3 Raziskave Poslušanje glasbe in izražanje glasbenih doživetij v vrtcu Bogdana Borota Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta bogdana.borota@pef.upr.si Tadeja Fatur VIZ Izola, Vrtec Mavrica tadejafatur@gmail.com Izvlec ˇek Prispevek obravnava aktualno temo, doživljajsko poslušanje glasbe v povezavi z različnimi načini izražanja glasbenih doživetij. Namen ra- ziskave je proučiti značilnosti poslušanja glasbe pri otrocih, starih od 4 do 6 let, s posebnim poudarkom na analiziranju njihovega izražanja glasbenih doživetij. Ugotovitve kažejo, da nam pedagoška dokumen- tacija o izražanju glasbenih doživetij omogoča vpogled v glasbeno vedênje otroka in razumevanje njegovega doživljanja glasbe. Otrok zna z glasbo vzpostaviti stik. Ob njej vzpostavi različna razpoloženja. V glasbi prepoznava nekatere glasbene prvine, elemente in oblikovne dele. Izrazi jih in jih opisuje na njemu lasten način. Doživljajsko poslušanje glasbe v povezavi z dejavnostmi izražanja doživetij je v vrtcu primeren način spodbujanja otrokove glasbene komunikacije in ohranjanja zanimanja za glasbo. Ključne besede: glasbena vzgoja v vrtcu, poslušanje glasbe, doživ- ljanje glasbe Listening to Music and Expressing Musical Experience in Kinder- garten Abstract The article deals with a current topic, experiential listening to music in connection with various ways of expressing musical experiences. The purpose of the study is to examine the characteristics of listening to music with 4- to 6-year-old children, with special emphasis on analys- ing their musical experience expression. The findings show that educa- tional documentation concerning musical experience expression allows insight into the musical experience of the child and their understanding of the experience. Children know how to establish contact with music. When listening to music, they experience various moods. They iden- tify certain musical basics, elements and formative components. They express and describe them each in their own way. Experiential listen- ing to music in preschool, in connection with activities for expressing the musical experience, is a good way of promoting the child’s musical communication and maintaining their interest in music. Keywords: musical education in preschool, listening to music, expe- riencing 2 Uvod Glasbena vzgoja kot pomemben sestavni del estetske in umet- nostne vzgoje zagotavlja temelje za skladen in uravnotežen osebnostni razvoj. S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe vplivamo na otrokov čustveni, socialni, spoznavni in gi- balni razvoj (Denac, Vrlič, 2001, 109). Glasba je umetnost, ki ideje in čustva izraža z zvoki in ritmi. Ta komunikacija v otro- 4 Poslušanje glasbe in izražanje glasbenih doživetij v vrtcu je o njenem poslušanju. Zanima nas tudi, kaj lahko razberemo iz dosežkov otrokovega izražanja glasbenih doživetij. Poslušanje glasbe v vrtcu V Kurikulumu za vrtce (1999) je poslušanje glasbe zaobjeto v globalnih in procesnih ciljih za področje umetnosti. Cilji se na- vezujejo na doživljanje, spoznavanje (glasbene) umetnosti in na uživanje v njej ter na razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo (glasbo). Svetovani so tudi primeri dejavnosti, kot je poslušanje izvedb in posnetkov izbranih del glasbene lite- rature. Osrednja vodila pri načrtovanju dejavnosti poslušanja glasbe izhajajo iz načel uresničevanja ciljev Kurikuluma za vrt- ce. Še posebej upoštevamo načela uravnoteženosti, strokovne utemeljenosti in horizontalne povezanosti. Na izvedbeni ravni, pri načrtovanju konkretne dejavnosti poslušanja glasbe, izha- jamo iz značilnosti otrokovega glasbenega razvoja, njegovih izkušenj in zanimanja. Izbira metod in izpeljava dejavnosti sta odvisni tudi od glasbe, ki jo bomo poslušali. Z raziskavami je ugotovljeno, da otrok za poslušanje glasbe ne potrebuje formalnega znanja, saj jo sprejema in ji sledi intuitiv- no (Bamberger, 2000). Vsebine in doživetja, ki izhajajo iz same glasbe, bogatijo otrokove izkušnje in izgrajujejo njegov glasbe- ni spomin (Bamberger, 2000). V proces njenega poslušanja so vselej vključeni otrokovo estetsko doživljanje in miselni proce- si. S tem si izgrajuje pomene o glasbi. Njegovo védenje o glasbi in glasbene izkušnje otroku omogočajo poglabljanje doživlja- nja glasbe, kar razberemo iz njegovega glasbenega vedênja in dosežkov izražanja doživetij. V tem vzajemnem procesu si otrok izgrajuje in utrjuje glasbeni spomin ter razvija glasbeno mišljenje (Borota, 2013). Metode poslušanja glasbe Metodi poslušanja glasbe v vrtcu sta: doživljajska in doživljaj- sko-analitična metoda. Pri prvi izhajamo iz celostnega doživ- ljanja, ki izzove pri poslušalcu čustvene reakcije, drugi način pa vključuje analitično zaznavo posameznih glasbenih elementov (Denac, 2002). Doživljajsko poslušanje glasbe pri otroku spodbudi različna razpoloženja in čustvene odzive. Ob poslušanju podoživi raz- lične izkušnje, ki jih domišljijsko obogati. Doživljajsko posluša- nje glasbe povezujemo z dejavnostmi izražanja doživetij oziro- ma ustvarjanjem ob glasbi. Izdelki, ki nastanejo po poslušanju glasbe, so pomembno dokumentacijsko gradivo o otrokovem doživljanju glasbe in glasbenem razvoju. Pri doživljajsko-analitičnem poslušanju glasbe so v ospredju intuicija in miselni procesi. Doživljanje glasbe pri tovrstnem načinu nadgradimo z usmerjanjem otrokove pozornosti na neki izrazit zvočni dogodek ali neko značilnost v glasbi. Zani- mivi zvočni dogodki bodo že sami po sebi pritegnili otrokovo ku razvija občutek bogastva, polnosti in lepote (Pesek, 1997). Otrok v tem procesu odkriva poseben svet. S poslušanjem glas- be zato želimo pri njem zbujati, poglabljati in oblikovati željo po glasbeni komunikaciji. Prav zanimanje in radovednost sta neke vrste gonilna sila glasbenega razvoja, ki je tesno pove- zan z razvojem otrokove slušne zaznave, pozornosti na zvok in čustvene občutljivosti ter z razvojem glasbenega okusa in estetskim razvojem (Plut - Pregelj, 1990; Denac, 2010; Borota, 2013). V prispevku obravnavamo poslušanje glasbe kot poustvarjalni proces zaznavanja, prepoznavanja, sprejemanja in doživljanja glasbe (Oblak, 2001), v katerem postane poslušalec soobliko- valec glasbene umetnine. Glasbo sooblikuje, ko jo v svoji not- ranjosti podoživi in ji da pomen kot individuum, na podlagi lastnega estetskega doživljanja in miselnih procesov. Prav za- radi tega je poslušanje glasbe aktivna oblika glasbene komuni- kacije med poslušalcem, posrednikom glasbe in glasbo samo. Na vzpostavljanje tovrstne glasbene komunikacije vpliva več dejavnikov. Prostor, v katerem glasbo poslušamo; posrednik, ki jo izvaja/predvaja; glasba sama po sebi ter poslušalec, ki jo sprejema (Borota, 2015). Glasbo poslušamo v različnih prostorih. Avtentična izkušnja za poslušalca je poslušanje v koncertni dvorani ali opernem gle- dališču. Ta prizorišča že sama po sebi bogatijo naša doživetja. Poslušanje glasbe v teh prostorih je globoko estetsko in čustve- no podkrepljeno. V vrtcu jo najpogosteje poslušamo v igralni- ci. Če je treba, jo za poslušanje glasbe preuredimo na fizični in zvočni ravni (Borota, 2015). Na poslušanje glasbe vplivajo tudi mediji kot posredniki med glasbo in poslušalcem. V vrtcu so to najprej vzgojitelji, ko pojejo in igrajo na glasbila. Ob živi in- terpretaciji glasbe otroci sprejemajo tudi izvajalčevo (vzgojitel- jevo) podoživljanje. M. Voglar (1989) pravi, da se otrok ob živi glasbi oblikuje v prihodnjega koncertnega poslušalca. Močen dejavnik vplivanja je glasba sama. Obravnavamo jo kot tret- jega vzgojitelja, zato jo skrbno izbiramo, glede na umetniško vrednost in raznovrstnost. Pri poslušanju posnete glasbe smo pozorni tudi na izvajalce in njihove umetniške reference. Vzgo- jitelji v vrtcu moramo biti zato pozorni pri izbiri glasbenih vse- bin za otroke, saj imajo velik vpliv na izgrajevanje glasbenega okusa in estetskega doživljanja (Forrai, 1988). Dejavnosti poslušanja glasbe so osredinjene na otroka, ki glas- bo posluša. Načrtujemo jih glede na njegovo zanimanje zanjo in glasbene izkušnje (Borota, 2013). Tudi M. Ajtnik (2001) na splošno ugotavlja, da so poslušalčevi kognitivni in miselni procesi pri sprejemanju glasbenih vsebin odvisni od predzna- nja, izkušenj, čustvenega odnosa, koncentracije in sposobnosti analiziranja in vrednotenja glasbe. Zato je namen naše raziskave o poslušanju glasbe v vrtcu ugo- toviti, kako otrok posluša in doživlja glasbo. Posebna pozornost je namenjena zbiranju in analiziranju pedagoške dokumentaci- 5 Raziskave vključenih štiriindvajset otrok drugega starostnega obdobja iz Vrtca Mavrica Izola, skupine Ježek. Z njimi smo izvedli pet dejavnosti poslušanja glasbe, ki so potekale od aprila do juni- ja 2017. Bile so raznovrstne glede na vsebino glasbe in načine izražanja doživetij. Po metodi doživljajskega poslušanja glasbe smo poslušali naslednje glasbene primere. – Antonio Vivaldi, Koncert št. 1 v E-duru, Pomlad, op. 8., 1. stavek. – Jean Sibelius, Suita 33, Small Pieces, izbor dveh skladb. – Robert Schumann, Ustrahovanje. – Vilko in Slavko Avsenik, Na Golici. – Johann Strauss, Radetzky marš, op. 228. Doživetja so otroci izrazili likovno, verbalno in gibalno-plesno. Dokumentacijsko gradivo smo zbirali z opazovanjem otrok, intervjuji z otroki in analizo plesno-gibalnih ter likovnih do- sežkov. V skladu s cilji raziskave smo oblikovali opazovalno listo za beleženje otrokovega glasbenega vedênja. Interpretacija likovnih dosežkov po poslušanju glasbe in evalvacija dejavno- sti sta bili izvedeni v obliki intervjujev z otroki. Celotno pe- dagoško dokumentacijo, ki vključuje tudi avdio in video pos- netke, smo analizirali in interpretirali po načelih kvalitativne obdelave podatkov. Rezultati in interpretacija Gibalno izražanje glasbenih doživetij Otroci so gibalno-plesno izrazili doživetja po poslušanju vsa- kega od petih glasbenih primerov. Na splošno ugotavljamo, da radi izrazijo doživetja skozi gibanje. Ne glede na zvrst ali vsebino glasbe, so plesali individualno, v paru, skupinsko, v formaciji kroga ali v koloni. Izbira načina plesa je bila odvisna od trenutnih idej otrok. S smehom, ploskanjem, vriskanjem, poskakovanjem in rajanjem so izražali veselje ob poslušanju glasbe. V dejavnosti so uživali. Prepoznali smo, da otroci s posebnimi gibalno-plesnimi moti- vi/vzorci opisujejo izrazita zvočna dogajanja v glasbi ali nena- dne spremembe v dinamiki. Pri poslušanju krajših odlomkov so gibalno skromni. Menimo, da se jim pri poslušanju tako kratkih skladb ne uspe pravočasno odzvati na slušne spodbude. Z analizo video posnetkov smo ugotovili nekatere ponavljajoče se vzorce gibanja v povezavi z glasbenimi elementi in elementi interpretacije. Glasno, hitro in po razpoloženju veselo glasbo so izrazili s hitrimi in kratkimi gibi rok in nog. Umirjeno in počasno glasbo so ponazorili s počasnimi in dolgimi gibi rok. Visoke lege melodij so deklice ponazarjale s plesom baletnih plesalk na prstih. Plesale so tudi miže. Ponavljajoče se motive v glasbi so ponazorili s ponavljajočimi se gibalnimi vzorci. Po- gosto so v glasbi prepoznali glasbila. Z gibanjem so posnemali, kot da na glasbila igrajo. Najpogosteje so ponazarjali igro na pozornost. Zaradi intuicije bo pričakoval njihovo ponovitev. Zato tudi z zanimanjem sledi glasbi. Pričakovanje in radoved- nost sta pri otroku gonilni sili za ohranjanje pozornosti na glas- bo, zato lahko glasbo z zanimivim zvočnim dogajanjem dolgo posluša (Borota, 2015). Problem, namen in cilji raziskave Poslušanje glasbe je ena od osrednjih dejavnosti pri doseganju globalnega cilja glasbene vzgoje v vrtcu, to je doživljanje, spo- znavanje in uživanje v glasbeni umetnosti (Kurikulum za vrtce, 1999). Raziskave o pogostosti izvajanja glasbenih dejavnosti v vrtcu kažejo, da vzgojitelji poslušanje glasbe načrtujejo manj pogosto (Denac, 2010; Borota, 2015). M. Ajtnik (2001) meni, da je razlog za tako stanje v nepoznavanju glasbene literature in v slabem obvladovanju procesa poslušanja glasbe. Razloge lahko iščemo tudi v prenasičenosti z glasbo, kar vodi v pasiven odnos do njenega poslušanja in izgubljanje stika z glasbenimi vrednotami (Oblak, 1998, v Ajtnik, 2001). Osrednji način poslušanja glasbe v vrtcu je metoda doživljaj- skega poslušanja, podprta z dejavnostmi izražanja doživetij. V vrtcih se sicer izvajata likovno in gibalno-plesno izražanje doživetij, vendar se tovrstni dosežki ne obravnavajo kot peda- goška dokumentacija o otrokovem glasbenem vedenju (Boro- ta, 2009, 2015). Zato je namen raziskave proučiti značilnosti poslušanja glasbe v vrtcu po metodi doživljajskega poslušanja glasbe, s posebnim poudarkom na razumevanju otrokovega iz- ražanja glasbenih doživetij. Cilji raziskave so usmerjeni v spodbujanje zanimanja za poslu- šanje glasbe, doživljanje raznovrstne glasbe ter izražanje razpo- loženj po poslušanju. Čim bolj poglobljeno želimo spoznati in razumeti, kaj otroci doživljajo ob tem in kako svoja glasbena doživetja izražajo. Eden od ciljev je bil tudi zbrati čim bolj raz- novrstno dokumentacijsko gradivo in ga analizirati glede na zastavljena raziskovalna vprašanja. Raziskovalna vprašanja Izhajajoč iz teoretičnih izhodišč in ciljev raziskave, smo obliko- vali naslednja raziskovalna vprašanja. 1. Katere so značilnosti otrokovega gibalnega izražanja glas- benih doživetij? 2. Kaj lahko o doživljanju razberemo iz likovnih dosežkov otrok po poslušanju glasbe? 3. Kako otrok opisuje glasbena doživetja po poslušanju glas- be? Metodologija raziskovanja Uporabili smo kvalitativno pedagoško raziskavo. Empirična raziskava je potekala kot študija primera. V raziskavo je bilo 6 Poslušanje glasbe in izražanje glasbenih doživetij v vrtcu Pri risbah z likovnimi prvinami so najpogosteje risali najraz- ličnejše krive in lomljene črte, ki jih B. Jontes (2001) razlaga kot upodabljanje različnih gibanj, dolžine teh črt pa nakazujejo intenzivnost in trajanje. Z nizom vodoravnih črt so opisova- li »dolgo glasbo«, s pokončnimi nizi pa stopnjevanje v glasbi. V risbah se pojavljajo tudi gruče kratkih črtic, ki jih B. Jontes (2001) interpretira kot ponazarjanje kratkih in ponavljajočih se dogajanj. Ugotavljamo, da so se te prvine pojavile ob posluša- nju hitre glasbe, s kratkimi in ponavljajočimi se motivi. Z viju- gastimi črtami so ponazarjali gibanje melodije. Deček je povedal: »To so pike, črtice, to je zvočnik in to sem jaz. Glasba mi je bila lepa. Ni bila ves čas enaka. Enkrat je bila manjša, potem pa je bila večja. Naslov bi ji dal: Violina.« (Risba 5.) Pri risbah z likovnimi oblikami so otroci največkrat upoda- bljali sebe in svoje prijatelje, živali, drevesa, rože in druge obli- ke, povzete iz narave in družinskega okolja. Na posameznih risbah so tudi zapisi imen otrok. Prepoznali smo povezavo med vsebino risbe in zunajglasbeno vsebino, ki jim je bila predstavljena pri poslušanju programske glasbe. Če otroke se- znanimo z zunajglasbenimi vsebinami, se te pogosto pojavijo v njihovih risbah. kitaro, flavto, trobento in klavir. Zanimivo je, da so nekateri otroci posnemali igro na glasbila, ki jih v glasbi ni bilo. Z analizo plesno-gibalnega izražanja glasbenih doživetij ugotav- ljamo, da imajo otroci med četrtim in šestim letom ob glasbi različna razpoloženja. V glasbi prepoznavajo tempo in dina- miko, pa tudi zvočno barvo. Zanimivo je, da na ravni glasbene sintakse prepoznavajo ponavljanje krajših glasbenih celot in oblikovne elemente glasbe, ki so kontrastni. Likovno izražanje glasbenih doživetij Likovne dosežke otrok obravnavamo kot pedagoško dokumen- tacijo o doživljajskem poslušanju glasbe. Zbrano dokumenta- cijo smo interpretirali skupaj z otroki, ki vedo, kaj so narisali in zakaj so tisto narisali. Pomembno vlogo pri interpretaciji je imel pogovor med vzgojiteljem in otrokom. T udi v tem primeru so otroci glasbena doživetja likovno izrazili pri vseh petih glasbenih primerih. Ne glede na zvrst glasbe ali razpoloženja ob poslušanju glasbe smo ugotovili, da rišejo tri vrste risb: 1. risbe z likovnimi prvinami, 2. risbe z likovnimi podobami 3. risbe z glasbenimi elementi. Pogosti so tudi mešani tipi risb. Vrste risb, ki nastanejo po poslušanju glasbe Risba 1 | Risba z likovnimi prvinami Risba 3 | Risba z glasbenimi elementi Risba 4 | Mešani tip risbe Risba 2 | Risba z likovnimi podobami 7 Raziskave prepoznavanju zvoka klavirja so pogosto risali klavir skupaj s klavirskim stolom, notami in pianistom, ki glasbo izvaja. Risa- li so tudi pevce in mikrofone. Poleg glasbil so večkrat narisali tudi zvočnike, CD-predvajalnik in telefon, torej medije, ki smo jih uporabili pri predvajanju glasbe. Deklica je povedala: »Narisala sem klavir, stol, besedilo, note, bombon, okno, sonce. Glasba je bila nizka. Bila je drugačna. Najbolj mi je bilo všeč uno s klavirjem.« (Risba 7.) Deklica je povedala: »Glasba je bila smešna, ko je delalo tisto hitro. Ko sem jo poslušala, sem videla mavrico. Na to glasbo bi plesala. Naslov bi ji dala: Oblakec.« (Risba 6.) V kategoriji risb z glasbenimi simboli prepoznamo risbe, na katerih so upodobljena različna glasbila. Največkrat so to vi- olina, klavir, flavta, kitara, harmonika in bobni. Pri tem ugo- tavljamo, da so otroci risali tudi glasbila, ki niso bila v glasbi, ampak jih poznajo. Nekateri so note risali v notno črtovje. Pri Risba 5 | Violina, dec ˇek, star štiri leta in pol Risba 6 | Oblakec, deklica, stara pet let 8 Poslušanje glasbe in izražanje glasbenih doživetij v vrtcu b) Primeri opisov, iz katerih razberemo doživljanje in prepo- znavanje zvočne barve Erik, star pet let, je povedal: »T o je glasba, to so zvočniki in to je miza. Glasba je bila dobra. Dobra mi je bila trobenta. Zdela se mi je hitra in glasna. Prepoznal sem tudi kitaro. Tako glasbo bi še poslušal z mamo. Plesal bi.« Sonja, stara pet let, je povedala: »To je boben, to je ta vio- lina, to so note. To je flavta, to je uno, to sem jaz, ki diri- giram.« Mirjam, stara pet let, je povedala: »T o je violina, to je flavta in to je kitara. To so note. Glasba mi je bila všeč. Bila je hitra in tiha. Naslov bi ji dala: Lepa. Plesala bi na to glasbo.« Denis, star štiri leta in pol, je povedal: »To so črte. Samo črte. To so tudi črte. To pa so pike. Glasba je bila lepa. Ves čas enaka. Jaz bi ji dal ime …, ne vem.« c) Primeri opisov, iz katerih razberemo zaznavanje oblikov- nih elementov glasbe Žan, star štiri leta in pol, je povedal: »To so pike, črtice, to je zvočnik in to sem jaz. Glasba mi je bila lepa. Ni bila veš čas enaka. Enkrat je bila manjša, pol pa je bila večja. Naslov bi ji dal Violina.« Sara, stara pet let, je povedala: »To pa je flavta in sonček. Skladbici sta bili drugačni. Razlika je bila, da niso igrale enako. Ena je bila bolj hitra, druga pa bolj počasna. Hitra je bila tista prva.« Kris, star pet let, je povedal: »To so črte, to so take ravne črte, to so postrani, to so take ravne črte, to so tudi ravne in to so take. Glasba mi je bila všeč. Najbolj uno ttt, ttt. Ni me spomnila na nič. Ni bila ves čas enaka. Bila je enkrat dru- gačna in enkrat drugačna. Naslov bi ji dal Pomlad. Spom- nila me je na pomlad, ker je bila bolj taka umirjena. Še bi jo rad poslušal z Marinom.« Iz analize pogovorov z otroki in skupne interpretacije risb ugotavljamo, da ob pomoči odraslega znajo ubesediti svoje občutke, poimenovati glasbila in zvočne dogodke in jih opi- sati s svojimi besedami. Doživetja ubesedijo z zgodbami in zu- najglasbenimi asociacijami. Domišljijsko pripoved obogatijo z dogodki iz vsakdanjega življenja, pa tudi z dogodki iz risank in filmov. Pri opisovanju glasbe uporabljajo nekatere glasbene izraze za tempo, dinamiko in zvočno barvo. Največkrat so o glasbi povedali, da je bila lepa, smešna, strašna, hitra/počasna, glasna/tiha, visoka/nizka, enaka/različna. Radi naštevajo glas- bila, ki jih poznajo, čeprav ne nastopajo v glasbi. Opisujejo tudi oblikovne dele glasbe. Opisujejo jih kot dogodke, ki so se zgo- dili naprej, zatem in na koncu. Sklepamo lahko, da imajo otroci med četrtim in šestim letom že razvite elementarne pojmovne strukture o tempu, dinamiki, zvočni barvi in oblikovnih delih glasbe, ki jih dojemajo na ravni enakega ali različnega glasbe- Iz raznovrstnih risb, ki nastanejo po poslušanju glasbe, ugo- tavljamo, da otroci želijo narisati različna razpoloženja, zunaj glasbene vsebine, asociacije na drugo glasbo, pa tudi glasbene elemente in elemente interpretacije, ki so jih prepoznali v glas- bi. Pri tem pa je pomembna ugotovitev, da je risba primeren medij, ob katerem nam otrok govori o glasbi. Verbalno izražanje glasbenih doživetij Verbalno izražanje glasbenih doživetij je za otroka zahtevno. Pri upovedovanju glasbenih doživetij potrebuje pomoč. Pomoč mu ponudi odrasli, ki vodi pogovor o glasbi, pri tem je nepo- grešljiv tudi medij, s katerim se otrok izrazi. V našem primeru je bil medij risba, ki je nastala kot rezultat likovnega izražanja glasbenih doživetij. V nadaljevanju analiziramo verbalne opise, ki so jih otroci oblikovali v skupni interpretaciji z vzgojiteljem oziroma v pogovorih z vzgojiteljem. a) Primeri opisov, iz katerih razberemo doživljanje in prepo- znavanje glasbenih prvin, kot sta tempo in dinamika Jan, star štiri leta in pol, je povedal: »Narisal sem stole in to sta dva zvočnika, ki sta doli. Glasba je bila dobra. Na to glasbo bi tekel. Bila je hitra in na glas. Naslov bi ji dal: Na glas.« Teja, stara pet let, je povedala: »To sem jaz z Gajo, ki pleše- va na boben, to je glasba in to so note. Glasba je bila dobra, fajn. Ne vem, kakšen naslov bi ji dala. Bila je hitra, počasna, malček glasna.« Tine, star pet let, je povedal: »To so vojaki, to je vojak – robot, to je hiša in letalo od vojakov. Glasba mi je bila lepa, malo smešna, glasna, malo hitra, malo počasna. Spomnila me je, ko sem s tatom šel na Svetilnik. Naslov bi ji dal: Sku- paj igramo nogomet.« Glorija, stara pet let, je povedala: »Glasno, počasno, glasno, počasno. Glasba je bila lepa. Na to glasbo bi plesala. Me je spomnila na klavir. Naslov bi ji dala: Rožica.« Risba 7 | Risba, deklica, stara pet let 9 Raziskave nega dogajanja. Pri tem pa ugotavljamo, da se pri 5- in 6-letnih otrocih že nakazuje sposobnost sledenja glasbi. Sklepne ugotovitve Koncept poslušanja glasbe z otroki je treba v praksi razumeti celovito. Poslušanje glasbe je proces, ki se začne z usmerjanjem pozornosti na slušno zaznavo, nadaljuje z večkratnim posluša- njem iste glasbe in poglabljanjem, zaključi pa z zamišljanjem in izražanjem glasbenih doživetij ter mentalnih predstav (Bo- rota, 2015). Strokovnjaki ugotavljajo, da na celoten proces po- slušanja glasbe vpliva več dejavnikov, še posebej pa prostor, v katerem jo poslušamo, posrednik, ki jo predvaja, glasba, ki jo poslušamo, in poslušalec, ki jo sprejema (prav tam). Pedagoška dokumentacija, zbrana v dejavnostih poslušanja glasbe, nam omogoča razumeti otroka in njemu lasten način komunikacije, ki jo vzpostavi s poslušano glasbo. Poleg tega pa nam ponudi tudi vpogled v otrokov čustveni, socialni, gibalni in spoznavni razvoj (Sicherl - Kafol, 2004). V raziskavi, ki smo jo izvedli kot študijo primera z otroki dru- gega starostnega obdobja, smo raziskovali značilnosti otro- kovega izražanja glasbenih doživetij ob poslušanju različne glasbe. Iz različnega dokumentacijskega gradiva, ki smo ga pri- dobili v dejavnostih poslušanja glasbe, razberemo, da so odzivi otrok na poslušanje iste glasbe različni. To nas ne preseneča, saj otrok doživlja glasbo kot individuum, po lastnih izkušnjah in počutju. Kot primerno se je pokazalo načrtovanje različnih načinov izražanja glasbenih doživetij v povezavi z raznovrstno glasbo. Skupno vsem načinom izražanja doživetij je, da otro- ci skozi gib, risbo ali besedo izrazijo razpoloženje ob glasbi, glasbene prvine, elemente interpretacije, likovne elemente in izrazita zvočna dogajanja. Otroci med četrtim in šestim letom ob glasbi najraje plešejo in likovno upodabljajo, upovedovanje občutkov in značilnosti glasbe je zanje zahtevna naloga. Ob ustrezni pomoči odraslega in ustreznem mediju, po katerem spregovorijo, so tudi na tem področju uspešni. Prepoznamo rabo strokovnih izrazov za tempo, dinamiko, zvočno barvo in poimenovanje glasbil. Oblikovne elemente glasbe opisujejo s svojimi besedami, najpogosteje kot kontrast med enim in dru- gim delom glasbe. Z raziskavo potrjujemo, da je poslušanje glasbe v vrtcu primer- na dejavnost, v kateri otrok vzpostavi aktiven odnos do glasbe. Glasbo podoživi in soustvari, tako da ji pripiše pomen. De- javnost poslušanja glasbe tvori celoto z dejavnostmi izražanja doživetij, ki omogočijo odraslemu in otroku vpogled v otro- kov glasbeni razvoj in celovit razvoj njegove osebnosti. Na tem področju se odpirajo nove poti razvoja predšolske didaktike glasbe in glasbene vzgoje v vrtcu. Viri in literatura 1. Ajtnik, M. (2001). Izzivi poslušanja glasbe. Priročnik za učitelje glasbe in glasbenih predmetov v splošnih in glasbenih šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 2. Bamberger, J. (2000). Developing music intuition. Ox- ford: Oxford University Press. 3. Borota, B. (2009). Dokumentiranje v funkciji spremlja- nja otrokovega glasbenega razvoja. V: Glasbenopedago- ški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, zv. 12, str. 5–19. Ljubljana: Akademija za glasbo. 4. Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Ko- per: Univerzitetna založba Annales. 5. Borota, B. (2015). Bogatenje otrok preko poslušanja glasbe. V: Darinka B., Betka V ., Simona Ž. (ur.), Umet- nost v vrtcu. Ljubljana: Supra, str. 19–29. 6. Denac, O., Vrlič, T. (2001). Umetnost. V: Ljubica Mar- janovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja, str. 107–123. 7. Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otroko- ve osebnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 8. Forrai, K. (1988). Music in preschool. Budapest: Cor- vina. 9. Jontes, B. (2001). Likovni razvoj. Študijsko gradivo. Ko- per: Pedagoška fakulteta. 10. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 11. Oblak, B. (2001). Glasbena slikanica 3. Priročnik za uči- telje. Ljubljana: DZS. 12. Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: Mla- dinska knjiga. 13. Plut - Pregelj, L. (1990). Učenje ob poslušanju. Ljublja- na: DZS. 14. Sicherl - Kafol, B. (2004). Preverjanje in ocenjevanje pri glasbeni vzgoji. Domžale: Izolit. 15. Voglar, M. (1989). Otrok in glasba. Ljubljana: DZS.