UGASILO DELAVCEVTOSAME Tričetrtletni poslovni rezultati Zadnji letošnji periodični obračun je za nami, ob sicer še nepopolnih ocenah in analizah, že lahko damo oceno našega dela v preteklem obdobju. V glavnem lahko rečemo, da so rezultati solidni, vendar pa nikakor ne takšni, da ne bi mogli biti boljši in še manj, da bi se na njih uspavali. Močno zaostrena gospodarska situacija v Jugoslaviji nas postavlja pred vedno nove probleme in preizkušnje. Pri ocenjevanju stanja pa moramo biti pošteni in realni in si priznati, da tudi sami nismo naredili vsega tako kot smo predvidevali in kakor bi kljub objektivnim težavam lahko. Do konca leta ni več dosti časa, izkoristiti pa ga moramo vsaj za to, da ugotovimo vzrok za nerealizirane cilje in si za naslednje leto postavimo jasne ter konkretne programe, izvajalce in roke. Ker podatki za nivo delovne organizacije še niso na razpolago, bom v nadaljevanju članka navedel nekaj podatkov za posamezne temeljne organizacije. V TOZD SANITETA je bil celotni prihodek dosežen v višini 7,89 mlrd din, kar je za 88 % več kot lani in 3 % več kot smo načrtovali z gospodarskim načrtom za letošnje leto. Porast stroškov poslovanja je za 70 % glede na leto 1985 in enak planiranim. Dohodka smo v TOZD SANITETA ustvarili 2,19 mlrd din, kar je 162 % več kot lani in 14 % več kot smo planirali. Čistega dohodka je v tem TOZD 1,38 mlrd din. To je 176 % več kot lani in 23 % več od planiranega. Tudi podatki o ustvarjeni akumulaciji so razmeroma ugodni, saj to znaša 625 mio din in je za 385 % vi- šja kot lani — pa tudi planirano smo presegli za 53 °/o. Če smo do sedaj ugotavljali pozitivne premike pa se žal moramo sprijazniti tudi z negativnimi in to je predvsem izvoz. Res je sicer, da je dinarski prihodek od izvoza za 47 % višji kot lani, vendar gledano realno (učinek inflacije) je ta manjši; nižji pa je tudi od planiranega in sicer za 7%. V TOZD FILTRI je celotni prihodek dosežen v višini 1,26 mlrd din, kar je za 62 % več kot lani in 18 % več od načrtovanega. V tej TOZD je padec izvoza še močnejši in sicer smo glede na leto 1985 dosegli le 48'% načrtovanega. Res je sicer, da imamo v skladišču že izdelanih 100 mio filtrov za Kitajsko in da je do konca novembra treba izdelati še precejšnje količine filtrov za Irak, vendar lanskoletnega in za letos planiranega izvoza ne bomo dosegli. Za uteho, ki pa bolj malo pomeni, nam je lahko to, da za Irak opravljamo le storitev in torej v realizaciji niso zajeti materialni stroški osnovnih materialov, kar pri proizvodnji cigaretnih filtrov predstavlja glavni del stroškov. Porabljena sredstva (stroški) so v tej TOZD naraščala hitreje kot celotni prihodek in zato so ostali poslovni rezultati manj ugodni. Dohodka je ustvarjenega 434 mio din, kar je 39'% več kot lani in 42 % več od načrtovanega za letošnje leto. Čistega dohodka smo v TOZD FILTRI ustvarili 257mio din, kar je le 6 % več kot lani in 71 % več od planiranega. Akumulacija je ustvarjena v višini 137 mio din, kar je 26 % manj kot lani in 277'% več od planirane. Morda je razhod med lanskoletnimi rezultati in za letos planiranimi nekoliko nerazumljiv, vendar je treba upoštevati, da so imeli FILTRI lani izredne, lahko bi dejali nenormalne, poslovne rezultate. Vzrok je bil v tem, da je del lanskoletnega prihodka in dohodka rezultat dela iz leta 1984. Izvoz tega leta je bil namreč plačan in vključen v realizacijo lani in temu primerni so potem tudi rezultati. Od pomembnejših finančnih podatkov poslovanja velja omeniti še naslednje: — Izredno je v porasti amortizacija in sicer je v TOZD SANITETA za 9 mesecev znašala 333 mio din ali za 147 % več kot lani, v TOZD FILTRI 57 mio din ali 207 % več kot lani in v DSSS 41 mio din ali 106 % več kot lani; — Močno so se povečale obveznosti iz dohodka. Tako so le-te v TOZD SANITETA znašale 808 mio din ali 141!°/o več kot lani, v TOZD FILTRI 177 mio din ali 149 % več kot lani, in v DSSS 123 mio din ali 1771% več kot lani. Komentar k tem podatkom ob stalnih parolah, da je treba razbremeniti gospodarstvo, menda ni potreben: — Za osebne dohodke je bilo v TOZD SANITETA porabljenih 675 mio din ali 103 °/o več kot v enakem obdobju 1985. leta, v TOZD FILTRI 107 mio din ali 108 % več in v DSSS 394 mio ali 106 % več kot v letu 1985. — Ko smo ob obravnavi devetmesečnih poslovnih rezultatov ugotavljali možnost povečanja osebnih dohodkov, smo morali tudi ugotoviti ali spoštujemo temeljne zahteve letošnjih planskih in drugih dokumentov, ki se nanašajo na delitev dohodka, osebnih dohodkov in razporejanja sredstev za akumulacijo. Ugotovili smo, da se teh zahtev držimo in da rast osebnih dohodkov ne gre na račun zmanjšanja deleža akumulacije v dohodku. To dokazujejo naslednji podatki o strukturi delitve dohodka: — za obveznosti iz dohodka — za akumulacijo — za OD in skupno porabo 1985 1986 35,4 % 37,6 °/o 27.3 °/o 29,1 % 37.3 % 33,3 % Na osnovi teh dejstev, ki nam ponovno dokazujejo povečanje obveznosti iz dohodka, smo predlagali, samoupravni organi pa sprejeli predlagano korekcijo osebnih dohodkov. '— Fizični obseg proizvodnje se je v TOZD Saniteta povečal za 4 %, v TOZD Filtri za 8 % in na nivoju delovne organizacije za 5 %. Nekoliko je presežen tudi planirani porast fizičnega obsega proizvodnje in sicer v TOZD Saniteta za 3 %, v TOZD Filtri za 2 % in na nivoju DO za 3'%. — Produktivnost izračunana na podlagi fizičnega obsega proizvodnje in števila zaposlenih se je v Saniteti povečala za 4%, v TOZD Filtri je na nivoju 1985. leta,- za delovno organizacijo pa je povečana za 4‘%. Mislim, da je ob priliki ocenjevanja rezultatov našega dela za preteklo obdobje nujno vsaj na grobo oceniti tudi našo prihodnost. V tekočem 1986. letu ni pričakovati bistvenih problemov, čeprav se običajno ob zaključku poslovnega le- ta sprejemajo določene ukrepe za naslednje leto. V novembru mesecu je realno pričakovati precejšen skok cen pri surovinah in repromaterialih, saj preteče 120 dnevni rok za uveljavljanje novih cen. To nam v določeni meri lahko poslabša načrtovane poslovne rezultate. Bistveno bolj pereče je vprašanje oskrbe s surovinami, repromateriali in rezervnimi deli iz uvoza. Državna devizna blagajna je prazna, razpoložljive kreditne linije so izkoriščene, tako, da vsi plačilni nalogi za tujino stojijo. Koliko časa bo to trajalo ni znano in zato obstoja utemeljena bojazen, da bomo imeli resne probleme pri nujni oskrbi iz uvoza. Na splošno tudi ob tej priliki lahko ponovim že večkrat poudarjeno dejstvo; Smo v izredno težki situaciji in tudi v naši delovni organizaciji se moramo maksimalno truditi, da bomo realizirali naše tekoče in razvojne naloge ter s tem zagotoviti našo socialno varnost, istočasno pa prispevati svoj delež pri sanaciji jugoslovanske gospodarske in ekonomske situacije. Edvard Peternel ing. Sremembe panožnega programa Do konca oktobra 1986 je v javni obravnavi Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo za tekstilno industrijo SRS (kratko: panožni sporazum). Bistvene spremembe s področja delitve dohodka so naslednje: 1. V prvotni verziji je bila določena minimalna akumulacija (3 % od poprečno uporabljenih poslovnih sredstev v zadnjih treh letih) novi predlog pa zahteva opredelitev izjemnega dohodka v letnem GN in razporeditev večine tega dohodka na akumulacijo, manjši del pa na 0D, kot spodbudo za izkoriščanje izjemnih ugodnosti. 2. Kazalniki uspešnosti poslovanja so po novem naslednji: — dohodek na delavca, — dohodek v primerjavi s PUPS, —- akumulacija v primerjavi s PUPS, — delež materialnih stroškov v OP, — delež izvoza v CP in — fizična produktivnost. Z ozirom na to, da je v tekstu člena, ki predpisuje navedene kazalnike, omenjen tudi kazalnik bruto OD na delavca domnevam, da je ta kazalnik v predlogu sprememb pomotoma izpuščen, kar pomeni, da je v bistvu predlaganih 7 in ne le 6 kazalnikov. 3. Usmeritve za razporejanje čistega dohodka za OD in SP so v celoti spremenjene in se po novem glasijo: 10. člen Udeleženci sporazuma bodo opredelili razporejanje dohodka in čistega dohodka na podlagi naslednjih pravil: — organizacija združenega dela, ki presega poprečno raven uspešno- sti in učinkovitosti gospodarjenja udeleženk samoupravnega sporazuma dejavnosti, lahko pri razporejanju dohodka in čistega dohodka oblikuje sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na delavca nad povprečjem dejavnosti, če hkrati zagotavlja sorazmerno višjo stopnjo akumulacije nad poprečjem dejavnosti; — organizacija združenega dela, ki dosega poprečno raven uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja udeleženk samoupravnega sporazuma dejavnosti, naj ne povečuje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na delavca, dokler ne doseže poprečne stopnje akumulacije v dejavnosti; — organizacija združenega dela, ki ne dosega poprečno raven uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja udeleženk samoupravnega sporazuma dejavnosti, ima lahko nižjo stopnjo akumulacije od poprečja dejavnosti, če ima tudi sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na delavca sorazmerno nižja od poprečja dejavnosti; — organizacija združenega dela,ki ima motnje v poslovanju, razporeja dohodek tako, da so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na delavca in stopnja akumulacije sorazmerno nižja glede na poprečne rezultate v dejavnosti. Ko pa sprejme program ukrepov za odstranitev motenj, se politika delitve dohodka in čistega dohodka oblikuje v skladu z doseženimi rezultati pri izvajanju tega programa. Delavci v OZD, ki dosegajo nižjo stopnjo akumulacije od povprečja gospodarstva SR Slovenije, bodo pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v srednjeročnem obdobju zmanjševali odstopanje svoje stopnje akumulacije od poprečja gospodarstva SR Slovenije. Pri primerjavi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na delavca v organizaciji združenega dela se upoštevajo razlike v zahtevnosti dela in težavnosti delovnih pogojev v organizaciji združenega dela v primerjavi z drugimi udeleženci samoupravnega sporazuma dejavnosti. 4. Tudi 15. člen je v celoti spremenjen in po uskladitvi z Resolucijo za leto 1986 izgleda takole: 15. člen Udeleženci bodo osnove primernosti delitve čistega dohodka uporabljali na podlagi naslednjih kazalcev uspešnosti gospodarjenja obrazec Ai. Pri načrtovanju razporejanja dohodka za plansko leto se za primerjavo uporabi pregled kazalnikov za obdobje januar — september preteklega leta in pregled povprečnih stopenj akumulacijskih sposobnostih v zadnjih treh letih, objavljenih v Uradnem listu SRS. Pri razporejanju dohodka v posameznih obračunskih obdobjih med letom se za primerjanje rezultatov s podskupino dejavnosti uporabi pregled kazalnikov za obdobje januar — december preteklega leta in za ustrezna obdobja tekočega leta ter pregled povprečnih stopenj akumulacijske sposobnosti zadnjih treh let objavljenih v Uradnem listu SRS. Obrazložitev sprememb pripravil: Marjan Mlakar, dipl. oec. • ■ • Skladno z določili 67. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji, je republiški odbor sindikata delavcev tekstilne industrije izdelal predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma naše dejavnosti: Spremembe se nanašajo na: — Skupna metodološka izhodišča za oblikovanje razvidov del in nalog (IV) — Skupne osnove in merila za izplačevanje nadomestil in drugih prejemkov iz sredstev za OD (V) Sprememba prvega odstavka: 24. člen — se uskladi z družbenim dogovorom in določa sestavine za ugotavljanje zahtevnosti del. Sestavine ne določajo več srednje vrednosti v odstotkih z odstopanjem med analitičnimi metodami. Predlog: Sestavine % — usposobljenost za delo od 30 do 55 — odgovornost od 15 do 35 — napor od 5 do 25 — vpliv okolja od 5 do 25 Predlog člena je dopolnjen s predlogom o razponu del in nalog do enote enostavnega dela, ki sme znašati največ 1:6. Spremembe drugega odstavka: 4. člen — se prav tako uskladi z družbenim dogovorom in sicer postavka 2.) — nočno delo: Za delo v nočnem času ne velja več dodatek do 50 % predvidene mesečne akontacije, temveč se predlog glasi: za delo v nočnem času gre delavcu dodatek najmanj 30 °/o ... — postavka 5.) — delo na nedeljo: Za delo na nedeljo je prav tako sprememba v odstotkih, iz predhodnih »do 50 %« velja v novem predlogu najmanj 50 % ... 41. člen — Omenjeni člen obravnava nadomestila za čas odsotnosti z dela (redni dopust in druge podobne oblike odsotnosti) Sprememba predloga je v osnovah na nadomestila, za katere ni več nujno zajemanje poprečja zadnjih treh mesecev, temveč je lahko tudi krajše obdobje, če tako določimo v SSA. Predlagane spremembe so uskla- Stroj za urinske V letu 1982 smo nabavili stroj za izdelavo VIRKOL vrečk pri danskem proizvajalcu visokofrekvenčne opreme Weldan. Ker v program medicinske plastike poleg VIRKOL vrečk sodijo tudi urinske vrečke, smo že leta 1980, vzporedno s strojem za izdelavo VIRKOL vrečk, iskali na domačem in tujem trgu ponudbe tudi za stroj za izdelavo le-teh. Zaradi problemov pri nabavi uvoženih strojev in solidne ponudbe domačega proizvajalca je bila v letu 1982-1983 sklenjena pogodba z IEVT Ljubljana za izdelavo stroja za urinske vrečke. Stroj naj bi bil popoln avtomat, z avtomatskim vlaganjem cevk, z istočasnim varjenjem treh vrečk in kapaciteto 3.000 urinskih vrečk na osem ur. Izdelan naj bi bil do novembra 1983. leta. Dogovor, potrjen s pogodbo se ni uresničil. Spoznali smo, da je IEVT svoje znanje na področju visokofrekvenčnega varjenja precenil. To je bil njihov prvi stroj tovrstne proizvodnje —- prototip, ob katerem so se znašli pred vrsto problemov, ki jih ni bilo mogoče rešiti v tako kratkem času. Stroj je bil leta 1984 prikazan na sejmu medicinske opreme na GR v Ljubljani. Po sejmu je bil dostavljen v To-samo z dogovorom, da se tu dokončno uredi, obenem pa tudi priuči de- lavce za ravnanje z njim. Izkazalo se je, da ta dogovor ni bil pravilen. Stroj je bil predaleč od proizvajalca, pokazali so se problemi z varilnim orodjem, lepljivostjo folije na osnovno ploščo pri varjenju. S tem so povezani pretrgi dovajane folije z odvijal-ne naprave. To je zahtevalo dodatne napore in tudi precej časa proizvajalcev in delavcev Tosame, ki smo sodelovali pri reševanju teh problemov. Proizvajalec je ob tem tudi izgubil interes za dograditev stroja, saj je v letu 1986 videti, cena stroja, ki je navedena v pogodbi, smešno nizka zaradi padca vrednosti dinarja v treh jene z družbenim dogovorom, katere je potrebno obravnavati in o njih podati mnenje. Seveda nas pa to obvezuje, da tudi interne samoupravne akte uskladimo na osnovi sprejetja oziroma potrditve sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma. Služba za delitev po delu Albina KOSMAČ vrečke letih in pa seveda zaradi že porabljenega časa za izdelavo stroja. V mesecu oktobru 1986 stroj še ne obratuje zaradi prepovedi obratovanja s strani službe varstva pri delu. IEVT mora namestiti še zaščite, urediti ogrevanje elektrod po veljavnih predpisih, urediti regulacijo VF moči ter predati dokumentacijo o pravilnem in varnem delu s strojem. Na stroju se lahko vari ena vrečka, tako da so delavke v času poizkusnega dela izdelale 800-900 kosov v 8 urah. Urinska vrečka je tržno zanimiv izdelek. Zato smo jo začeli v času razvijanja zgoraj opisanega stroja izdelovati na že obstoječih strojih. Samo vrečko varimo na Weldan stroju, cevke z nepovratnimi ventili v vrečke pa na starih Kieflovih varilnikih v otroški konfekciji. Na ta način izdelamo na 8 ur 1.050 urinskih vrečk. Pri tem načinu izdelave je potreben en delavec več kot pri izdelavi na stroju iz IEVT, seveda pa bi lahko naredili bistveno več urinskih vrečk na novem stroju, če bi bil izdelan tako, kot je bilo določeno v pogodbi. Miran Zupančič CD Novo v zakonodaji SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Letos bo minilo deset let od sprejetja zakona o združenem delu — našega temeljnega sistemskega zakona. V teh letih je bilo dovolj priložnosti tako za dosledno uresničevanje zakona, kot tudi za ugotavljanje kaj in kako bo treba v zakonu spremeniti oziroma dopolniti za doslednejše uresničevanje temeljnih načel našega sistema. Najbolj so se mnenja o spremembah tega zakona izkristalizirala v razpravi o delovanju političnega sistema. Od takrat je postalo zelo jasno, da bo tudi ta zakon kmalu doživel nekatere spremembe. Zaenkrat so razprave o spremembah in dopolnitvah zakona potekale predvsem v komisiji Skupščine SFRJ zaspremljanje izvajanja zakona. Trenutno so pripravljene teze za spremembe in dopolnitve zakona, o katerih bo pripravljena javna razprava, spremenjeni in dopolnjeni zakon pa naj bi sprejeli do konca letošnjega leta. Osnovni cilj sprememb in dopolni lev je uresničitev nalog iz dolgoročnega stabilizacijskega programa in kritične analize delovanja političnega sistema. Ob tem je izhodišče sprememb tudi, da so se osnovne opredelitve v devetih letih potrdile. Težišče sprememb je krepitev ustavnega položaja delavcev, izgradnja celovitega sistema samoupravnega organiziranja in povečanje učinkovitosti samoupravnega odločanja. V' tezah so ponekod navedeni tudi variantni predlogi, v prilogi tez pa so tudi vprašanja, ki jih bo treba še preučiti in ustrezno vključiti v zakon. Na področju družbenoekonomskih odnosov so glavne predlagane spremembe odnosov združevanja dela in sredstev na podlagi skupnega ustvarjanja dohodka, predlagan je nov model razporejanja dohodka, bruto OD naj vsebuje poleg obveznosti za zadovoljevanje skupnih potreb še izdatke iz skupne porabe v tozdu, namenjene neposredni porabi delavcev, opredeljen je OD iz tekočega dela in določeno je, da ima izplačilo za OD prednost pred drugimi izplačili iz dohodka. Tu je treba omeniti, da teze vsebujejo tudi stališča CK ZKJ o idejnopolitičnih vprašanjih uresničevanja ustavnega položaja delavcev pri razpolaganju in upravljanju z dohodkom in sredstvi družbene reprodukcije — s tem, da so ta stališča konkretizirana v treh vsebinsko različnih predlogih. Razlike med njimi so predvsem v vprašanju ali stališču CK zahtevajo vzpostavljanje novih odnosov v razporejanju dohodka in čistega dohodka: — prvi predlog meni, da je temu tako in navaja model urejanja odnosov pri razporejanju dohodka in čistega dohodka, — drugi predlog meni, da je ZZD treba spremeniti samo v toliko, da se da prednost izplačilu OD iz tekočega dela, — tretji predlog pa meni, da ni potrebno spreminjati ZZD in je mogoče stališča CK uresničiti s spremembami drugih zakonov. Nadaljnji predlogi so še: odnosi med proizvodnjo in trgovino naj se urejajo praviloma prostovoljno, delavci tozda, ki dalj časa ne uporabljajo družbenih sredstev, so jih dolžni dati proti nadomestilu v začasno ali trajno uporabo delavcem drugih ozdov, tozd prodaja izdelke in storitve preko DO oziroma sozda, v sporazumu pa je treba določiti pogoje, kdaj lahko tozd prodaja neposredno, tozdi v celoti poslujejo preko žiro računa DO, imajo pa svoje interne račune, ozdi morajo zaposlovati pripravnike, dane so možnosti za skrajševanje delovnega časa. Na področju samoupravnega organiziranja so glavne novosti tele: v aktih mora biti opredeljena obveznost izdelave strokovne podlage (elaborat) za organiziranje tozdov, to mora pripraviti poslovodni organ, omenjena je možnost, da družbenopolitične organiza- Že po 16. seji CK ZKJ, sploh pa na 13. kongresu ZKJ je bilo jasno izražena zahteva, da se komunisti aktivnejše in zlasti kritičneje vključujejo v vse sfere političnega, gospodarskega, kulturnega in komunalnega življenja. Naloge, sprejete na obeh kongresih zahtevajo veliko odgovornost pri razreševanju družbenopolitičnih in družbeno-ekonomskih problemov. Prenova ZK zahteva od slehernega člana njegovo polno politično aktivnost v vseh oblikah političnega in samoupravnega delovanja. Zato je potrebno ugotoviti mesto in vlogo komunistov v TOSAMI. Ugotoviti je namreč treba kolikšna je naša aktivnost, kje smo uspešni in zlasti, kje neuspešni, kar bo služilo kot istočni-ca za nadaljne boljše delo tako OOZK kot komunistov posameznikov. 1. Srednjeročni plan razvoja je že v fazi sprejemanja, vendar za izvrševanje planov velja, da nestabilni pogoji gospodarjenja, spreminjajoče zakonodaje lahko resno ogrožajo njihovo izvrševanje. Zato je potrebno nenehno prilagajati se trenutnim situacijam in možnostim. To pa pomeni tudi manjše možnosti za prilagajanje mednarodnemu trgu, osvajanju novih programov ipd. 2. Kazalci gospodarjenja kljub težavam so ugodni in tudi ni večjih problemov v proizvodnji. Lahko pa nastanejo z motenim uvozom nujnega repromateriala (ki ga na domačem trgu sploh ni). Konfliktnih situacij praktično ni, kar se odraža tudi v povečani produktivnosti in povečanju proizvodnje. Dobro gospodarjenje cije ustvarjajo in financirajo delovne organizacije, dane so možnosti za utrditev delovne organizacije kot edine obvezne in samostojne oblike samoupravnega organiziranja delavcev in kot tržno poslovnega subjekta — konkretneje so določene skupne funkcije in naloge, ki naj jih tozdi uresničujejo v DO. Na področju samoupravnega odločanja je cilj sprememb večja učinkovitost in racionalnost odločanja. Tako je zoženo število odločitev, ki se sprejemajo z referendumom, natančneje je opredeljena prisotnost zbora delavcev, okrepljena je vloga in pristojnost delavskega sveta (na ravni DO gre praviloma za odločanje z večino glasov, soglasje je bolj izjema, pogoji za to pa morajo biti določeni v splošnih aktih), konkretiziran je položaj in pristojnost delegacije, opredeljena je samostojnost kolektivov v postopku imenovanja poslovodnih organov, povečana je pristojnost poslovodnih organov DO in sozda pri uresničevanju skupnih ciljev, odprta je možnost urejanja posameznih vprašanj, ki so skupnega pomena, z enim skupnim samoupravnim splošnim aktom. omogoča tudi kolikor toliko solidne OD. 3. Načelo delitve OD po delu bo izraziteje steklo po uvedbi novega sistema nagrajevanja. Zato je treba kar najhitreje zaključiti vso aktivnost za realizacijo tega projekta. Delo poteka počasneje zaradi strokovne obravnave in občutljivosti problema. OD so v skladu z resolucijskimi cilji in panožnim sporazumom ter poslovnimi rezultati. Nerazumljivo je vpletanje države v OD tam, kjer dobro gospodarijo, kjer skrbijo za akumulacijo in posebno zato, ker se obveznosti iz dohodka OZD in drugih virov nenehno povišujejo z večjimi indeksi kot OD. OOZK, sindikat in delegacije za ZZD so detaljno proučili problem OD in ostalih obveznosti ter sprejeli ustrezne sklepe. 4. Predvsem nam manjka visokošolskega kadra, posebno tekstilnih inženirjev. Čimprej je treba sprožiti v tek razvojno službo, ki bo skrbela za daljnosežnejšo načrtovanje razvoja OZD. Razvoj tudi sedaj ni v zastoju, vendar zato skrbijo strokovnjaki v ne dovolj organizirani obliki. 5. Samoupravna organiziranost je primerna, ZK spremlja delovanje samouprave in delegacij. Tudi s svojimi predlogi poskuša pomagati k čim boljšemu delu. 6. Članov ZK v TOZD Saniteta je malo. V Saniteti 16 ali cca 2,5 °/o, v TOZD Filtri 1 ali 0,9 P/o, v DSSS 25 ali 8%. Struktura članov je neugodna. Večina članov so vodilni ali vo- Ocena delovanja OOZK in komunistov v Tosami deči delavci, zato bi morala imeti ZK večji vpliv na odločitve. ZK dobro sodeluje s KOOZS, saj so akcije večjega pomena vedno skupne. Z ZSMS pa je sodelovanje slabo. Krivda je na obeh straneh. To pa je eden od vzrokov za slabo vstopanje mladine in delavcev v ZK. Delovanje članov ZK v samoupravnih organih je dobro. Zastopani smo v vseh strukturah in ne moremo imeti pripomb. Na samoupravne organe tudi ZK naslavlja svoje predloge. 7. Oblike izobraževanja so zelo toge in prav bi bilo, da se spremene. Eden od predlogov je, da bi na vsakem sestanku ZK obravnavali posebno temo v obliki okrogle mize. S tem bi bila možnost vključiti večje število članov, povabili pa bi politične delavce, novinarje, gospodarstvenike — odvisno od teme. V izobraževalnem procesu morajo člani postati subjekti in ne objekti, kot se do sedaj prepogosto dogaja. Do sestankov prihaja le na inicia tivo sekretarja. Prihaja pa do predlogov za dnevni red. Več se ukvarjamo Minilo je eno leto, odkar je bilo izvoljeno sedanje vodstvo sindikata. Morda se še spominjate lanskega pogovora s predsednicami izvršnih odborov, v katerem so se razkrili nekateri pereči problemi našega delovnega vsakdana. Po enem letu lahko ugotovimo, da so se nekateri takrat omenjeni problemi delno že rešili oz. je njihovo reševanje v teku, večino pa je ostalo po starem. Razumemo sicer, da je razrešitev nekaterih težav dolgoročna, vendar menimo, da je eno leto dovolj dolga doba za vsaj začeten premik. V enem letu je sindikat opozoril na vrsto zadev, o katerih bi veljalo razmisliti, zato lahko rečemo, da nismo spali; realizacija predlogov pa seveda ni odvisna od nas. Po enem letu torej zopet premlevamo stare in nove »grehe«, odgovorne pa pozivamo, da v naslednji številki po svojih močeh odgovorijo na naša vprašanja. Poudarim naj še to, da natresena vprašanja niso zgolj vprašanja šestih »tečnih« žensk, kar bi kak zlobnež utegnil pomisliti. Ne, to je zbir najaktualnejših vprašanj, ki nam jih sodelavci kot predstavnikom sindikata najpogosteje zastavljajo. Pa k stvari! Najbolj od vsega delovne ljudi zanima seveda nagrajevanje. Ni treba posebej govoriti, kaj je ostalo od obljub. Zanima nas, v kolikšni meri je komisija za razvid upoštevala pripombe posameznikov, v katerih primerih pa to ni bilo mogoče. Kljub obrazložitvi in obetom v prejšnji številki smo zelo skeptični glede uvedbe novega sistema, saj je pri nas vsaka s praktičnimi zadevami (poslovanje ipd.), z ideološkimi pa praktično ne, čeravno bi morali iz tega stališča spremljati vse dogajanje okrog sebe. V sami razpravi je bilo posebno mesto namenjeno srednjeročnemu planu razvoja TOSAME. Problem je v tem, da so za TOZD FILTRI predvideni padajoči trendi, zato je bil sklep, da se aktivneje pristoji k iskanju nadomestne proizvodnje za TOZD FILTRI. Posebej še zato, ker se problem vleče že nekaj let. To je mogoče povezati z uporabo netkanega blaga iz nove linije, ki se ne bo porabil v že obstoječih programih. Da je večino članov vodečih ali vodilnih, je mišljeno to, da imamo malo neposrednih delavcev v OO. Majhno zanimanje vstopa v ZK ni toliko odvisno od samih osnovnih organizacij, temveč med ljudmi vlada prepričanje, da je ZK na splošno postala neuspešna in neučinkovita. Osnovni organizaciji bosta vsaka zase proučili problematiko in si začrtali aktivnosti za večji priliv članov, zlasti delavcev in mladine. novost zelo težko izvedljiva. Bojimo se, da je bilo delo, ki ga zahteva to področje, zastonj oz. stran vržen čas in denar. Premalo oz. nič tudi ni informacij o mnenju strokovnega kolegija v zvezi s to temo, čeprav je bila večkrat na dnevnem redu. Na večih sejah sindikata smo predlagali hitrejše reševanje te problematike, pa smo vedno znova morali ugotoviti, da mnenje sindikata nima prave teže. Pred letom dni so bile postavljene teze o spremljanju rezultatov gospodarjenja. Lahko rečemo, da so obravnave rezultatov bolj konkretne, še vedno pa ne vemo, ali so dobri rezultati (zlasti v 9. mesecih) zgolj slučaj ali pa je to posledica dobrega dela. Težko je tudi razumeti, da kljub dobrim rezultatom z osebnimi dohodki še vedno »capljamo« za drugimi OZD v občini. Po zadnjih podatkih vidimo, da izvoz pada, kljub splošnim tendencam po povečanju. Glede na to, da se dogovori s tujimi partnerji niso zmanjšali, kar je razvidno iz potovanj, nas zanima, zakaj je izvoz manjši. Ali so vzroki v ceni, kvaliteti ali kje drugje? Več bi morali tudi narediti na področju internega izobraževanja. Dati bi morali možnost delavcem za pridobitev interne kvalifikacije. Zanima nas tudi ali bi bilo v obratu družbene prehrane možno nuditi večjo izbiro. Veliko OZD ima to urejeno z izbiro dveh ali treh jedi en dan prej, kljub temu, da imajo zaposlenih manj ljudi kot jih je v našem obratu. Taka pobuda je bila dana že večkrat, vendar konkretnega odgovora še nismo dobili. Težko pač pozabimo staro kuhinjo, kjer se je na enem štedilniku dalo pripraviti marsikaj. Bil bi že tudi čas za prehod na sodobnejšo izmero norm. Ni pravično, da se z enakim trudom dosegajo tako različni presežki. Res, da je pri ročnem delu to težje, ker vsi nismo enako spretni. Poenotenje meritev dela za stroji pa bi bilo mogoče. Poseben problem predstavljajo premestitve na lažje delo. Vidimo, da se zelo težko najde primerno delo za ljudi, ki imajo zdravniško potrdilo, da na določenem mestu ne bi smeli oz. mogli več delati. Kot kaže, zdravnikovega mnenja ne vzamemo dovolj resno. Prepozno začnemo razmišljati, kam s človekom, ki se bo vrnil z bolniške, ne bo pa več sposoben opravljati svojega dela. Dalj časa se že govori o prototipni delavnici — baje je bila že določena lokacija zanjo. Današnji čas je pač tak, da bi to idejo kazalo do kraja razviti in realizirati. Imamo dovolj sposobnih ljudi, ki so se že izkazali Utrinki SINDIKAT PO ENEM LETU s svojim inventivnim delom in lahko bi bolj racionalno izkoristili njihovo znanje. V zvezi z inovacijami tudi predlagamo komisiji za inovacije, da za posamezne trdovratne, dolgoletne probleme (tehnološke ali pa tudi druge), razpiše neke vrste natečaj. So npr. napake na stroju, za katere vsi vemo, odpravljamo pa jih parcialno ali pa čakamo na kakega inovatorskega navdušenca, da bo »pogruntal« kako izboljšavo, kar zadevo seveda zavleče. Z natečajem pa bi se jasno povedalo, v čem je težava. S tem bi tudi komisija sama dobila bolj aktivno vlogo, medtem ko ima zdaj v glavnem pasivno (ni pobudnik za inovacije). O kvaliteti in stimulaciji zanjo smo izrekli že toliko besed, da bi ploščo res lahko že odvrteli. Zanima nas, ali se v tej smeri že kaj razmišlja? Stimulacija kot delež OD je previsoka in pomeni le formalnost. Bi ne bilo bolje, ko bi procentualno bila nižja, vendar vredna svojega pomena? Tako pa vemo, da bo ob mesecu tisti točno določeni procent naš, pa naj za to kaj storimo ali pa nič. Zato se tudi raznim nepravilnostim bojimo pogledati v oči. Vemo, da so, a ne brskamo naprej, se ne potrudimo stvari priti do dna. Kakor pač teče, teče. ALKOHOLIZEM je kot socialna bolezen čedalje bolj predmet obravnave v okviru sistema zdravstvenega in socialnega varstva, delavcev v TOZD, varstva delovnih ljudi ter občanov v krajevnih skupnostih. Pri razvijanju zlasti preventivnega delovanja je treba posebno pozornost nameniti: -— odkrivanju posameznih primerov alkoholikov, — reševanju nastalih socialnih primerov, — usmerjanju tovrstnih bolnikov na zdravljenje oz. ponovnem vključevanju zdravljenih alkoholikov v delovno sredino, — organiziranje ustrezne prehrane med delom, — preprečevanje točenja alkoholnih pijač v obratih družbene prehrane znotraj OZD, — preko informativnih služb obveščati člane o posledicah alkoholizma za posameznika, za njegovo družinsko in delovno okolje ter o obnašanju sodelavcev do zdravljenih alkoholikov. Radi bi izvedeli tudi kaj več o no-voformirani razvojni službi — tako s kadrovske kot strokovne plati. Še enkrat naj omenimo počitniške kapacitete. Predlog sindikata je bilo podaljšano letovanje s 7 na 10 dni. Tudi o razmestitvi prikolic bi bilo treba razmišljati že zdaj, ne pa tik pred zdajci. Ob koncu pa še par besed o našem stabilizacijskem obnašanju. V zadnjem času opažamo, da vse pogosteje razna dela opravljajo zunanji izvajalci, ki jih v tovarni kar mrgoli, kljub temu, da imamo svoje »servisne« službe. Ob tem pa kar naprej poslušamo, kako moramo »šparati« in kako nimamo nobene zavesti v zvezi z družbenim premoženjem, ki bi si ga najraje kar »potalali«! Tako, to je par aktualnih zadev, od katerih so nekatere že precej zastarane in takorekoč rdeča nit raznoraznih »kritičnih okroglih miz«. Menimo, da je prav, da pridejo kdaj pa kdaj na dan, če ne drugega — v razmislek pristojnim službam. Glede na to, da ima vsaka od naštetih zadev svojo specifikacijo (druga plat medalje), bi bilo zaželjeno slišati tudi mnenje nasprotne »stranke«. Upamo, da bomo že v prihodnji številki lahko objavili večino odgovorov na zastavljena vprašanja. Marjana Lubinič — dati pobude, da se v samoupravne akte vnesejo primerna določila o postopkih in ukrepih v zvezi z alkoholiki, — predlaga naj se, da se ob evidenci odsotnosti z dela ugotavlja tudi odsotnost zaradi alkoholizma ter da strokovna služba s temi podatki seznanja delavce. KAJENJE ogroža tudi v naši državi vedno več ljudi. Kadilci vlečejo cigareto za cigareto in krajšajo življenje sebi in tudi vsem drugim, s katerimi žive in dihajo isti zrak. Strokovnjaki poročajo, da so najnovejše raziskave pokazale, da približno polovica nekadilcev umre zaradi raka na pljučih, ki ga povzroči življenje s kadilci. Zato bi morali z nasveti in zgledi kadilcem pomagati, da se bodo zamislili nad svojim slabim odnosom do lastnega zdravja in tudi do zdravja drugih. Le dobro poučeni ljudje so se sposobni odločiti, da ne bodo kadili ali pa nehali kaditi. Nadvse pomembna pa je tudi kultura kadilcev do nekadilcev, saj so kot že rečeno, povsem nedolžni ljudje zelo pogosto žrtve brezobzirnih kadilcev. Po čem so naši izdelki Zbrali smo podatke o cenah naših izdelkov, ki gredo najbolj v prodajo, saj mnogi med nami ne vedo, po čem so. Iz podatkov lahko vidimo, da nismo poceni, imamo pa srečo, da vsaj nekatere izdelke, ki jih uporabljamo vsak dan, lahko kupimo po nižjih cenah ali pa jih dobimo zastonj. Cene so — razen otroških izdelkov — maloprodajne, kar pomeni, da so v trgovini zaradi davka še nekoliko višje: kaliko ovoj 10/5 115,70 stanični ovoj 8/s 92,10 vata 1000 g 1.875,10 gaza 80 cm x 100 m 13.162,00 vata cik-cak 100 g 200,10 jasmin vata 172,50 jasmin blazinice 158,70 predloge za bolnike 154,10 higienski vložki od 168,00 do 389,00 virtamp 175,00 Vir 30 262,00 Tosama plenice — dvojne 3.565,00 Tosama plenice — enojne 2.714,00 Tosama nočne plenice 518,00 Tosama hlačne plenice 1.250,00 plenične predloge 289,00 bebi palčke 230,00 hlačke od 293,00 do 760,00 krpe Bistrica 271,40 ženske hlačke 110,50 avto apoteka 1.684,50 O ALKOHOLIZMU IN KAJENJU OB TEDNU BOJA PROTI ALKOHOLIZMU IN KAJENJU Srednjeročni plan DO Tosama ZA OBDOBJE 1986 DO 1990 Ob koncu oktobra smo v DO Tosama sprejeli Srednjeročni plan za obdobje 1986 do 1990. V tem članku želimo bralce seznaniti z okvirno vsebino tega plana in z nekaterimi posebnostmi, na katere moramo računati v tem srednjeročnem obdobju. Najprej moram poudariti, da smo si že od vsega začetka izdelave obravnavanega plana prizadevali predvsem za to, da bi celotni srednjeročni plan izhajal iz dejanskega trenutnega stanja, od tod naprej pa smo ga gradili v smereh nakazanih v Smernicah za plan za srednjeročno obdobje oz. skladno s Skupnimi temelji Srednjeročnega plana. Z drugimi besedami, prizadevali smo si izdelati plan, ki bi bil zaradi realnih izhodišč vsebinsko maksimalno realen. Gibanje prodaje smo načrtovali po posameznih skupinah proizvodov, kar nam je omogočilo izdelavo razmeroma podrobnega plana prodajnih možnosti. Na tej osnovi je bil izdelan proizvodno-prodajni plan, kjer smo uskladili možno prodajo s proizvodnimi zmogljivostmi. Na tem mestu smo že upoštevali tudi vse predvidene dodatne zmogljivosti, ki so bile že načrtovane v Skupnih temeljih srednjeročnega plana. Zunanjetrgovinsko menjavo (uvoz in izvoz) smo prikazali v posebnem poglavju. Temu planu sledi plan neto realizacije in zatem planske bilance uspeha po posameznih TOZD in DSSS. Na osnovi planskih bilanc uspeha ,so izračunani osnovni planski kazalci uspešnosti poslovanja. Ob koncu je pregledno prikazan še plan investicij in plan kadrov. Glavne zaključke o predvidenih dogajanjih v proizvodnji v obravnavanem petletnem obdobju lahko naredimo na osnovi planiranega gibanja fizičnega obsega proizvodnje. Najbolj opazen je silovit dvig proizvodnje ne-tkanega blaga. To je ob dejstvu, da smo trenutno v zaključni fazi montaže nove linije za proizvodnjo netkane-ga blaga, v celoti razumljivo in pričakovano. Tako bomo leta 1990 izdelali in predelali 2,8-krat več netkane-ga blaga, kot pa ga bomo predvidoma izdelali v letu 1986. Na tem področju nas v obravnavanem srednjeročnem obdobju čaka še veliko dela pri razvoju končnih izdelkov iz ne-tkanega blaga. Druga, zelo opazna sprememba, je močan padec proizvodnje cigaretnih filtrov. Napovedi o nujnosti ukinitve te proizvodnje zaradi zmanjšanega povpraševanja na domačem in tujem trgu po tem proizvodu so sicer stare že skoraj deset let, vendar do tako drastičnega znižanja povpraševanja, da bi morali proizvodnjo ukiniti, vseeno še ni prišlo. Zato tudi v tem srednjeročnem obdobju ne načrtujemo popolne ukinitve proizvodnje cigaretnih filtrov, pač pa le znižanje na tretjino sedanjega obsega, kar pomeni, da se zavedamo, da bodočnosti TOZD Filtri ne moremo več graditi na cigaretnih filtrih. Skozi ta plan vidimo prihodnost za sedanjo TOZD Filtri v preusmeritvi na proizvodnjo finalnih izdelkov iz netkanega blaga. Z ozirom na visok delež živega dela v tem novem proizvodnem asortimanu v primerjavi s prejšnjim glavnim proizvodom —- cigaretnim filtrom, ki je bil rezultat visokoavtomatizirane proizvodnje z malo živega dela, je razumljivo, da bo dohodkovnost, aku-mulativnost, produktivnost in ekonomičnost v prihodnjem srednjeročnem obdobju v TOZD Filtri nujno padla celo pod nivo TOZD Saniteta, kjer je proizvodnja vseeno bistveno bolj avtomatizirana, kot bo po novem v TOZD Filtri. Predvidevamo pa, da bo nadaljni razvoj izdelkov iz netkanega blaga v naslednjih obdobjih prinesel tudi boljše uspehe od teh, ki jih lahko realno pričakujemo v tem srednjeročnem obdobju in na sedanji stopnji razvoja. Med investicijskimi naložbami v obravnavanem srednjeročnem obdobju je izstopajoča predvsem investicija v novo trietažno proizvodno halo na jugozahodnem delu tovarniškega prostora. V njej bodo našli svoj nov proizvodni prostor proizvodi s področja osebne higiene, ki se sedaj proizvajajo v mikalnici, s čimer bomo zadostili predpisom o ločitvi proizvodnje sanitetnih proizvodov od ostale proizvodnje (sanitetni proizvodi se bodo še naprej proizvajali v mikalnici). Poleg tega se bo v nove prostore preselila celotna otroška konfekcija in nova proizvodnja TOZD Filtri. S tem se bodo odprle nadaljne možnosti za modernizacijo in razširitev proizvodnje. Tako sodijo med večje naložbe v prihodnjem obdobju tudi nadaljni dve liniji za proizvodnjo higienskih vložkov, nova linija za izdelavo hlač- nih plenic, linija za proizvodnjo cik--cak vate, modernizacija belilnice, oprema za proizvodnjo micropora itd. Skratka, v prihodnjem srednjeročnem obdobju načrtujemo za 4,8 milijarde novih naložb, kar se nemara sliši veliko, ko pa spoznamo vse potrebe ugotovimo, da je to še precej manj od tistega, kar bi nam zagotovilo resnično modernizacijo proizvodnje. Vendar, kot je bilo že rečeno: tru- Marija Prelovšek bo drugo leto dopolnila polno delovno dobo in bo odšla v pokoj. »Z leti vse pride,« meni naša jubilantka »težje se prenaša ropot, delo na 11 strojih je naporno, bolijo noge, križ in tudi ostrina vida se zmanjšuje.« Pa če se spomni nazaj na nočno delo in vožnje s kolesom iz Depale vasi. V dekliških letih je bila Marija desetarka pri gasilskem društvu, pa tamburašica in ljubiteljica reševanja križank, vezenja gobelinov in vedno pripravljena sodelovati na svojem delovnem mestu. »Sedaj se odmikam, rada sem bolj v ozadju in mislim, da je vrsta na mlajših. Se pa s sodelavkami lepo razumemo in to mi je v zadovoljstvo.« V hribe se bo Marija lahko z možem pogosteje podala kot se je dose-daj. Narava in vnučki ji bodo razveseljevali dneve v prihodnosti. Martin Račič je bil na bolniškem dopustu ob svojem praznovanju. »Več let sem delal v pekarni v vročini, sedaj delam že več kot dvajset let v mrazu, pa se z leti pozna.« Martin je vodja nakladalne skupine. »V teh letih se je zamenjalo že 7 vodij skladišča.« dili smo se, da bi naredili .realen plan, ki izhaja iz naših trenutnih potencialov in naše trenutne sposobnosti te potenciale maksimalno izkoriščati. Prav zato menim, da imamo v primeru bolje organiziranega angažiranja vseh naših obstoječih sposobnosti od sedanjega, še precej možnosti za preseganje tistega, kar je načrtovano s tem srednjeročnim planom. Marjan Mlakar Martinu je otroštvo v grenkem spominu, ker je moral kot petleten otrok občutiti strah ob izselitvi v tujino in hrepenenje ob čakanju na Češkem, da se vrnejo vsi domači domov. Po vrnitvi jih je dočakalo razočaranje, ker je bila hiša izropana, vsa stekla na oknih in vratih pobita in uničena. Pa življenje teče dalje in Martin je ustvaril svojo družino. Rodila sta se mu tudi dvojčka, sin in hčerka, skupaj štirje otroci, ena hčerka je že poročena. »Bo že kako, to naše življenje in ta naša leta« še pribije Martin s svojim značilnim tonom glasu. Olga Rojc je življenski jubilej praznovala med svojimi domačimi, katerim posveča vse misli in skrbi. Neutrudno kot mravlja hiti iz dneva v dan na delo v tkalnico širokih tkanin ter zopet domov, da postori vsa gospodinjska dela, opravila na vrtu in nahrani živali. Pri delu ji rada priskočita na pomoč sin in hčerka. Z veliko volje in nasmehom pogosto daje še drugim mlajšim energijo za premagovanje slabega počutja ob ropotu tkalskih strojev. Naj bo tudi v nadaljnih letih njeno, Marijino in Martinovo življenje prijetno, zdravo in srečno. Tudi mi čestitamo in želimo: Še na mnoga leta! , ODMEV... KOLIKO NAM POMENI TOSAMA K pisanju me je pripravila predsednica KOOZS s svojim člankom KOLIKO NAM POMENI TOSAMA. Dolgo sem v TOSAMI, včasih se mi zdi, da celo predolgo. Tako opazujem razvoj TOSAME več kot 20 let. Opazujem tudi odnos med ljudmi. Dostikrat razmišljam o tem in si pravim: »Kaj je z nami ljudje?« Nam je res pehanje za denarjem, uspehom, položajem zmaličilo človečnost v nas. Je to značilnost našega časa ali je to značilnost samo Tosame. To zadnje verjetno ne, vendar pa je to eden od členov v verigi vztrajnega odtujevanja človeka od človeka. Vedno višji plot si zidamo proti sosedu. Puščamo samo toliko prostora, da lahko zganjamo zavist. Na misel mi prihaja pesem, ki jo poje Elda Viler in gre takole: Imava avto, hišo, vrt, sosedovo zavist — le tihe sreče ne ....« No in za tiho srečo gre. Tiho srečo pripadnosti sočloveku ali pa kolektivu, kakršna je Tosama. Pa se vprašam: »Sem srečen •— ponosen na pripadnost kolektivu TOSAME?« Odkrito in kratko bom odgovoril: »Iz leta v leto manj!« Morda (ali celo) mi kdo odgovori: »Če ti ni všeč — pa pojdi!« Res bi šel, kaj me torej zadržuje? Morda to, da sem že 20 in več let povezan s tem kolektivom? S pridobljenim položajem? Morda zaradi bližine doma? To, da bom laže zaposlil svoje otroke, če vztrajam? Ali je to samo plačilna kuverta? Toda zadržuje me tudi to, da je z mojim skromnim deležem rasla Tosama pred mojimi očmi. Mladim, ki pri hajajo lahko povem: »Veš, ko sem jaz prišel v Tosamo (Vato), ni bilo ne duha ne sluha o mikalnici, tkalnici, filtri so bili na začetku poti. Koliko st je še s premogom in pred kurilnico so bili precejšnji kupi premoga in na njem so podgane uprizarjale svoj ljubezenski ples.« »To so bili drugačni časi«, dobim odgovor. O bili so — malica v cekarju — spremenili pa smo to mi — kolektiv TOSAME. Vseh nas je delček v napredku, razcvetu tovarne, da smo, kjer smo in gremo še naprej in naprej. Ljudje smo to, v stroje je vtkan naš znoj, preklinjanje in smeh. Mladina je nekdaj okrasila Tosamo za praznike — zato, da bo MOJA tovarna najlepše okrašena. Za 8. marec smo pripravili zabavo za dekleta in žene, kjer so moški stregli ženskam (!) NAŠIM sodelavkam. Po ozvočenju smo si čestitali za jubilej (pa se zato ni čisto nič več pilo, kot se sedaj) s skladbo po slavljenčevi želji. To vse smo delali za NAS, nihče ni vprašal za zamujeni čas pri pripravljanju takih ali podobnih akcij. Pa danes? Kaj se dogaja? Kaznujemo delavko, ki je po nerodnosti prepozno žigosala kartico, pa že trideset let hodi točno v službo s kolesom, tu- OLioljenje teče di v snegu in dežju. Toda v istem mahu pozabimo, da srečuje Abrahama. Tiste z češčimi zamudami (več kot 3 minute) pa opravičimo. Oba sva v Tosami (celo spoznala sva se tu). Za počitnikovanje ali pa pri kreditih za zidavo se ponavadi skoraj ne ve, da sta oba zakonca v Tosami. Take in podobne stvari ne krepijo pripadnosti kolektivu. Zaključevali smo delegatski mandat. Delegati SIS 4-letno obdobje, samouprava 2-letno. Toda na koncu — na koncu — ni bilo časa, niti priložnosti, da bi predsednik rekel (morda ob kavici in soku?): »Tovariši delegati, dobro smo vozili. Bili ste različno pridni na sestankih«. Delegati pa bi rekli: »Tovariš predsednik, dolgovezil si na sestankih, da smo zamujali avtobuse, otroci v vrtcu so dolgo časa čakali.« Direktor pa bi rekel: «Strokov-ne službe niso bile najbolj pridne, včasih zahtev niso izpolnjevale dovolj hitro in ne vedno po vaših željah, v naslednjem mandatu bo bolje. Ampak v tem mandatu smo pa postorili to in to«. Vse je pripravljeno Nič takega ni bilo. Karavana je šla dalje, novi mandat je začel, starega kot da nikoli ni bilo. Pikra misel se mi je utrnila — volilni odbori so imeli zakusko za en sam dan dela — delegati pa so štiri ali dve leti posedali v delegatskih klopeh, pa nič. Ni bilo lahko biti (dober) delegat vpet med željami delavcev in voljo politike in gospodarstva. Če si samo slasovalni stroj, te sodelavci gledajo postrani. Če kakšno zineš — tvegaš zamero — tudi tega je bilo. Mar je npr. delavski svet samo zato, ker mora biti — ker zakon tako zahteva. Skoraj smo imeli tak odnos do njega. Biti predsednik ni popolnoma nobena čast. Prej velika obveza in če hočete, tudi osebno tveganje. Hudujemo se na predsednika, ki ureja kredite, pa na predsednika komisije za nagrajevanje, ker ne da večjih plač. Hudujemo se na predsednika disciplinske komisije; ta je šele črn v naših očeh. In predsedenik se trudi in trudi, pa kaj pomaga. Takoj zadene ob predpise, zakone, ovire, pogoje... In še tisto, kar ostane, se s sklepom organa, kateremu je »spredaj sedeči« nima kaj pomagati. Kaj mu na koncu ostane? To, da samo prešteva glaso- ve, prebere dnevni red in podpiše sklepe. Toda zaupano dolžnost bi rad opravil kot treba, da ima »njegov« organ veljavo in mesto, ki mu gre. V tem bi bilo večje zadoščenje, kot knjiga, ki postane skoraj simbol odkupnine, ne pa iskrene pozornosti in zahvale. Iz predsedničinega članka izveni zamera, da se tega »slavnostnega« dne niso vsi udeležili srečanja. Predsedniki (in ostali) pa verjetno zamerijo dve ali več-letno zanemarjanje njihovega dela in hotenj. Še je čas, da začnemo razmišljati tudi drugače, dati veljavo človeku — posamezniku, čeravno je včasih »si- Mladinski ZGODILO SE JE November 6. 11. 1928 se je začel v Dresdenu IV. kongres komunistične partije Jugoslavije 7. 11. 1917 je izbruhnila v Rusiji okto- brska revolucija 23. Tl. 1747 seje rodil mentor baron Žiga Zois 24. 11. 1906 je umrl pesnik Simon Gregorčič 24. 11. 1923 je umrl pisatelj Josip Stritar 27. 11. 1943 je padel narodni heroj Ivo Lola Ribar 29. 11. 1943 je bilo v Jajcu drugo zasedanje AVNOJ-a Meseca novembra obet Deževni vsi sveti, pozimi bodo hudi zameti. Macesnova špica pade vselej na kopno zemljo. Če Martin suši in zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje. Sneg, ki na Andreja zapade, sto dni leži in žita mori. Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh. Ako mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije. Ena Gorenjska Ali veste, kako je nastal martinček? Južna Afrika je imela preveč krokodilov, pa so se zmenili z Gorenjci, da jih bodo uvozili. No uvozili so jih, toda, saj veste kaj so Gorenjci. In tako je iz krokodila nastal martinček. (Še dobro, da sem po ta novem iz Kranjske.) Ena Lukovška Ali veste, zakaj Lukovčani zmeraj pridejo ob ponedeljkih popikani okoli ust? Zato,ker so' v nedeljo jedli z vilicami. (MMM) stem«, vendar le v dobri veri koristi-titi napredku, boljšim medsebojnim odnosom in spoštovanju človekovega dostojanstva. Preradi se zatekamo k predpisom, zakonom, uredbam, zamenjujemo hladno pravniško presojo s toplino humanosti. Še je čas, da bomo zadovoljni prihajali na delo in da nam bo delovnik prehitro minil. Prav ima predsednica, ko pravi, »da povezanost kolektiva vpliva na dobro poslovanje in vse, kar je z njim povezano«. Kaj, ko to tako zelo radi pozabljamo! Pa brez zamere — tudi jaz! Brez podpisa! kotiček Ena Moravska Medved sreča zajca na Krtinskem hribu. Zajček upehan, preplašen, po-stoji in si privošči malo oddiha. Medved ga pa vpraša, zakaj tako teče in zakaj je tako splašen. Pa pravi zajček: »V Moravčah prašiče lovijo.« Medved se zasmeji in zabrunda na zajca: »Ja buksl, kva pa pol tko laufaš. Sej nis prešč?!« Zajček odvrne: »Ja, saj to tudi jaz vem, ampak preden to razložim Mo-ravčanu ...« Ena Blagovška Najboljši sendvič za Blagovico. Veste? Ne?! Dva ploha, vmes pa dila. Ena Ihanska Na poti od Trojan do Ljubljane izgubite smer. Ne bodite paničarji. Stopite iz avta in vohajte. Vohajte. Vohajte. Lahko imate tudi zaprte oči. Samo vohajte. Vohajte. In na pravi poti ste, če boste zavohali čudno vonjavo. Vonjavo ihanskih pekov. Prašičkov, pujskov. Le v avto in urno naprej, kar vas peljejo gume. Saj ste na pravi poti... OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO CELOTNEMU KOLEKTIVU OO |ZSMS TOSAMA KAJ ZANIMA NAS DELAVCE? ODMEV NA ZBORE Nas delavce zanima predvsem denar. Denar sveta vladar. Ne smejte se! Stroški življenja so veliki. Zanimajo nas plače, poračuni. Na sestankih, kjer so zbrani, med nami rečeno, oz. z našimi besedami povedano, smetana Tosame, na teh sestankih, ki trajajo ure in ure, bolje v korist nas delavcev, na teh sestankih se menijo in menijo ... Uspeh???! Čuden uspeh. Še zmerom so stroški višji kot naša plača. Plača za katero delamo, je premajhna za nas, za naše otroke, ki so v šoli, ali ki bodo še prišli. Na zborih, ki so 15 minut pred 14. uro se pove malo. Vprašati, kaj pomeni kakšna beseda pa se bojimo. Sram nas je, da nas ne bodo imeli za nevedne. Nismo hodili v šole, imamo samo roke, roke ki delajo. Bolj bi nam ustrezalo, da bi bili zbori ob 6. uri zjutraj in da bi bila razlaga bolj jasna. Popoldanci naj imajo zbore ob 14. uri. Kajti nekateri delajo po 4 ure, popoldanci pa na sestanek pridejo šele ob 14. uri in tako ne zvejo bistva teme pogovora, pa rečejo že kakšno besedo kar tako. Tisti pa, ki delamo zjutraj, hočemo ob 14. uri domov. To niso zbori, ampak sranje. 15. minut počitka. Nobenih vprašanj. Potem pa se pritožujemo, češ, da ne vemo nič. Ljudje bodite enotni. Vse zanima naše delo, rezultati, ki jih to delo da. Ne bodite hinavski drug do drugega. Delajte in uporabite glavo, ne le roke. V delu je jelo. V jelu je moč. In moč gre zopet na delo. Vprašajte, vprašajte. Ne le kimati z glavo, če ne veste kaj in kako. Bodite prepričani. Prepričani in radovedni. Pravijo, če preveč veš, hitro umreš. Saj ni res, če več veš, bolje zate. Pogovoriti se je treba. Ne vpiti, ampak govoriti. Delavski kruh ne sme biti grenak. Bodimo složni. V slogi je moč. Kebrček — O — 18. OKTOBER — MLADINSKI IZLET Uh, že spet ta zoprna ura. Toda, ko se človek spomni, da bo prebujajoči se dan drugačen od že vtečenega vsakdanjika, ga zaspanost kaj hitro mine. Kot bi mignil pozabi na zgodnjo uro in že se znajde oblečen in z malico v roki pripravljen na odhod. Pred našo TOSAMO že čaka avtobus. Eden, dva ... Mladinci se sprašujemo koliko nas bo. Končna številka [e 17 — dovolj za dobro vzdušje. Že se peljemo skozi Črni greben proti sončni štajerski deželi. Prva postaja je seveda obvezna jutranja kavica. Od tu nas pot vodi proti Rogaški Slatini. Ustavimo se v trgovini tamkajšnje steklarne. To priložnost pridno izkoristimo za manjše nakupe. Najzanimivejši del izleta je vsekakor ogled STEKLARNE BORIS KIDRIČ. Naš ogled te tovarne zajema skoraj celoten proizvodni proces. Začne se pri ogledu delovne hale, sredi katere stoje velike peči, okoli pa so v krogu razporejeni delavci. Le-ti v pečeh segreto steklo izoblikujejo. To delo je zelo težko in ga opravljajo samo moški. Sledi naslednja faza in sicer brušenje stekla. Pri tem opravilu je potrebna velika natančnost. Zadnji del je kontrola in izoblikovanje robov ter še druge finese, ki spadajo zraven, da steklen izdelek izgleda tako kot je treba. Po ogledu steklarne se ustavimo še v TOPROVI trgovini. Če si ima kdo namen kupiti pulover, srajco, toplo bundo ali kaj podobnega, tu prav gotovo pride na svoj račun. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE, ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE, ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KOPER IN OBČINSKA ZVEZA SINDIKATOV KOPER RAZPISUJEJO NATEČAJ za udeležbo na VIII. srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v SR Sloveniji. Srečanje bo novembra 1986 v Kopru. Pogoji: — Sodelujejo lahko avtorji, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige, in to s proznimi in dramskimi deli (do 10 strani) ter pesmimi (do 6) v vseh jezikih narodov in Tako je »uradni« del izleta za nami. Sedaj pride na vrsto Dobrna. Tu si mladinci najprej privoščimo svoje zasluženo kosilo, potem pa se za nekaj časa razkropimo vsak v svojo stran. Nekaj jih sedeč pred hotelom uživa ob zvokih glasbe, nekateri sončno popoldne izkoristijo za sprehod v naravo, ostali pa kot se spodobi, od-didemo na kopanje v bazen z zdravilno vodo. Ker se časa ne da pomakniti nazaj, kazalci kar prehitro pokažejo na uro odhoda. Grede domov mladinci pokažejo svoje pevske kvalitete, nekateri pa se poskusijo tudi v pripovedovanju šal. Dan se počasi prevesi v večer in našo vrnitev domov spremi še prvi mrak. MK narodnosti Jugoslavije (razen slovenskega). — Dela morajo napisati s pisalnim strojem in poslati v treh izvodih. — Dela morajo podpisati oz. poslati pod šifro. — Hkrati z literarnimi deli morajo poslati v posebni zaprti kuverti še naslednje podatke: ime in priimek, naslov, datum in kraj rojstva, izobrazba- poklic, narodnost, delovna organizacija, v kateri so zaposleni, ali šola, ki jo obiskujejo. — Tričlanska žirija bo vsa literarna dela prebrala in najboljše izbrala za predstavitev na literarnem večeru in za objavo v posebni publikaciji. — Literarna dela je treba poslati do 28. septembra na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5, Ljubljana (za 8. srečanje literatov drugih narodov). 20 LET KASNEJE... Kakorkoli je že odločitev vplivala na zaposlitev, so sedaj pri nas polni moči in mladostne vneme. Leta 1966 se je pričelo objavljati vesti pod naslovom: rodili so se. Pri prebiranju mesečnih glasil za to leto, smo dobili seštevek rojstev otrok: 46 in to 23 sinov in 23 hčera, ki so se rodili našim sodelavkam in sodelavkam. Zamisel, da bi poiskali prav iz tega začetnega obdobja prve otroke, ki so sedaj že naši delavci, je bila spod- buda, da jih nekaj predstavimo. Kje je že čas, ko jim je rastel mlečni zob, ko so se preizkušali v prvih korakih, preživljali breskrbne urice v igri, v naravi, bili polni pričakovanja dedka Mraza v Tosami in odšli prvič plaho v šolske klopi. Po končanem osemletnem šolanju se je bilo potrebno odločiti za nadalj-ni študij ali za delo. Peter Volčini je zaposlen v skladišču pomožnega materiala, Janez Moneta v oddelku mikalnice, Marjeta Račič v tkalnici ovojev, Janez Prelesnik v mehanični delavnici. In ker čas neutrudno beži, bo zopet prišlo leto in mesec, ko bo v rubriki pod naslovom: rodili so se, obvestilo o rojencih nove generacije. ..... kJHHBI __ Martina Peter Janez OB DNEVU REPUBLIKE LEPA SI DOMOVINA MOJA Lepa si domovina moja, ker dom lep mi daješ ti, razkazuješ pota svoja, kar zelo me veseli. Da bi kdaj te zapustila, še na misel ne pride mi, če bi vojna se razširila, bi rešila te smrti. Če hočeš nekje živeti, v domovini se lepo živi, če pa hočeš kje umreti, v domovini čistega srca umri. Lepa si domovina moja, kaj vse si naučila me? Spoštovati prijatelje svoje in sovražiti sovražnike. Ni mi žal, zakaj sem tu? Zakaj sem se rodila? Sploh pa je prav, da sem tu, da bi te branila. Mojca Kumer, 6. b OŠ Dob LEPA SI, O DOMOVINA MOJA Ko zagledaš vse te reke, hribe in doline, te prešine misel ta, ki z ljubeznijo in srcem te prevzame vsa. Takrat, ko oči se ti razprejo, ko vidiš vse lepote te dežele, začutiš pesem, ki ogreje ti srce. Ko prideš v ljubljeno deželo, ti naj tuja zdaj ne bo, saj tudi ti si del te lepe domovine moje, saj tudi ti ljubiš mojo domovino, ker v njej prebiva ti srce. Toda, ko oddaljiš se s te dežele, takrat ni konec vse lepote, takrat šele začutiš to toploto, ki daje ti jo domovina moja, tvoja ljubljena. Nataša Ravnikar, 6. b LEPA SI DOMOVINA MOJA Lepa si domovina moja, kjer so morja, polja in gore, zate vsi smo se borili, dala nam si ti srce. V domovini se lepo živi, ker je rodni kraj, in kjer smo mi. Lepa si domovina moja, tebe ljubimo, in ker si naša, te zatajili ne bomo. Mojca Žučko, 6. b Vsem delavcem Tosame čestitamo ob Dneva republike Samoupravni organi, , DPO in Klub upokojencev ■POROČILO 0 GIBANJU OD V DO TOSAMA ZA MESEC SEPTEMBER 1986 štev. poročila 9/86 Razeedi v din TOZD SANITETA TOZD D S-S S DO TOSAMA PR TO AT BE MI SK 0K VL VOD. SKUPAJ ERS TRS SKS KS VOD.. SKUPAJ Rn nnn.pn nnn 9. 1 i 1 5 i i 2 3 9 9o.oeo-ioo.ooo 4 6 4 ii 3 1 i 30 12 i 1 2 4 46 100.000-110.00( 3 16 5 47 16 19 106 20 2 1 4 20 27 153 110.000-120.000 5 12 17 42 29 28 133 27 6 5 12 23 183 L20.000-130.000 3 13 10 i 14 9 4 i i 56 13 7 2 4 7 20 89 130.000-140.000 7 5 2 6 8 3 31 2 1 11 3 5 20 53 140.000-150.000 4 1 1 2 4 8 4 i 25 2 2 9 5 7 i 24 51 150.000-160.000 1 2 5 6 2 6 2 4 28 1 6 14 2 5 27 56 160.000-170.000 1 3 3 3 1 1 12 1 2 8 4 4 2 20 33 L70.000-180.000 1 6 1 2 2 i 13 1 1 4 2 6 13 27 180.000-190.000 2 2 5 1 1 1 12 2 3 2 3 1 9 23 .90.000-200.000 1 1 1 1 1 i 6 3 6 6 15 21 !00.000-210.000 1 1 2 4 1 3 4 2 9 14 !10.000-220.000 2 1 3 1 1 4 5 9 220.000-2 30.000 1 1 1 1 4 1 3 3 7 11 230.000-240.000 2 1 2 5 5 .240. 000 > 2 2 1 1 3 1 3 2 10 13 SKUPAJ 34 53 51 30 135 84 57 20 6 470 85 31 76 39 89 6 241 796 Najnižji OD 86.627 89.727 97.602 86.627 Majvišji OD 299.140 291.691 338.932 338. 932 Povprečni OD 110.794 113. 302 146.380 120. 909 Poorčilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu septembru v DO TOSAMA, vsebuje podatke po oddelkih, sektorjih, po posameznih TOZD in DSSS ter celotno DO. V podatkih so zajeti osebni dohodki za polni delovni čas in nadurno delo, z normalnim doseganjem delovnih rezultatov, prav tako podatki zajemajo osebne dohodke pripravnikov. Podatki o poprečnem, najnižjem in najvišjem osebnem dohodku v TOZD, DSSS in DO, so povzeti po metodologiji izdelave obrazca RAD! Služba za delitev po delu Albina Kosmač RAZSTAVA DEL SLIKARJA VINKA TUŠKA Ambient 1971 — Razstava Intart, Celovec Razstavam v jedilnici tovarne se bo pridružila konec novembra nova, ki bo predstavila slikarja Vinka Tuška iz Kranja. Vinko Tušek je študiral slikarstvo na ALU v Ljubljani pri profesorjih: Francu Miheliču, Gabrielu Stupici, Jaku in Riku Debeljaku. Po končanem študiju se je ukvarjal s pedagoškim delom, bil strokovni vodja za likovno dejavnost pri ZRO Kranj; zadnja leta pa deluje kot samostojni kulturni delavec. Tuškovo delo je izrazito raziskovalne narave, ustvarja pa predvsem am-bientno plastiko, slike, kipe in grafike. Slikar Vinko Tušek je prvič samostojno razstavljal svoja dela v Mestni hiši kranjski leta 1967. V skoraj 20-letnem obdobju si je publika ogledala njegova dela na 8 samostojnih in na še enkrat toliko skupinskih razstavah. Umetnik je za svoja dela prejel tudi več nagrad, med katerimi je bila tudi nagrada Prešernovega sklada. F. V._ Uredniški odbor: Vodlan Vida, Kokalj Zdenka, Paštebar Simona, Cvetkovič Stanka, Gorenc Vojko, ing. Mer-lin Danica, Berlec Vladka, Drčar Milan, Klemenc Brigita, Korošec Nada — blagajnik. Stare Tone in Nemec Sandi — fotografi, Lubinič Marjana, dipl. iur. — glavni urednik Tisk: TCP »Djuro Salaj« TOZD Papirkonfekcija Krško ZAHVALE Najlepše se zahvaljujem sindikalni organizaciji za denarno pomoč, ki sem jo prejela. Kati Štirm Ob smrti očeta Martina Markuša se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz sanitetne konfekcije za izraze sožalja in sindikalni organizaciji za pomoč. Fani Miklavčič Ob smrti našega očeta Antona Vrečar se vsem sodelavkam in sodelavcem otroške konfekcije in mikalnice iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, venca ter denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi sindikalni organizaciji za denarno pomoč. Lepa hvala pa vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vera Ložar, Mira Pirnat, Katarina Vrečar MALI OGLASI PRODAM ženske drsalke — bele številka 35 — int. 250. Osebne vesti • Rojstni dan praznujejo v mesecu septembru 1986. TOZD SANITETA Pripravljalnica Jenič Ani, Marenk Mateja, Osolin Franc, Vodstvo Sanitete Leskovec Janez dipl. oec., Hrovat Marija, Urbanija Marija, Sanitetna konfekcija Erminio Joži, Florjančič Vasilija, Kerč Martina, Gostič Angela, Gregorič Elizabeta, Kveder Nikolaja, Lajevic Darko, Lederer Elizabeta, Pančur Majda, Perušek Marija, Prosenc Anka, Razpotnik Stanka, Slovša Branka, Sušnik Cecilija, Šorn Anamarija, Zabret Silva, Mikalnica Cajhen Marija, Černelč Jožefa, Gerbca Ana, Hribar Katarina, Kralj Majda, Levč Majda, Lončar Frančiška, Osov-nik Marija, Pervinšek Jožefa, Pirnat Mira, Vrhovnik Gizela, Vehovec Ma- rinka, Miš Lidija, Krnc Natalija, Vrečar Katarina, - Otroška konfekcija Arnuš Elizabeta, Grošelj Frančiška, Križnar Ivanka, Lajevic Kristina, Lukane Antonija, Rihtar Silva, Smrkolj Marjanca, Štrukelj Borislava, Zabret Silva, Tkalnica ovojev Andrejka Andrej, Jamšek Marta, Rožič Betka, Rebolj Martina, Belilnica Kokalj Franc, Vlaknovinski oddelek Ručigaj Stanko, Tkalnica širokih tkanin Arh Marija, Cerar Marija, Gostič Valentina, Grad Frančiška, Kerec Andrej, Pirc Branko, Smolnikar Štefka, Tam-bolaš Lidija, Tepič Tomka, Polanc Janko, DSSS Burja Vinko, Burja Julka, Capuder Albert, Jerman Joži, Kveder Mavric, Lenček Stanislav, Rožič Franc, Vidovič Ivan, Breznik Tomaž, Cencelj Ana, Drešar Pavla, Grilj Franc, Jasenc Stane, Kerč Miha, Kokalj Milan, Medved Marija, Novak Kristina, Pogačar Nuša, Prelovšek Marija, Rožič Franc dipl. ing., Rode Janez, Gaberšek Andreja, Marinček Aleš, • Poročili so se: BONŠEK SLAVKO MARKOVIČ MILENA por. BONŠEK • Rodili so se: — Strehar Pavli — hči — Stare Tinetu — hči -— Tomažič Milki — sin — Adlešič Darinki — hči — Mihalič Martini — sin ČASOPIS Ml STIHI • Že toliko oblezel je v svoj prid, da mu ostane le še lastna rit. • Napis na pasjem ovratniku Jaz sem vaš pes, povejte mi, gospod, čigav pesek ste vi. • Reklama za kontracepcijo Beseda »kontra« s »proti« razložimo in »cepcija« je jasna brez vprašanj. Tako se s kontracepcijo borimo, da bi na svetu bil kak cepec manj. • Trden značaj Dinar je dosleden. Vsak dan manj je vreden. • Na svoj petinštirideseti rojstni dan Vse bistvo vseh teh mojih let v vrsticah dveh lahko podam od zunaj me je žrl svet, a znotraj sem se sam. (Janez Menart) HUMOR »Ali ste poročeni?« vpraša šef per-sonalec kandidata za službo. »Ne ampak kljub temu naredim vse, kar mi rečejo.« »Rad bi vedel, zakaj berete na delovnem mestu časopis,« vpraša šef uslužbenca. »To vam pa lahko takoj razložim. Veste ni pravega miru, da bi bral kako resno knjigo.« »Pomagajte mi« prosi pacient psihiatra. »Slišim glasove, a nikogar ne vidim.« »Ali se vam to pogosto dogaja?« »Vedno, kadar telefoniram.« Poletni večer v parku. Vsepovsod polno zaljubljenih parčkov. Dekle zašepeta ljubljenemu: »Ah, kako ro- mantično. Ali slišiš, kako cvrčijo črički?« »To niso črički,« odvrne stvarno spremljevalec. »To so zadrge ...« Mož je prišel domov v jutranjih urah. Zena vzklikne vsa besna: »Nikar ne misli, da bom še kar naprej igrala drugo violino.« »Bodi vesela, da si sploh še v orkestru,« odvrne mož. Zena očita možu: »Podarila sem ti najlepša leta svojega življenja.« »Da draga, ampak si dobila zato najlepše strani moje čekovne knjižice.« • Ljudje prihajajo na svet kot originali, večinoma pa umrejo kot slabe kopije POPEČEN REŽENJ KRUHA AVSTR. PISAT. [MARIE) KDOR JE ŽRTVOVAN REDKA KOVINA ŠTRITOF NIKO NA „ LISTIČE narezan KROMPIR PIVSKI VZKLIK 0 SREDIŠČE telesa ROmiEC PISEC mtic OZNAKA V PISMU FDDIN6T0N ARTUR KIP GOLEGA telesa ITALUANbKO MESTO S im BRISAČA MESTO PRI PARIZU OČE DEL OBRAZA 50RICA SVITEK OBOJKA ŠOLSKA GRAJA PLOSKANJE ARABSKI ŽREBfC KfAN EDMUND BODICA, TRN VURNIK IVAN MfSTO V ŠPANIJI VRSTA ROŽE mm PLATINA VORLANbtt KAREL IVAN FJ ODO ROV KOSSUTH ZA.10S ZEuUilh Rk&TLm TEKSTILNI MATERIAL PRISTANIŠČ V BRAZILIJI E HEKTAR (c&jvcu.) REKA V mmi STARA UTEŽ THOMAS AMBROISE ILJIČ ČAJKM PL MET KRAVICA BOTANIČNA RASTLINA VLAšKALIČ TIHOMIR 'Ameriško GOROVJE KRATKE SANI ZA VOŽNJO HLODOV LJ06K0V. MOŠKO IME TOVARNA SMUČI SESTAVIL V. V. 0R6ANSK/I SPOJINA NASELJE V savinjski DOLINI ODDELEK RIMSKE KOHIEU/CE TESLA NIKOLA lantan IUA ERENm KOPEN ZEMLJI) m RDEČI KRIŽ MESTO OB ADDI LITER LETOVIŠČ PRI OPATA// E m ) VOJAŠKO NAPREDO- VANJE UGANKE Ostre zobe imajo da hrano v njih drže, ne po grlu svojem, po tujem jo spuste. __ • __ Kdo ugane, kaj je to: bolj jo tolčeš, boljša bo. NAGRADE — za september 1. nagrada: PAVLI ANI — mikalnica 2. nagrada: GORJUP FRANCE — be-lilnica 3. nagrada: PERVINŠEK IVAN — mikalnica . „ — za oktober 1. nagrada: RODE JANEZ — elektro delavnica 2. nagrada: RODE MARINKA — mh kalnica 3. nagrada: PAVLI JANEZ — belilni-ca Čestitamo!