čeprav rojen na tujih tleh. Ob enem sem, kot vsak od mojih sovrstnikov, korenine poganjal v argentinska tla, v kulturo dežele kjer sem se rodil in prvič, kot živo bitje, zaznal svet preko svojih čutov. Ko sem odraščal in je bila kriza identitete še bolj prisotna, mi je pomagal predvsem moj oče, pravnik po izobrazbi, ki je pojme bolj razčlenil in pojasnil. Sprejel sem dejstvo, da sem lahko obenem dober Argen-tinec, z vsemi pravicami in dolžnostmi, ker sem argentinski državljan, ob enem pa dober Slovenec, ker izhajam iz slovenske kulture in jo nosim v svoji zavesti. A čustva gredo svojo pot, ki ni vedno ista kot pot razuma. Vsekakor se mi danes dogaja, da me ravno tako do solz gane argentinski tango ali samba, kot kakšna slovenska ljudska pesem. Odkrivam dejstvo, da sem stoodstotni Slovenec in stoodstotni Argentinec. To predvsem začutim, ko pri koncertih izvajam pesmi mojih dveh domovin. Ta dva svetova poznam in jih ljubim. Se argentinski Slovenci počutijo v Sloveniji ,,doma", ali kot „priseljenci"? Ne morem posploševati pri tej oceni, ker vsak zase ve, v svoji najgloblji intimnosti, kako je s tem vprašanjem. Meni se dogaja, da vsakič ko „preskočim lužo" potrebujem nekaj dni, da se zopet privadim na tako drugačni svet. Oba sta sicer moja in ju dobro poznam, a le zelo drugačna. Ne hote jih primerjaš in nihaš med dvema modeloma družbe, enim bolj organiziranim in tudi bolj zadržanim in na videz hladnim, ter drugim bolj kaotičnim, improviziranim in tudi bolj odprtim in ljubkim. Najraje bi oba pomešal in povzel najboljše elemente od obeh, a žal, tako ne gre. Zase lahko tudi rečem, da sem v Sloveniji našel notranji red, moral sem se pomiriti in osredotočiti v večjo storilnost. Slovenija je država, ki želi dobro delovati, državljanom v prid in zato kmalu odkriješ, da ti ostaja več časa in da si manj utrujen od vožnje po mestu, ker je pač vse manjše in bolj obvladljivo. Samo za primer: ko sem pred nekaj meseci, po desetih letih, moral obnoviti svoje vozniško dovoljenje, sem šel na urad in povprašal kaj potrebujem zato. Odgovor: dve slikici 4x4. Ker sem jih imel pri sebi sem jih takoj oddal in vprašal, kdaj lahko pridem po dovoljenje. Odgovor: dobite ga takoj. Po dveh minutah sem šel iz urada z novim vozniškim dovoljenjem. Ga pregledam in z začudenjem ugotovim, da so mi dali dovoljenje za 24 let naprej, veljaven do dne ko bom izpolnil 80 let starosti. Fantastično. Vem za ljudi, ki so dobili v dnevu svoj potni list, kar v občini h kateri pripadajo. To so gotovo zelo pozitivni signali. Žal, nekateri od tistih, ki še vedno čakajo na denacionalizacijo se ne morejo pohvaliti s takimi rezultati, a tu je že politika vmes. Še nekaj. Pri meni igra veliko vlogo, tako opažam, tragični razplet druge svetovne vojne na Slovenskem, revolucija, genocid in eksodus. Zelo globoko v meni je zavest o poslanstvu, ki ga imamo kot otroci beguncev, katoliča- nov, da smo žive priče tragičnih dogodkov, in da, kot piše na plošči v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, da za mrtve nismo mrtvi. To dejstvo daje smisel mojemu bivanju v Sloveniji. Kot pevec, kot umetnik, imam to možnost, da k temu kaj doprinesem. Sicer vem, da raja ni na tem svetu, sanjam pa s tem, da bi ta raj pod Triglavom bil prijazen vsem Slovencem in bi bil prostor, kjer bi se vsi imeli radi. Zato pa je treba resnice in pravice. Veliko se govori med nami in sicer tudi drugod o „Sloveniji v svetu". Je to le absoluten pojem, ali je dejavnik v narodovem življenju? Pojem „Slovenija v svetu" se mi zdi zelo posrečen, ker vsebuje priznanje do vseh Slovencev, ki so zapustili svojo matično domovino, ne glede na vzroke, ki so jih pognali v svet. Danes, ko imamo samostojno, demokratično državo, je ta pojem še toliko bolj primeren in vabljiv, ker povezuje, in ne ločuje Slovencev. Seveda, vsak po svoje razume ta pojem. Zame je predvsem pomembno, da imamo v svoji zavesti, da nam je Slovenija vsem ,,mati", da je Slovenija velika, ker spoštuje drugačnost, pluralnost, odprtost, svobodo izražanja in pretakanje idej, itd. In tudi zato ker pomaga Slovencem po svetu, da njihove organizacije lahko živijo in se razvijajo. Živimo v razburljivih časih tehnološkega napredka. Razdalje se krajšajo. Preko interneta lahko poslušaš v Argentini slovensko radijsko postajo ali pa obratno. Vsak dan si lahko pogledaš informativno oddajo ali pa iz arhiva RTV Slovenija poiščeš dokumentarni film tedna. Vse to imamo na razpolago. V sebi moraš pojasniti, kaj te zanima in kako odprt hočeš biti do Slovenije. Njena lepota in večplastnost se kaže v tolikih oblikah, predvsem pa v ljudeh, ki pozitivno mislijo in delujejo, tako kot vi v Argentini, v dobro Slovenije. Vedite, da je veliko ljudi v Sloveniji, ki globoko spoštujejo delovanje emigracije in vas večkrat dajejo za zgled vsem Slovencem. Se Slovenija zaveda potenciala, ki ga ima v svetu? V nižjih nivojih odločanja in vplivanja na razvoj Slovenije obstajajo pozitivni znaki. Slovenski svetovni kongres (SSK), praktično vsako leto priredi srečanje profesionalnih skupin Slovencev iz vsega sveta: zdravnikov, glasbenikov, arhitektov, itd., ali pa Slovenija v svetu (SVS), ko spodbuja obisk Slovenije petošolcev RASTi, športnih in dramskih skupin, pevskih zborov, itd., pripomore h krepitvi vezi med ljudmi, in v Sloveniji krepi zavest o Slovencih v svetu. Če pa sodim po vsebinah posvečenih tej temi v šolskih učbenikih, ali pa po prisotnosti te tematike v javnih medijih obveščanja, bi mislil da ne. Predolgo časa smo imeli v Sloveniji komunistično diktaturo, ki je Slovence sistematično stigmatizirala, jih polarizi-rala in razdelila na tabore in kategorije. Marsikaj od tega ostaja še danes v glavah ljudi in bo treba še veliko storiti, da se bo stanje spremenilo. Od nas vseh zahteva situacija veliko poguma, vztrajnosti in jasne zavesti, da moramo to inercijsko silo premagati in premakniti. Kako? Preprosto, z našim glasom, z našo kvaliteto, z našim prizadevanjem za dobro. Mi smo imeli v Argentini ves čas svobodo, možnost za odprte debate, včasih celo ostre, tudi o razvoju Slovenije. Spominjam se vročih debat v krogu SKA iz sedemdesetih let, ko so se intelektualci lotili teme osamosvojitve Slovenije. Če pomislim, da je medtem Slovenija, takrat še znotraj Jugoslavije in v trdem komunističnem režimu, morala le šepetati v zaprtih krogih o tej temi, mislim, da se je že veliko premaknilo in doseglo. Tudi ideje iz naše žive skupnosti so našim ljudem v Sloveniji koristile. Nekateri so celo sestavljali model ustave bodoče Republike Slovenije in s tem veliko pripomogli k uresničitvi procesa osamosvajanja in demokratizacije. Lep je občutek, da Slovenija tudi danes potrebuje vsakega Slovenca, ne glede na kraj kjer prebiva, da se bo njena demokratična zavest še poglobila. Kako bi se lahko v Sloveniji ojačila zavest, da so izseljenci tudi del Slovenije? Predvsem bi morali mediji javnega obveščanja, najbolj pa RTV Slovenija, posvetiti več pozornosti tej temi. Novi zakon, ki ureja odnos Slovenije do Slovencev izven njenih meja je postavil jasen okvir. Tako imamo predstavnike vseh emigrantskih skupin v parlamentu, ki se enkrat na leto srečajo v DZ in lahko podajo pobude za boljše komuniciranje med matico in emigracijo. Veliko ljudi poznam, tudi iz vladnih krogov, ki si želijo delati v to smer. A vse to je premalo. Zelo bi si želel v naši TV kakšnega programa o šolskem procesu učenja slovenščine v Argentini ali kje drugje, kakšne so težave in uspehi, ali pa program o slovenskih domovih v Argentini, ali pa program, ki bi ujel utrip kakšne prireditve, recimo, Slovenskega dne. Predvsem mladina potrebuje stik s sebi enakimi tu in tam, spoznati domovino svojih staršev in dedov. Precej je bilo govora in tudi kak predlog je bil objavljen, da bi izseljenci imeli predstavnika v državnem zboru. Je to v sedanjih okoliščinah mogoče? Društvo Slovenija v svetu (SVS), pri katerem tudi sodelujem kot član odbora, je na tak predlog zbralo več kot 1000 podpisov in ga posredovalo državnemu zboru. Sem mnenja, da bi tudi Slovenci izven njenih meja, glede na kar veliko število zamejcev in zdomcev, potrebovali svojega poslanca v DZ. Še toliko bolj, ker imata obe manjšini v Sloveniji (italijanska in madžarska) svojega poslanca, kar se mi zdi prav. Da pa pride do tega bi bilo treba spremeniti ustavo, za kar je potrebno 2/3 podporo vseh poslancev. Tu se pa lahko zaplete. Ve se namreč, da volilni upravičenci v diaspori, večinsko volijo desne stranke, ker so tudi te do sedaj, pokazale več odprtosti, razumevanja in zanimanja do emigracije. Ne pozabimo, da je Lojze Peterle prvi dal možnost preko svoje stranke, da se izvoli poslanca iz emigracije (gospod Marjan Šifrer). Zakaj nebi tudi tako imenovane ,,leve" stranke kaj naredile v to smer in prekinile s sovražno politiko do velikega dela diaspore. Morda bo res potrebno počakati na mirovno pogodbo, ki bo prekinila državljansko vojno, kot je pred nekaj meseci predlagal prof. Justin Stanovnik v govoru na Teharjah. Vsekakor je treba še naprej delovati v to smer in trmasto vztrajati. Vsem Slovencem želim veliko poguma in politične zrelosti. Pogovarjal se je Tone Mizerit Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena Letošnje leto smo začele z izrednim srečanjem 17. aprila ob 14.30 uri. Vzrok je vsekakor edinstven! Prvič namreč po tolikih letih nas je obiskala komisija, ki jo sestavljajo trije znanstveniki iz različnih strok, kot je že bilo objavljeno v našem časopisu Svobodni Sloveniji 10. aprila. Zbrali smo se v mali dvorani v Slovenski hiši. Po dobrodošlici ge. predsednice Pavline Dobovšek so predstavniki te komisije poenostavili mučni pričetek s prijaznim nastopom, z gotovostjo strokovnjakov in izvedencev. Skrbno pripravljeni grafikoni za lažje razumevanje naše pretekle in polpretekle zgodovine, prikaz grobišč in dela na terenu s točnimi podatki: Si predstavljamo, da so se dokopali do teh tekom let z velikimi težavami, naporom in vztrajnostjo. Seveda so pripravljeni dodajati ali popraviti vse novosti, če so zagotovljena resnična pričevanja z dokazi, in s tisto humanostjo, ki ni vsakdanja v današnjem svetu, ne tu ne tam, kljub besedam iz merodajnih ustanov. Globoko nas je zajelo kar smo videli in slišali, pa spoznanje in veličina opravljenega dela, spoštovanje do vseh najdenih okostij - posmrtnih ostankov, dokler niso položena z dostojanstvom človeka tam kamor pač spadajo - v blagoslovljen grob. Računajo nadaljevati še vsaj 20 let za spokojno domovanje vseh. Cena vsakega nasilja je vprašljiva! Hvaležne smo podarile vsem trem članom komisije prvo izdajo leta 1949 do sedaj edinstveno ,,Črno mašo za pobite Slovence", dr. Tineta Debeljaka. REKVIEM Naj ,,lux perpetua" zdaj sveti vsem, ki v breznih in grobovih spijo, ni ,,requiem aeterna" njih kostem, kjerkoli trhle še ležijo. Maj 1995. Tone Ferenc G. lOZE RAZMIŠLJA Knjiga Nikakor ni sama sebi namen. Vsaka dobra knjiga je pisana zato, da nam pomaga, da nam dela kratek čas, da se seznanimo z mnogimi stvarmi in ne nazadnje in poleg ostalih sredstev, da nam veča kulturo, ki naj nas odlikuje. Lahko rečemo, da imamo za vsako potrebo, tudi temu primerno knjigo. In še lahko rečemo, da so tisti, ki pišejo dobre knjige, veliki dobrotniki človeštva, če hočemo vse to uporabiti za naše dobro. Žal pa knjige, ki bi nam lahko koristile na mizi ali so v omari in v knjižnicah čakajo, da se jih kdo usmili. Zgleda, da so nam odveč in da nam niso potrebne. In posledice takšnega mišljenja so očividne. Manj napora nas stane prižgati televizor, kot pa brati in prebrati eno knjigo. In v tem pogrešimo vsi: starejši in še posebno mladina. Morda so za koga bile šolske knjige edine in zadnje v njihovih rokah. Zato je kultura manjša, pa to ljudem ni mar. Včasih so brali, predvsem v zimskem času. Knjiga jim je bila kakor vsakdanji kruh. In to vsem, starejšem, pa tudi mlajšim. Komaj so čakali na Mohorjevke. Danes na žalost ni več tako. In posledice se poznajo. To je neke vrste bogastvo, ki pa nas ne pritegne. Ni bogastvo samo denar in zemlja, je bogastvo še druge vrste, na primer, dobra knjiga, med mnogimi drugimi stvarmi. Vendar to bogastvo ne napolni žepa in denarnice in nas zato tudi ne privlači. Danes je pač tako. Na žalost. Kjer tako mišljenje prevladuje, je jasno, da narodi nimajo velikih mislecev, kulturnikov in pisateljev. Vse to jim da tudi dobra knjiga, tudi slovenska. Več knjig, ki nam govorijo o slovenski polpreteklosti in zgodovini, in o našem krvavem uporu komunističnemu nasilju. Nihče ne more in ne sme reči: to je preteklost, pustimo mrtve v miru. Po papežu Janezu Pavlu II., se mora tudi danes vsak osebno odločiti: za Kristusa ali proti Njemu. Za vse to in še za mnoge druge stvari nam služijo dobre knjige, če jih preberemo in njihovo vsebino uporabimo za dobro. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI NOV PREDSEDNIK PRI SAZU Novi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je akademik Jože Trontelj. Na volilni skupščini so ga izvolili člani SAZU. Trontelj bo na čelu Akademije nasledil akademika Boštjana Žekša. Za podpredsednika sta bila izvoljena Marko Marijan Mušič in Matija Gogala, za glavnega tajnika Andrej Kranjc. PREVEČ POČASI Ob takem tempu dela na zgradbi nove pediatrije ne bodo končana niti v dveh letih, je po ogledu delovišča ob Bohoričevi ocenila ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Ministrica je nekoliko nenapovedano obiskala gradbišči nove pediatrične ter nevrološke klinike in od odgovornih želela pojasnila o poteku del. Ministrica je bila ob prihodu na delovišče nove zgradbe pediatrične klinike vidno nezadovoljna. Predstavnike SCT je opozorila, da bi morala biti dela v četrtem in petem nadstropju končana že pred nekaj tedni. Začudila se je tudi nad praznimi prostori, saj bi delavce v petih nadstropjih zgradbe lahko prešteli na prste. Jezna je bila tudi zato, ker na delovišču ni bilo predstavnika drugega izvajalca, IMP. - SCT seveda zavrača očitke. Kot so sporočili, je SCT v rokih izvedel vsa dela, ki so mu bila doslej naročena. KNJIGE TREH JUBILANTOV Pri Mladinski knjigi so izšle knjige treh jubilantov: v Jubilejni zbirki izbor novel Joyceov učenec Draga Jančarja, ki letos praznuje 60 let, prav toliko jih šteje Ivo Svetina, ki se v zbirki Nova slovenska knjiga predstavlja s pesmimi Pes in Perzijci. Zbirka Spomini in izpovedi pa je bogatejša za delo Zapisi (1937-1947) Mirka Mahniča. NAMESTO CESTNINSKIH POSTAJ VINJETE Državni zbor je z 49 glasovi za in devetimi proti potrdil novelo zakona o javnih cestah, ki do uvedbe satelitskega sistema cestninjenja za osebna vozila uvaja vinjete kot način za plačevanje cestnine za uporabo vseh cestninskih cest. PO SVETU SPOPADI Izraelska vojska je davi vdrla v Bejt Hanun na severu Gaze in s tem sprožila hude spopade s tamkajšnjimi palestinskimi skrajneži, v katerih je umrlo sedem Palestincev. Kot je pojasnil predstavnik palestinskega ministrstva za zdravje, so med ubitimi mama in njeni štirje otroci, ki so bivali v hiši, ki jo je zadel tankovski izstrelek. Ameriške in iraške sile pa so v enih najhujših spopadov, ki so preteklo nedeljo potekali v Bagdadu, ubile 38 iraških upornikov, med njimi 22 napadalcev na vojaško nadzorno točko v bagdadski četrti Sadr City, je sporočila ameriška vojska. Po iraških podatkih je bilo v spopadih ranjenih 58 Iračanov. PLINOVOD Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad in njegov pakistanski kolega Pervez Mušarafa sta v ponedeljek v Islamabadu presegla ovire glede plinovoda do Indije in se dogovorila, da naj bi pogodbo kmalu podpisali. Projekt za transport iranskega plina čez podcelino je vreden 7 in pol milijarde ameriških dolarjev. Pogovori o 2600 kilometrov dolgem iransko-pakistanskem-indijskem plinovodu so se že začeli 1994, vendar so zastali zaradi napetosti med Indijo in Pakistanom ter različnih stališčih glede tranzitnih pristojbin. DAVČNA Številka Hrvaška bo v začetku prihodnjega leta uvedla osebno davčno številko, ki jo bo izdajala davčna uprava. Vlada v Zagrebu je v sabor že poslala predlog zakona o omenjeni številki, ki jo bodo dobili vsi hrvaški državljani in podjetja s sedežem na Hrvaškem. Davčno številko bodo morali imeti tudi tuji državljani, ki si želijo opraviti določeno kupčijo na Hrvaškem. Brez nje denimo tujci ne bodo mogli kupiti nepremičnine v tej državi. AFGANISTAN Talibski skrajneži so v Afganistanu napadli vojaško parado, ki se je je udeležil tudi predsednik države Hamid Karzaj. Slednji je ostal nepoškodovan. Talibi so napad izvedli ob Karzajevem nastopu na paradi, s katero so sicer obeležili poraz Sovjetske zveze po okupaciji Afganistana. Po navedbah obrambnega ministrstva je bil ubit nek plemenski vodja, devet pa je bilo ranjenih. Talibi pa so poročili, da je napad izvedlo šest njihovih borcev, trije so pri tem izgubili življenje. PRENOVA UNCTADA V Gani je pretekli teden potekalo ministrsko zasedanje konference Združenih narodov za trgovino in razvoj Unc-tad. Udeležili so se ga šefi držav ali vlad, pristojni ministri, visoki predstavniki Združenih narodov, drugih mednarodnih in nevladnih organizacij. Cilj konference je bil pregled dela Unctada od zadnje ministrske konference v Sao Paulu pred štirimi leti in razprava o usmeritvah za delovanje v SLOVENCI V ARGENTINI LANUS Gostovanje ,,Ciudadelskega odra" v Lanusu V nedeljo 20. aprila je Ciudadelski oder prišel gostovat v Slovenski dom v Lanusu. Na sporedu je bila dr. Kociprova igra Šentjurski provizor v režiji g. Janeza Speha. V vrsti kulturnih obiskov, ki smo jih v zadnjem času imeli v Lanusu ima ta obisk posebno mesto. ... SAN JUSTO Vinska trgatev v Našem domu ,,Naš dom v San Justo" je priredil v nedeljo 27. aprila popoldne vinsko trgatev. Na družabno prireditev, ki jo je popoldne nekoliko motil dež, pozneje se je pa lahko nemoteno vršila vse v večerne ure, je prišlo lepo število rojakov. ... Prireditev je lepo uspela. Tudi tokrat se je izkazalo, kako dobro služi svojim namenom slovenski dom San Justo, ki se uradno imenuje ,,Naš dom, zadruga z omejeno zavezo". Ustanovljena je bila 23. marca 1956, pravno osebnost je dobila 25. jun. 1957. Zadruga Naš dom je lastnica skoro 900 kv. metrov velikega prostora in hiše v ulici H. Yrigoyen 2756 v San Justo. Cena za ves ta svet je bila 180.000 pesov ter je bila plačana v dveh obrokih. V času ustanavljanja zadruge so kupno pogodbo podpisali gg. Ludvik Hren, Ivan Oven in Vinko Goršič. Po odobritvi pravil zadruge Naš dom je pa bila lastninska pravica z notarskim aktom prenesena na zadrugo. V domu je skoro vse dni v tednu zelo živahno. Tako imajo vsak ponedeljek popoldne v domu slovenski otroci pouk v slovenščini, domovinoznanstvu in verouku. V slovenski tečaj jih prihaja vsako leto več. Letos jih je že okoli 75. Tečaj vodi z vso požrtvovalnostjo gdč. Angelca Klanškova. Ob sredah se v domu redno zbirajo slovenski športniki. Vadijo se v vseh športnih panogah. Ob sobotah prihajajo v dom dekleta in žene na krojni tečaj, ki ga vodi ga. Furlanova. Ob nedeljah so pa po slovenski maši v domu stari in mladi. Mladina igra razne igre, starejši se pa pomenijo o različnih stvareh. V zadnjem času je odbor zadruge zgradil veliko kegljišče, nad njim pa galerijo, ki je letos že lepo služila svojemu namenu ob začetku mladinskih športnih dni. Ureditev kegljišča in galerije bo stala okrog 30.000 pesov. Še pred tem je odbor zadruge pokril vse dvorišče s ploščicami. Čeprav ima Naš dom v San Justo velike in lepe prostore, vendar za večje prireditve ne zadoščajo več. So že premajhni. Treba je namreč upoštevati dejstvo, da je v San Justu ena najmočnejših slovenskih naselbin na področju Vel. Buenos Airesa. ... Zato člani odbora zadruge Naš dom mislijo tudi na bodočnost ter imajo v načrtu nakup stavbne parcele zraven društvenega prostora v izmeri 400 kv. metrov. Na tem stavbišču mislijo pozneje postaviti dvorano. ... J.K. PO SUHEM IN PO MORJU IZ BUENOS AIRES V VENEZUELO G. Janez Grilc, ki je živel v Argentini in deloval kot kaplan v Bragado v škofiji Mercedes, je odpotoval, v Venezuelo. Na prošnjo tamkajšnjih Slovencev in po odločitvi škofa dr. Gregorija Rožmana, je odpotoval začetek marca v Caracas, kjer bo skušal organizirati versko življenje naših rojakov. Potoval je z vlakom v Čile, od tam pa z ladjo ,,Marco Polo" preko Panamskega prekopa v Venezuelo. ... Svobodna Slovenija, 1. maja 1958 - št. 18 RESUMEN DE ESTA EDICION prihodnjih štirih letih. Med udeleženci je bil slovenski minister za razvoj Žiga Turk, ki je med drugim sodeloval na zasedanju o možnostih razvoja Afrike. Državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter pa se je udeležil okrogle mize o prenovi Unctada ter pri tem izpostavil njen pomen. Po njegovih besedah je za Evropsko unijo preoblikovanje tega organa zelo pomembno. CUESTIÖN DE L^MITES Los problemas lim^trofes con Croacia siguen a la orden del d^a. El caso resonante por estos d^as es el del campesino esloveno Josko Joras, cuyo campo esta dividido en dos por la l^nea lim^trofe. La polic^a croata no le permite cruzar su terreno; debe hacerlo por el paso fronterizo autorizado. Los manifestantes exigen que Croacia saque los maceteros que impiden que Joras llegue a su casa. (Pag. 1) iQUE SE CELEBRA? Uno de los feriados nacionales en Eslovenia es el 27 de abril. Bajo el regimen comunista la fecha rememoraba el D^a del Frente para la Liberacion, con la llegada de la democracia se modifico el nombre, al D^a de la rebelion contra la ocupacion, pero nada mas. El historiador Joze Dezman asegura que el 27 de abril es una de las falacias de la historia. En esa fecha en 1941 se creo el Frente Antiimperialista y recien a fines de junio el Frente de Liberacion, ya que los comunistas iniciaron la lucha ramada recien despues de la invasion alemana a la Union Sovietica. (Pag. 2) ELECCIONES EN LANUS El centro esloveno ubicado en Lanus convoco a los socios a la asamblea general el 16 de marzo. Durante la asamblea se escucharon los informes de los distintos sectores del centro. Ese d^a tambien caducaba el mandato de las autoridades y se deb^a elegir al nuevo equipo. Al no haber firmes candidatos se pospuso la presentacion de listas hasta el 6 de abril. Ese d^a la lista encabezada por Vinko Glinsek fue votada por unanimidad. La primera medida fue la incorporacion como socios a los no descen-dientes de eslovenos, casados con socios del centro, previa revision de la comision de cada caso particular, teniendo en cuenta el compromiso con el centro y el respeto por los valores del mismo. (Pag. 3) LOS OSARIOS OCULTOS El 16 de abril la comision gubernamental de Eslovenia estuvo en el centro de Ramos Mejia. Sus integrantes, Joze Dezman, el prof. dr. Mitja Ferenc y el asesor criminal^stico Pavel Jamnik presentaron los trabajos de identificacion de los osarios y la excavacion de alguno de ellos en territorio esloveno. Sus palabras fueron acompanadas de imagenes impactantes, que ilustraban el trabajo realizado por la comision. En el mapa de Eslovenia estaban marcados casi 600 puntos donde se presume existieron fosas comunes, 140 de ellos ya fueron excavados. La mayor dificultad es ahora la busqueda de documentos de la epoca, para elevar a juicio a los responsables de las matanzas. Hasta el momento se presentaron a la corte dos casos. Uno de ellos fue desesti-mado el procedimiento por falta de pruebas, el segundo aun esta siendo evaluado por el poder judicial. (Pag. 3) ENTREVISTA: MARKO FINK En este numero dialogamos con el mundialmente conocido cantante Marko Fink que nacio en la Argentina y actualmente vive en Eslovenia. Como hijo de eslovenos se sab^a esloveno, pero sus ra^ces crec^an en suelo argentino. Sus sentimientos de pertenencia entraron en conflicto pero logro superarlos y definirse como un buen ciudadano argentino y un buen esloveno. Conoce de primera mano a ambos mundos y los estima por igual. Cada vez que "cruza el charco" necesita un tiempo para acomodarse. Sin querer aparece la comparacion de dos modos de vivir diferentes, pero afirma que ninguno es mejor que el otro, cada uno tiene sus peculiaridades. Respecto al concepto de "Eslovenia en el mundo" consi-dera que es acertado el modo de presentarse, ya que abarca a todos los eslovenos sin distinguir el porque dejaron el pa^s. Para el, es positivo tomar conciencia que Eslovenia es como una madre que respeta las diferencias, las pluralidades, es abierta. Ademas, las distancias se acortan d^a a d^a gracias a la tecnolog^a que permite una mayor interconexion. Lindo es, dice, saber que Eslovenia necesita de cada esloveno, este donde este, para profundi-zar su conciencia democratica. Seguramente, los medios publicos deber^an atender mas el tema de la inmigracion, pero sin lugar a dudas hay que seguir trabajando y perseverar obstinadamente en este sentido. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Jernej Tomazin, Franci Sušnik, Jože Rupnik, Andrej Grilc in Irena Fajdiga. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O