C.  C. Postat». — Esc« ogni mtrcoledi > ventrdl     — 18 Aprile 1928,
Poaamezna  itevilka  25  stotinK
Izhaja vsako sredo
in petek zjutraj.
Stan« za celo leto 15 L
»       » pol leta    8»
»       » četrt leta 4»
Za   inozemstvo
celo leto lir 40.
Na   naročila   brez   do
poslane   naročnine   se
ne  moremo   ozirati.
Odgovorni  urednik:
Polde  Kemperle.
mSamtZi
St. 3i        V Gorici, v sredo 18. aprila 1928        utoxi.
Nefrankirana piama «a
ne sprejemajo. Oglar
se računajo po dogo»
voru in se plačajo v
naprej. — List izda)»
konsorcij »Gor. Stra>
le«. — Tisk Katoliik*
tiskarne v  Gorici. Rl*
va Piazzutta it. 18.
Uprava in  uredniltvo:
ulica  Mameli   itev.   5.
(prej Scuole).
Teles,    int.   itev.   30«
Mater in jezik in vzgoja.
Pod naslovom »Educazione del
fanciullo e poliglotiismo precoce
(Vzgojti otrok in prerana večjezič*
nost) prinaša znani vzgojni tednik
»Scuola moderna italiana« (Moden
na italijanska sola) zanimiv in tudi
za na.še razmere zelo poučen članek.
Spisal gü je ugledni profesor na kr.
univerzi v Firencah G. Calö. Učeni
člankar je zagrabil pereče vprašm
nje z nepristransko prostodušnosljo
in zagovarja svoje stališče z globo;
kirn znanjem in iskreno ljubeznijo
širokogrudnega vzgojeslovca. ŽelU
mo samo, da bi njegova beseda na*
šla odmev in priznanje v krogih, ka*
terim je dejansko pripuščena vzgo?
ja naše ml a dine.
Za danes hočemo našim Citate*
Ijem podati samo uvodne misli Hai.
profesorja. V enem ali dveh na?
daljnjih člankih bomo potem pa iz*
črpali tudi njegovo izredno dosled;
no in odločno dokazovanje.
Najprej pravi pros. Calö, da
vprašanje, ki ga hoče obdelati, ni
ravno novo, vendar pa do zadnjega
ni vzbujalo živahnejšega zanimas
nja. Šele leios od začetka aprila je
zadeva nekako uradno stopila pred
svetovno javnost. Od 2. do 5. aprila
so se namreč v Luksenburgu vršila
mednarodna posvetovanja profe?
sorjev, dušeslovcev in vzgojeslov;
cev, ki so se bavila s tem predme;
torn. Vprašanje obsfoji v glavnem
v dvojezičnosti otrok. Otrok se mos
ra naučiti iz enega ali drugega vzro*
ka od svojega materinega jezika
različen jezik, katerega se mora po-
služevati pri svojem vsakodnevnem
govorjenju. Vprašanje pa postane
tudi politično tarn, kjer so narodne
manjšine siljene, da se priuče je*
zika večinskega naroda. Političnega
obiležja, ki ga zavzema to vpraša?
nje v največ slučajih,    se   člankar
noče dotikati in se bo omejil samo
na pedagogično (vzgojevalno) plat.
Ze ta je, ugotavlja Calö, sama po
sebi in sama zase zelo tezavna. »Po-
mislimo samo,« nadaljuje, »kako
ozke in tesne so vezi med mislijo
in besedo, kak pomen imata
pridobitev in razvoj govoreče be;
sede na razvoj naše miselnosti, pa
bomo razumeli, kolike važnosti je,
da se ena in ista oseba izraža na več
načinov, to se pravi: v več jezikih.
Ta dušeslovna zadeva pa postane
takoj vzgojeslovna, če gre za pre?
zgodnjo večjezičnost pri otrokih.«
Potem obsoja člankar navado, ki
jo imajo razni bogati in aristokrat
tični krogi, da svoje nezrele, dm
ševno nerazvite in nesposobne maU
čke že v otroških letih mučijo z učet
njem kakega tujega jezika. Svojo
obsodbo utemeljuje z dokazi, ki so
jib doprinesli trije angleški vse*
učiliški profesorji v angleški pokra;
jini Galles. Ti profesorji so preisko*
vuli tamošnje šolske otroke. Med
njimi, ki ho'dijo vsi v angleške sole
in se čutijo vsi Angleze, je žlasti
na dezeli še premnogo takih, ki go*
vore doma svoje starodavno gaU
sko narečje, ki se popolnoma raz*
likuje od književne angleščine.
Profesorji so dogmili, da so vsi ti
gulski šolarji v svojem dusevnem
razvoju zaostali najmanj za eno ali
dve leti za onimi tovariši, ki so do;
bivali solski pouk v materinem /e*
ziku.
Ta del svojega članka zaključuje
prof. Calö s sklepom, ki je bil spre*
jet na zgoraj omenjenih posvelova*
njih v Luksenburgu: »Ne učiti se
drugega jezika, dokler se ne pozna
zadostno in pravilno prvega (mate:
rinega), da se prepreči skrunitev
besed in potvarjanje sintakse, to je:
da se zabrani duševna zmešnjtiva.«
Kaj se godj po svetu?
V zadnji »Goriški Straži« smo
poročali o živahncm zunanjepoli*
tičnem delovanju italijanskega mi*
nistrskega predsednika Mussoli*
nija, ki so ga obiskavali zunanji mi*
nistri raznih držav. Višck tega de*
lovanja je pač v obisku poljske.aa
zunanjc.^a ministra Zaleskega.
Zaleski v Rimu.
Zalcski jc dospcl v Rim v petek
13. aprila. Še isti dan je obiskal
Mussolinija in se z njim dalj časa
razgovarjal. 0 tem razßovoru je
bilo izdano sledece uradno poro*
čilo:
»Danes ic načelnik ylade sprejel
v palaoi Chigi (sede/ italijanskega
zunanje.<*a ministrstva. ur.) polj*
skega zunanjega ministra Zaleske*
ga. Razgovor je trajal dve uri. Mus*
solini in poljski zunanji minister
sta skupaj proučila različna vpra*
šanja splošne politikc in sta ugoto«
vila soglasje politienih smernic
obeh držav. Razgovor je potrdil
prisrenost italijansko*poljskih od*
nošajcv in skupno žcljo, da se ta
prisrenost poglobi .Minister Zaleski
je v imenu maršala Pilsudskcga
izročil Mussoliniju zaslužni vo*
jaški križ prvega razreda. To od*
likovanje se podeliuje samo za ei*
ne izrednega junaštva v vo.jni. Od
1. 1921. ni bilo vee podeljeno. Mar*
Lalu   Pilsudskemu se je zdelo   po*
trebno, da ga izjemoma podeli
Mussoliniju.
V ponedel.jck bo naeelnik vlade
imel v palači Chigi drugi razgovor
z Zaleskim.«
Tako se glasi suhoparno in krat*
ko poroeilo, ki niti z eno besedo
ne oznaeuje podrobneje vprašanj,
o katerih sta se oba državnika me*
nila, temvee govori lc o splošni po*
litiki. Tudi časopisje le ugiblje. Ino^
zemski tisk se za scstanek zelo ži*
vahno zanima in ga najrazličneje
razlaga. Marsikatera trpka beseda
je padla na račun poljskc vlade, ki
skuša udariti novo pot zunanje po?
litike. Mogoče se je Zaleskemu ra*
di  tega  zdelo  umestno  govoriti  o
poljskem zunanje=političnem
položaju
sploh. Takoj po razgovoru z Mus*
solinijem je namree sprejel časni*
karje in jim oertal sedanje razmer*
je poljske državc z drugimi država*
mi. n. pr. z Litvo, Rusijo, Tureijo,
Perzijo, Afganistanom, Nemčijo,
Francjjo itd. Najmanj se je ustavil
pri državah male antante, eeprav
mu mala antanta najvcč očita. Re*
kel je samo: »Naše razmer je do
male antante je zelo jasno. Smo v
najbpljših odnošajih s posamezni*
mi njenimi elani, eetudi nc pripa*
damo skupnosti. Cilji, radi katerih
je bila mala antanta ustvarjena, so
I
eisto posebni.« Drugega tudi rado*
vedni easnikarji niso mogli izve*
deti. O predmetu razgovora z
Mussolinijem pa celo ni zinil bese*
dice. Tako bomo o pomenu poto*
vanja poljskega zunanjega mini*
stra Zalcskega v Italijo na nejas*
nem, dokler se kje v kakem kotu
Evrope ne bodo pokazali učinki.
*    *    *
Bravci »Goriške Straže« se mo*
goee šc spominjajo pogajanja, ki
sta ga vodila francoski zunanji mi*
nister Briand in zunanji minister
Združenih držav Kellogg o svetov*
ncra miru in o odpravi vojne. Po*
gajanje se je vleklo od junija Ian*
skega leta. Nikakor se nista mogla
zediniti za enotno stališče. Brcz
uspeha pa tisto pogajanje kljub te?
mu ni bilo. Kellogg je namree skle*
nil prcdložiti vladam Anglije, Fran?
cije, Italije, Japonske in Nemeije
naert za veliko meddržavno pogod*
bo o izključitvi 'vojne iz medna*
rodnega /jvljcnja. Kar je sklenil,
I je storil. V petek 13. aprila so po=-
slaniki Združenih držav v Londo*
nu, P?.rizu, Berlinu, Tokiu in Uimu
istoeasno izroeili prizadetim via*
dam načrt za omenjeno pogodbo.
V tej pogodbi sta važna dva elena,
ki pravita:
1.   Države*pogodbenice   slovesno
izjavljajo v imenu svojih   ljudstev.
da  bo.do  izključile  vojno kot  po*
moeek    za    ureditev mednarodnih
sporov in da se ji bodo odpoveda*
le kot orodju    narodne    politike v
medsebojnih odnošajih.
2.  Državc*pogodbeiiice   se   obve*
zujejo,    da bodo pri rcševanju in
urejevenju vseh mednarodnih spo*
rov uporabljale   samo   mirna sred*
stva.
To sta glavni točki predloga.
Veliko važnost Kelloggovega na*
črta smo v našem listu že očrtali.
Sedaj gre za to, kako bodo priza*
dete državc sprejele ta predlog.
Vsekakor se bodo morale v krat*
kem izjaviti. Za to ali ono drzavo
bo odkritosrčen in iskren odgovor
težek. Vzroki za odklonitev se bo*
"do pa seveda vedno našli.
*    *    *
Pretekli teden je Nemčija dosegla
velik uspeh. Nemški letalci so z
nemškim lctalom preleteli Atknt*
s'ki ocean od vzhoda proti zapadu.
To je prvi slučaj te vrste. Mnogo
drugih drznih letalcev je pogoltnil
nenasitni ocean. To pot je bila le*
talcem sreča mila.
Polet.
Poleta so se udeležlii trije možje:
stotnik Kohl, baron Hünefeld in ir*
ski pilot Fitzmaurice. Letalo se
imenu je »Bremen«, po velikem s©*
vernoncmškem mestu. Drzni letalci
so odleteli v čctrtek 12. aprila zju?
traj z letališča Baldoune pri Dubli*
nu na Irskcm. S seboj so imeli
bencina za 40 ur. Po navadnih ra*
čunih bi lahko leteli še dalje kot do
New Jorka. Vpoštevati pa so mo*
rali močne vetrove, ki pihajo samo
v nasprotni smeri. Letalci niso imeli
s seboj radiobrzojavne postaje.
Prve ure po odhodu so razne ladje
opazile letalo nad morjem. Potem
pa dolgo ni bilo nobene vesti. Vsi
so bili žc preprieani, da je letalce
zadela ista usoda kot one, ki so
pred njimi začcli borbo z velikan*
siko morsko daljavo med Evropo in
Ameriko. Bilo je le preverjetno, da
so padli v morje. Končno se je raz=
širila vest, da je »Bremen«    dospel
v Ameriiko. V Evropi je zavladalo
brezmejno veselje, kateremu pa je
kmalu sledilo razočaranje, kajti iz*
kazalo se je, da je vest napaena.
Težko skrb za življenje letalcev je
pregnala brzojavka barona Hüne*
fclda, ki je javljala, da je letalo
pristalo na otoku Greenly Island v
Severni Ameriki kakih 1500 km od
New Jorka. Pristati je moralo radi
pomanjkanja bencina. Močni pro*
tivni vetrovi so namree povzročili
večjo porabo bencina, kot so prej
mislili.
Otok Greenly Island leži med
kanadskim polotokom Labradorjem
in otokom Nova Zemlja. Otok je
majhen, skalovit in neobljuden.
Večji del leta je pokrit s snegom.
Prometne zveze, ako sploh moremo
govoriti o njih, so take, da bodo le*
talci morali nekaj casa ostati v sne*
žcni pustoti, ako ne bodo motfli
popraviti letala, ki se je pri prista*
janju nekaj pokvarilo, in ako jim
druga letala ne bodo mogla pripe*
ljati bencina za nadaljno pot. Ko
bodo pa dospeli v New Jork, bodo
deležni tako veličastnega sprejema,
kot ga morebiti ni doživel še noben
človek. Pa tudi Nemčija se priprav*
lja, da dostojno proslavi ta zname*
niti dogodek.
Okno v svet.
V Macedoniji.
Pretekli teden so se na jugoslo*
vansko * bolgarski meji pojavili ko*
mitaši. Napadli so železnico Skop«;
lje — Mitrovica. Obstreljevali so
veeerni osebni vlak. Na nekaterih
mestih proge so hoteli položiti
bombe, pa so jih orožniki pregnali.
Vlada je odredila, naj se mejno
nadzorstvo poostri.
Jugoslovanski zunanji minister
dr. Marinkovič se bo vrnil iz ino*
zemstva v Belgrad 25. aprila.
V Litvi
je vlada izvrsila revolucijo. Taki
revoluciji pravijo državni udar.
Vlada je namree protizakonito raz*
pustila parlament. Novih volitev ni
razpisala. Vlada je torej ukinik
ustavo in uvedla diktaturo.
Volilni boj v Franciji.
Francosko notranje ministrstvo
jc javilo, da je vseh kandidatov za
državni zbor 2643. Poslanskih mest
ic pa 584.
Avstrija dobi posojilo.
Združenc države Severne Ame*
rike bodo dale Avstriji posojilo v
znesku 100 milijonov dolarjev. Ta
denar bo avstrijska vlada porabila
za razna javna dela.
Volilni boj v Nemči.ji.
Zadnje dni preteklega tedna je
centrum objavil državno listo kan*
didatov. Na prvem mestu te liste je
scdanji kancler dr. Marx, na dru*
gem mestu pa je bivši kahclcr dr.
Wirth. Wirthova kandidatura je
marsikoga presenetila. Da je dr.
Wirth kljub vsem sporom z vod*
stvom stranke prišel na drugo mesto
državne kandidatne liste, znači pre*
okret stranke na levico.
Zarota v Atenah.
Grška policija je zopct odkrila
neko zaroto, ki je imela namen vre*
ei sedanjo vlado in postaviti na
čelo državc bivšega diktatorja Pan*
galosa. Zarotniki so   sami častniki.
Stran 2.
»GORIŠKA STRA2A«
Trocki na dopustu.
Nemški listi poročajo iz Moskve,
da je pregnani voditelj opozicije
Trocki dobil dopust, ki ga bo pre?
živel na polotoku Krimu, kjcr se bo
zdravil. Ko bo popolnoma zdrav, se
bo vrnil v pregnanstvo.
Preiskava v St. Gotthardu.
Zveza narodov bo menda vendar
poslala v St. Gotthard komisijo, ki
bo preiskala, kaj je na tistem orož?
ju, ki so ga hoteli vtihotapiti na
Ogrsko in ki ga ni več. Samo nekam
pozno je.
DNEVNE VESTI.
Po milanskem atentatu.
i
Zadnjič smo prinesli uradno pop !
ročilo o zločinskem atentatu v Mi?
lanu. Dne 12. t. m., ko je kralj Vik?
tor Emanuel III. obiskal Milan, da
otvori mednarodni sejem, je pred
sejmiščem razpočil peklcnski stroj.
Bil je postavljen v podnožju sve?
tilnika skoro ob vhodu na scjmi?
see. Pcklenski stroj je s strašnim
pokom raztrgal železni obod in je
učinkoval med množico kakor gra?
nata. 18 ljudi je mrtvih, nad 40 ra?
njenih. Storilce išjčejo z vso
vnemo.
Ko se je vest o zločinskem -aten?
tatu, ki je vzel življenje tolikim nc?
dolžnim žrtvam, razvedela, so se
po vsej državi vršile navdušcne
manifestacije za kralja. Tudi v Go*
rici, Trstu in po deželi so hiše
okrašene z zastavami iz vesclja,
da je bil vrhovni državni poglavar
rešen.
Kakor vsako nasilje, tako tudi ta
zahrbtni napad zločincev obsojamo
in žalujemo za žrtvami zločinskega
terorja.
Umrl je
v ponedeljek 17. t. m. proti 11. uri
predpoldne neprieakovano po me*
stu in po deželi znani odvetnik
Leonard Vinci. Zadela ga je kap.
Rajnki jc bil prej v sodnijski služ?
bi. L. 1923. je bil skupno z nckate?
rimi slovenskimi sodniki odpušeen
iz sodne službe. Kot bivši sodni
svetnik jc nato otvoril odvetniško
pisamo in se lotil zlasti kazenskih
zadev. Bavil se je tudi z glasbo in
se nekoliko poskušal tudi kot skhu
datelj. V mladih letih, ko so sc bili
v Gorici zaeeli ravno razvnemati
politični boji, ie spesnil tudi še se*
daj med ljudstvom živeči »Mara*
meo«. Naj bo Vsemogočni milost?
ljiv njegovi duši!
Prazniki v Gorici.
Zadnjo soboto in nedeljo smo
praznovali tudi v našem mestu kot
drugod na deželi »praznik kruha«.
Čisti izkupieek dneva je bil dolo?
čen za društvo »Pro Oriente«, ki
ima namen širiti italijanski vpliv
po vzhodu. Ker  jc bilo vremc sla?
bo, prodajalci niso mogli razvijati
živahne delavnosti. — V nedeljo
je obiskal naše mesto vodja faši?
stovskih sindikatov posl. Rossoni.
Sprejel je člane sindikatov iz vse
pokrajine. Tudi to slavje jc občut?
no motil dež. Rossoni je imel v Go?
rici dva daljsa govora, v katerih je
poudarjal pomen sindikalizma.
Člani sindikatov so tudi defilirali
mimo svojega voditelj a. — Pri?
hodnjo soboto 21. t. m. je »praznik
dela« in bo v Gorici vse zaprto.
Za mesec majnik.
Izšle so nove Šmarnice, »Marija,
naše življenje!«, ki iih je spisal
prof. Filip Terčelj. 31. berilom so
pride jane mašne molitve, tako da
knjižica lahko služi za molitvenik.
Šmarnice stanejo v platno vezane
z rdečo obrezo 6 lir, z zlato obrezo
8 lir. Naročijo se v Katoliški knji-
garni v Gorici.
Združenje občin.
Občini Anhovo in Deskle stc
združcni s kr. odlokom 22. marca
1928 v eno občino. Nova občina sc
imenuje Salona ob Soči.
Občina Voice so pridružili Toi?
minu.
Občine Bovec, Log, Čezsoča, Ža?
ga in Srpenica so združene v eno
samo občino. Nova velika občina
se imenuje Bovec.
Istotako ste združeni občini Bi?
liana in Medana v eno občino. No?
va občina se bo imenovala Dobrovo.
Občine Sv. Lucija, Ponikve in St.
.Viška Gora so bile združene v eno
občino, ki se bo imenovala Sv. Lu?
cija pri Tolminu.
Pisenti izgubil pravdo.
Znani videmski poslanec Peter
Pisenti je tožil poslanca Olivija in
Barnaba in še dva druga možaka ra?
di razžaljenja časti potom tiska.
Ker je poslanska zbornica dovolila
sodno postopanje proti obema po?
slancema, se je Oibravnava lahko vr?
šila. Predno pa se je razprava dobro
pričela, je Pisenti umaknil tožbo.
Sodišče je nato vse obtožence opro?
stilo, Pisentija pa obsodilo na po?
ravnavo  sodnih  stroškov.
Novi jugoslovanski konzul v Trstu.
Jugoslovanski kralj Aleksander
je imenoval za generalnega konzula
v Trstu Momčila Jurišiča. Jurišič
je bil dosedaj pri jugoslovanskem
poslaništvu v Madridu na Špan*
skem.
Usoda protifašistovskega lista,
V Parizu izhaja nekaj časa glasilo
italijanskih protifašistov.    Imenuje
se »L'iniziativa«.    Ker   je prehudo
napadalo fašizem in vlado,    ga je
policija posvarila.    Ako list ne bo
omilil svojega    izražanja,    se    mu
btegne zgoditi, da ga bodo ustavili.
Nemci in Jugoslovani
se precej živahno spoznavajo. V
maju bo odpotovala v Nemčijo sku*
pina jugoslovanskih učenjakov,
umetnikov in profesorjev. Povabila
jih je monakovska akademija. Ju?
goslovani bodo v raznih mestih
Nemeije predavali o jugoslovanskih
razmerah. Proti koncu leta bodo pa
nemški učenjaki obiskali Jugosla*
vijo.
Kongres zdravnic.
V  Bologni se je te dni vršil med?
naroden   kongres zdravnic.   Zasto?
pane so skoro   vse    države    sveta.
Zdravnice so menda prav    pridno
debatirale, kako pomoči    trpečemu
človeštvu.
Potres v Bolgariji.
Zdi sc, da je letos leto potresov.
Prejšnji tcden je potres divjal v
južni Bolgariji in napravil velikan*
sko škodo. Porušil ic mnogo his in
pretrgal vse promctne zvezc. Tudi
vce Ijudi je postalo njegova žrtev.
Uspeh francoskih letalcev.
Znana francoska letalca Costes
in Le Brix sta se vrnila v soboto v
Pariz. Napravila sta polet okoli sve?
ta. Preletela sta nad 57.000 km. Na
veliko noč sta zapustila Tokio, ja*
ponsko glavno mesto. V sedmih
dnch sta prilctela v Pariz. Črta To?
kio^Pariz ie dolga 16.000 kilome?
trov. Francozi so letalcema prire?
dili sijajen sprcjem.
Med Ogrsko in Romunijo.
Romunska vlada je   prepovedala
širjenje madjarskih listov. Ta pre?
;poved zadeva vse madjarske    čas*
nike.
Občinske volitve v Chicagu
v scverni Amcriki so bile res ži^
vahne. Oborožene tolpe mož so gro*
zile volilcem, ako ne bodo glasovali
po njihovi volji. Enega kandidata,
zamorca Oktavija Granadyja, so
ustrelili, ko je šel na volišče. Za*
delo ga je vee krogelj iz strojne
puškc. Lepc razmere v svobodni
Ameriki.
Usoda   zaprtih nemških inženirjev
v Rusiji še vedno ni jasna. >4ajtf
prvo so govorili, da se bo 15. aprila
pričela sodna obravnava. Sedaj pa
se sliši, da pred sredo maja ni go=
vora o obravnavi.
Rothermere in madjarski volivcl
V ogrskem mestu Veliki Bečke*
rek so volili mestnega notarja.
Osem glasov je dobil tudi angleški
lord Rothermere. Malo je manjkalo
pa bi bil postal mestni notar bečke*
reški. Škoda!
Rajši manj pa to dobro,
pravi vsaka skrbna gospodinja in
kupi dobro, teeno hrano, ki druži?
ni teknc in jo redi. Taka hrana so
PLKATETE. Zanesljivo prave so
v V» kg zavojih z napisom PEKA?
TETE.
Pisma naših izseljencev.
Pozdravi in zahvala.
Iz dalnje poti v Ameriko posilja?
mo prisrčne pozdrave vsem dragim
domačim, prijateljem, znancem, ce?
lokupni domaeiji. Obenem se za?
hvaliujemo zastopniku Navigazio*
nc ItaHana za njegovo požrtvoval?
nost na potu. — Evfemija Mozetič,
Ivan Zorž, Feliks Mozetie, Ivan
Mozetič, Jožef Čuk in drugi.
Tržne cene
dne 17. aprila 1928.
Česnik L 1 do 1.10 kg; brokoli
40 do 60 cent, kg; kislo zelje L 1.60
kg; cvetača L 1.40 do 1.60 kg; če?
bula L 1.40 do 1.60 kg; fižol navaden
L 1.80 kg; fižol koks L 2.40; janež
L 1.20 do 1.40 kg; solata glavnata L
1 do 2 kg; solata prva cent 50 do
L 1.20 kg; krompir 60 do 70 cent,
kg; krompir novi L 2 do 2.40 kg; ra=
die zelen L 1 do 2 kg; špinača cent.
50 do 60 kg; uomarančc L 2.10 do
3 kg; fige suhe L 1.80 do 2.20 kg; li*
moni cent. 15 do 20; jabolka L 2
do 5.20 kg; orehi L 3.60 do 4 kg;
lešniki L 7.50 do 8 kg; hruške L 2
do 5.40 kg; češplje suhe L 3 do 4
kg; maslo sveže L 14—14.50kg; ma*
slo presno L 17 do 18 kg; med L 8
kg; jajca 45 do 50 cent, komad.
Darovi.
Za Alojzijevišče. V spomin po?
kojnega Antona Maliea darovali
nekateri možje v Svetem L 20. —
Srčna hvala.
Za Sirotišče: P. n. Anton Hvala,
učitelj, v spomin svoje dragc ma»
mice Ane Hvala 20 L, preplučila za
Nova pota 8 L. — Srčna hvala!
SIROMAKOVA BAJTA.
Zgodba. Spisal Ivo Česnik.
II.
Ivan Košir je zadovoljno živel
vse polet je in vso jesen. Hodil je po
dolini in služil krajcarje s klarine?
torn, pletel košc in cajne in jih pro?
dajal kmetom za nizko ceno, včasih
je šel tudi v dnino. Bil je priden in
skrben in vse ga je rado imelo.
Ob nedeljah so ga povabili fantje
v kremo, pa jim je zagodel. Plaeali
so mu za vino in je bil vesel.
. V toplih poletnih nočeh se starcu
večkrat ni hotelo zaspati. Sedel je
pred koeo, poslušal fantovsko pe?
sem in sviral na klarinet. Drobni
glasovi so brneli nad vasjo, zdaj
otožno, zdaj mirno in veličastno
kot psalmi kralja Davida.
Ivan Košir se jc zamislil v mla^
dost. Ni bila vcscla, pa mu radi te?
ga ni bilo žal. Zgodaj se je naučil
nositi križ.
Oec je bil godec in mati šivilja.
Služila sta trd kruh. Zadovoljni so
bili vendar vsi trije, dokler so bili
zdravi.
Zgodilo se je pa, da je Ivan Košir
zbolel.. Bil je takrat star šestnajst
let in je znaj že dobro na klarinet.
Na smrt bolan, pa tako mlad! Živ*
ljenje se mu je zdelo neizmerno
lepo in hotelo se mu je živeti in dc?
lati.
Tako je noč in dan ležal na po?
steljo priklenjen.
Nekoe se je sredi noči zbudil in
vstala mu je v duši misel: »Moram
ozdraveti.« Oljnica je razsvitljeva?
la malo sobico in metala po tleh
temnc obrisc postelje, mize, stolov.
Mati je nalahno spala. Ravno nad
posteljo je visela podoba Matere
božje. Iva.nu Koširiu se je zdelo, da
ga gleda Madona z velikimi oemi
in da stopa k njemu in ga dviga ter
mu šepeta: »Zateci se k meni in ob?
ljubi, da bos vedno le moj in niko?
g_ar drugega!« V polspanju je priki?
mal in obljubil, da bo vedno Njen.
Ni se zavedal ne besedi in ne oblju?
be, a vendar jo jc držal celo živ?
ljenje.
Ozdravel je in bil je prepričan,
da je njegova usoda zvezana s pri?
prošnjo Marijino.
Do dvajsetcga leta je živel pri
starših. Potem jc vzel palico v ro?
ko, klarinct pod pazduho in ie kre?
nil v svet. Matere in očeta pa ni vi-
del več.
Mlad jc bil in moean. Delal je tu?
intam nekaj časa, igral na klarinet
po vaseh ali se priklopil veeji muzi?
kantarski družbi. Vesel je bil in ni
mislil na bodoenost.
Tiste dni se je zaljubil. Videl je
tako drobno in lepo dekle. da mu
je sree zadrhtelo prvi trenutek. Ubo*
ga je bila in je služila v trgu. Raz?
ložil ji je svojp ljubezen in hrepe^
nenje, in vzljubila ga je.
Tako sta sedela veasih tarn za tr*
gom ob reki, in njena sestričina
Marica z njima. Klarinet je imel s
seboj in je zaigral. Glasovi so br?
neli eez reko in deklcti sta poslušali
s sklenjenima glavama.
»Ali ni lepo, Marica?«
»Lepo.«
Reka je šumela. Mogočni valovi
so se zaganjali in penili ob brego?
vih. Nizke vrbe so trepetale in se
neprestano pripogibale, topili so
drcmali. V grmovju so peli ptički,
čez plan so odmevali glasovi fan?
tovske pesmi; izgubljali so se nad
gozdom:
Ti moj a ženica boš,
jaz pa bom tvoj mož.
Tarn onkraj reke je stopal pore?
reden fant; zasmcjal se je in zavpil:
»Dobro srečo!«
»Marica, ali vidiš, kako so nama
nevoščljivi!«
»Jaz vamanisem. Naj vama nebo
podcli vso srečo!«
Jelica ju je pogledala s svojimi
črnimi oemi in naslonila drobni
obrazek na Maričino ramo. Njena
glavica je bila popolnoma podobna
glavici petnajstletnega ciganskega
dckleta. Vse je bilo črno: oei, lasje,.
obraz temen in zagorel od solnca.
»Otrok, kako te imam rada!«
Poljubija jo jena usta.
Čcz noč je prišlo spoznanje. Zbu*
dil se je iz sanj.
»Ne smem, ßrozno!«
Izginil je še tisto noč in se ni vr?
nil nikdar. Dekle je mislilo, da se je
norčeval. ker ni videlo njegovega
srea in otožne duše.
Morda je plakala, dokler ni pri?
šel drug ženin in jo odpeljal pred
oltar.
Ivan Košir je šel naprej po svetu
in pel veselo in žalostno, kakor je
bila minuta. Zaljubil se pa od ta*
krat vce ni. V duši je nosil žalostni
obraz prvega dekleta.
»Vedno naprej, kamorkoli! Go?
dec sem, ves svet je moj dom!«
Tako se je postaral in utrudil od
hoje in dela.
Brenkale so strune nad vasjo,
bleda mesečina je odevala ves dol
v tajinstveni pajčolan. Potok je
šumel kraj cerkve in poredno skak?
ljal eez kamen je in skale.
»Hvala Bogu. da mi je dal tako
miren kot na stara leta. Ah, kako
je prijetno, če ima človek svoj do*
mek!«                        (dalie prih.)
»GORISKA STRA2A«
Stran 3.
Kaj je novega na deželi?
Sv. Mihael.
Ker slišim, da nekateri smatrajo
mene za dopisnika dopisa v 29. St.
»Gor. Straže« iz Sv. Mihaela?Oz&s
ljana, prosim cenjeno uredništvo, da
blagovoli potrditi, da nisem jaz pi?
sec omenjenega dopisa.
Štrukelj Jožef.
Potrjujemo! Uredništvo.
Sp. Idrija.
Cesta skozi našo vas je v groz*
nem položaju. Na različnih mestih
so take grape in luknje, da človek
ni gotov življenja. Če se človeku
spodrsne, si lahko zlomi tilnik.
Podsabotin.
K nam se vračajo zopet stari ča*
si, ko so se ljudje pravdali za pra*
zen nič. Tako bomo imeli v krat*
kem, če Bog da srečo, v tej zimi že
četrto, če ne tudi peto tožbo, kar
pomeni za našo majhno vasico
prav dosti.
Ljudje božji, kje s.te z glavo, da
zamctuietc tako težko pridobljeni
denar po nepotrcbnem? Zakaj bi
se raje ne pobotali doma, ko da
polnite mpšnjičke jezienim dohtar*
jem doli po sodnijah! —Na veliko
noč smo slišali v naši cerkvici pri
sv. Nikolaju prav lepo peti. Po*
množeni pevski zbor je pod vod*
stvom g. Janeza prav lepo pel la*
tinsko sv. mašo. Mlademu pevovo*
dji, vsemu zboru in tudi nuni Bur*
gi, želimo vztrajnosti. Le korajžno
po začrtani potij — Star a pesem:
naša cesta čez Oslavje je v takem
stanu, da bomo kmalu morali, ako
bomo hoteli v Gorico, pisati po a*
meriškega Lindberga, da nas bo
vozil v zrakoplovu. Pika. — Na
polju nam neprestajio deževje ne
pusti trt obdelati in krompirja vsa*
diti, tako da ga sadimo več v lonec
kakor pa v zemljo. Kljub tolikemu
deževju imamo pa vsak dan večjo
sušo v aržetih.
Šebrelje.
Z dopisnikom, ki se je v »Edi*
nosti« bavil z združitvijo naše ob*
cine s sosednimi, smo se v »Straži«
že pomenili. Danes se hočemo he*
koliko razgovoriti z dopisnikom iz
Dol. Trebuše, ki se je z isto zadevo
pečal v »Straži« sami.
Včasih so samo mladoletnim in
zapravljivcem postavljali »jerovte«,
no, sedaj se je pa dopisnik sam po*
stavil za jerovta Šebreljcem. On je
takoj, ko je v svoji domišliji dobil
dekret o varuštvu, pokazal svojim
varvancem grozne brezne in pro*
past. Vzel je doma uro in prazno
polo in ncsel isto v stavo po Še*
breljah, ravno tako kakor kaksen
pastir pred koncem leta, da dobi
nekaj na »lumare«, ker je poprej
Ion zapravil. Gorje naj se pa raz*
lije na tiste osebe, ki niso vzele no*
bene »lumare«.
Dejstva so! V nedeljo po novem
letu je bilo tu razglašeno, da bo kr.
prefektura najbrže združila občino
Šebrelje z občjno Cerkno. Nobena
pritožba ni bila vložena od doma*
čih. Čez čas pa pride tuj »jerovt«
in nabira podpise na prazno polo,
ter dokazuie občinstvu, da ima ob*
čina Cerkno 1 milijon dolga in ga
s tern bega. AH ne presega to vse
meje dostojnosti? Kaj Vas briga
položaj v Šebreljah, kaj Vas briga*
jo dolgovi v Cerknem? AH ne velja
prav dobro prcgovor: pometaj
vsak prcd svojim pragom.
Dopisniku gre edino za Hoteni*
sko cesto, ker sc mu zdi, da bo od
strani Cerkna slabše oskrbovana
kakor pa, ako bi bilo županstvo v
D. Trebuši in bi se lahko tudi Se*
brclje molzle. Ako te ceste ni, je
dopisnikova kupčija z lesom in
njegova teleferika sue, — tu g. do*
pisnik tiči tisti zajec, o katerem go*
vorite, ne pa za grmom, katerih pri
Vas skoraj nič več ni, — tu so do*
kazi Vaše dobrohotnosti in neoseb*
nih koristi.
Da ste enim obljuboval urad v
Stopniku, drugim v   Dol.   Trebuši
ste sam priznal. Da se pa sklicujete
na prošnjo Goren je Trebušanov,
ste pokazal svojo nevednost, ker je
obeina Gor. Trebuša že s postavo
od 15. decembra 1927 priključena k
Čepovanu.
Osebe, katere hoee dopisnik za*
ničevati, ker mu niso njegove praz*
ne pole podpisale, naj bodo v zave*
sti, da sp bili v Šebreljah vedno
možje, ki so bili požrtvovalni in
previdni, taki ste tudi še dancs, če*
ravno niste stavili na dopisnikovo
uro, ker Vi ste gledali brez zavisti
in osebnih koristi polcžaj, kakor*
sen je in bo.
V slučaju, da Šebrelje ne ostane*
jo samostojno županstvo, se pri*
ključijo Cerknu, ki nima nobenih
dolgov.
Civilno stanje pa ostane po zago*
tovilu gosp. prefekta v Šebrcljah, s
eemur bo občinstvu prikrajšanih
mnogo poti.
Strzisce.
Dobili smo nove zvonove. Spre*
jeli smo jih s cvetjem in petjem.
Pozdravili smo jih z željo, naj bi
vedno blagoglasno peli in ljudi va*
bili k pobožni molitvi. Veliki zvon
je kakor oče, ki gleda dobra in slat*
ba dela svoje družinske duhovnije.
Druga dva ga zvesto spremljata,
kedar zvonjjo na veselje ali na ža*
lost. Na to se je zapelo: »Ko dan se
zaznava, danica priplava, se sliši
zvonenje... Opomniti pa je treba,
da imamo zdaj mešan zbor. Naj*
večji zvon je namree star »slove*
nee« iz Ljubljanc. Druga dva pa
sta mlada »italijana« iz Padove.
Sv. Križ s Cesta.
Naša pošta nam je za velikonočne
praznike delila posebne vrste piru*
hov. Zelo mnogo strank, ki so do*
bile velikonočne pozdrave potom
razglednic, je bilo oglobljenih. Tu*
di ee so bile na razglednici samo 4
besede, je pela kazen. Čudna stro*
gost v velikonočnem veselju.
Vojsko.
Redkokdaj se oglasimo v »Stra*
ži«, danes scm pa prisiljen napisati
par vrstic. Na velikonoeni ponede*
ljek se je vršil pri nas pies v bivši
aledališki dvorani, ki je trajal od
treh popoldne do osmih zvečer.
Prostor je zelo slabo razsvetljen,
da se še podnevi težko izhaja, nikar
še v pozni uri zvečcr. Pa so imcli
naši plesalci in plesalke mačje oči,
da so videli plcsati tudi po noči.
Pozivamo oblastva, da take plese
omejujejo. Starše pa pozivamo, da
imajo malo vee pažnje nad svoji*
mi otroki, posebno hčerami. Dckle*
torn pa syetujem, bodite pametna,
ker na plesu še ni dobila nobena
pametnega ženina. Žalostno je, da so
se omenjeni dan vpijanili celo ne*
kateri šolarji. Žalostna slika, kaj
ne stariši. Spreglejte še o pravem
času, da ne bo prepozno, kajti vi
ste odgovorni pred Bogom za deja*
nja svojih otrok. Imel bi še marsi*
k&j bridkega povedati, pa naj za*
dostuje za enkrat, ker upam, da bo
ta opomin zadostoval. — Mariji
Gnezda so oblastva vrnila trgov*
sko licenco, za kar smo Vojskarji
prav hvaležni, ker smo bili dose*
daj večkrat prisiljeni potovati v 3
ure odaljeno Idrijo po potrebni
živež. — Domačin.
Sedlo.
Gospodu iz Gorice, ki je pred
kratkim bil pri nas in je delal agi*
tacijo za svojo clcktrarno, povemo
sledeče: Res je, da namerava obči*
na Breginj zgraditi lastno elektrar*
no za svojo občino. S tern hoče dati
občinarjem prepotrebno elektrieno
luč in tudi elektrieno silo za druge
naprave. Graditi hoče to napravo v
lastnem območju, ker je uvcrjena,
da bo s tern napravila obče korist*
no del<5. Namera je resna, kar iz^
pričuje dejstvo, da je obeina na*
pravila načrt, vložila prošnjo na
pristojno mesto in zaprosila za ko*
misijonelni ogled. Vse besede o me*
tanju polen so brez vsake vcljave,
ker gre občini in občinarjem samo
za to, da pridejo do električne na=>
prave po najnižji ceni, Tudi oeitki
radi porabe voine škode so grda iz*
mišliotina, ker vemo, da vojna sko*
da, ki pritiče obeini.. ni v nikaki
zvezi s sedanjimi nasadi. Ker čuti*
mo sami dovoli zmožnosti in ima*
mo na razpolago tudi potrebna
sredstva, zato odklanjamo, da bi
nas kdo iz dobičkarskih namenov
hotel osreeiti s svojp elektriko. Naj
koneno se dodamo, da bi studenec
v Repcu gotovo ne zadostoval za
elektrarno in za vodovod za vasi
Sedlo, Homec in Podbela, katerega
hočejo nekateri proti naši volji
obesiti žc itak z dajatvami raznih
oblik prcobloženim občinarjcm.
Ako ta pojasnila gospodu iz Go*
rice ne zad_ostujejo. naj stopi na
vodopravni urad v Goricj in naj si
tarn oglcda naše naerte. Upamo, da
mu bodo težke skrbi, ki jih ima ra*
di naše elektrike, dovolile toliko
prostega oddiha, da bo lahko na*
pravil te korake in se prepričal o
neplodnosti svojega  zabavlianja.
Ravne pri Batah.
Draga nam »Straža«! Malokdaj
se oglasimo, zato pa sprejmi danes
nekai malega. Tukaj pri nas je po*
stalo življenje zelo žalostno. Slabe
letinc nas stiskajo in slaba vreme*
na nam nagajajo, da ne moremo še
krompirja vseiati. Davčni vijak,
zlasti občinski. nas tudi dobro pri*
tiska. Vendar se večkrat poveseli*
mo, ker je naš obč. načelnik dober
in nam daje dovoljenje za plese,
kadar sc nam zljubi. O pustu smo
plesali kar 4 dni zaporedpma, zdaj
za velikonoene praznike pa ves dan
in vso noč. Da so tudi šolske dekli*
ce plesale, ni nie kaj posebnega.
Oče nima liric, da bi davke plačal,
a sin pa cele noei zapravlja in ves
teden ne dela. Mama je brez srajce,
hei pa ima svileno krilce in rdeče
čeveljčke. Kam bomo prišli tako
naprej? Ali višja oblastva nič ne
vidijo, da pustijo in dovolijo take
neumnosti in pohujšanja^ — Mle*
karno smo si ustanpvili. Začela je
še precej dobro dclati, kar je še
edini naš up.
Idrijske novice.
Nesreča.
V eetrtek zjutraj sta trčila na
ovinku pri Marofu neki kolesar in
neki avtomobilist. Avtomobilu se
ni zgodilo ničcsar, pač pa je odne*
sel kolesar ranjeno roko in zdrob*
ljeno kolo. Previdnost.
Listnica uredništva.
/. G., Jelični vvh: Zadeva, objav*
ljena v listu,  bi nasprotja  samo še
povečala, zato dopisa ne    moremo
priobčiti. Oglasite se še pri priliki.
ZAHVALA.
Podpisani se tern potom zahva*
liujem slavni zavarovalnici »LA
FÖNDIARIA« ter njenemu glav*
ncmu zastopniku g. Dragotinu Stars
cu iz Barkovlj za povoljno in hitr6
mi izplačano odškodnino vsled po*
žara. Ker ie omenjena zavarovalni*
ca zelo kulantna, jo priporočam
vsakomur.
Marc Leopold, Potoče 8.
Kmečka posojiln. Kozana s Vipolže
yabi svoje člane na
REDNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil v nedeljo dne 29. apr.
1928 ob 4. popoldne v uradnih pro*
storih v Kozani s sledečim dnevnim
redom:
1.  Poroeilo načclstva in nadzorstva.
2.  Potrditev  raeunskega sklepa   za
leto 1927.
3.  Volitev nadzorstva.
4.  Slučajnosti.
Odbor.
REDNI OBCNI ZBOR
Kmečke posojiln ice v Kojskem se
bo vršil v nedeljo dne 29. maja t. L
ob IOV2 uri dopoldan.
Dnevni red:
1.  Poroeilo naeelstva in nadzorstva.
2.  Odobritev računa za 1. 1927.
3.  Volitev načelstva.
4.  Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se bo
vršil občni zbor pol ure pozneje ob
vsakem številu članov.       Odbor.
VABILO
k rednemu občnemu zboru
»Ljudske posojilnice« v Vipavi, ki
se bo vršil na dan sv. Florijana dne
4. maja 1928 ob dveh in pol popol*
dne v pisarni.
Dnevni red:
1.  Poročilo naeelstva in nadzorstva.
2.  Potrjenje računa za 1. 1927.
3.  Volitev nadzorstva.
4.  Slueajnosti.
Ako ob iloloeeni uri ne bo do*
volj udeležencev, se bo vršil^ obeni
zbor pol ure pozneje ob vsaki ude*
ležbi.                                 Odbor.
VABILO
k rednemu občnemu zboru
»Kmetijskega   društva«   v   Vipavi,
ki se bo vršil na dan sv. Florijana
dne 4. maja 1928 ob 4. uri popoldne
1.  Poročilo načelstva in nadzorstva.
v pisarni.
Dnevni red:
2.  Potrjenje računa za 1. 1927.
3.  Nadomestna volitev naeelstva in
nadzorstva.
4.  Slučajnosti.
Ako ob določeni uri ne bo do*
volj udelezencev, se bo vršil obeni
zbor pol ure pozneie ob vsaki ude*
ležbi.                                 Odbor.
Bik švicarske pasme, 16 mesecev
star potrjen od komisije je na
prodaj pri Godnicu Alojziju, Ko*
stanjevica na Krasu št. 70.
Važna pisarna. Vpokojeni dav-
kar Obizzi, bivši načelnik komen*
ske izterjevalnice, je zopet otvoril
pisarno o davčnih pristojbinskih
zadevah v Gorici, Via Silvio Pellico
10 (tik gostilne pri »Reichu« na
Kornu) od 8. do 12. ure.
Kdor rabi po ceni stolice, naj se
obrne na tvrdko Bajt Fani v Idriji.
Dobi jih od 12 lir naprej kos.
Na prodaj je hiša z gostilno in
malo trgovino na projnetnem kraju,
eno uro oddaljena od Cerkna; pri
hiši so njive, hiev za 3 glave in go*
zda za lastno potrebo do volj. Pri
hiši je majhen užitck, kateri se Iah*
ko odkupi. Natanenejša pojasnila
da je Luciia Hadolin, (Vrh) Cerkno.
__   ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
Največje in najmodernejše urejeno zdraviliŠče v kraljevini SHS.
SVETOVNI ZDRAV1LNI VRELCI :
„TEMPEL"         „STYRIA"         „DOIYIT"
ZdravlienievsehbolezniželodcainCreves.raehurja^olčnibkaranov, srea, ledvicinjeter
Sezona: 1. maja do 30. septembra.
Glavna sezona:   15. junija do 31. avgusta.
Cene zmerne. -Izven ^lavne sezone znatni popusti.- Svira vojaška godba. -Radio.
Največji komfort. - Prometne zveze zelo ugodne. - Na železnici izredni popusti. -
Razpošiljanje mineralne vode. - Zahtevajte prospekte !
Ravnateljstvo zdravilišča.
Stran 4.______________________________________________»GORISKA STRA2A«
Vešča kuharica, ^ospodinja srecU
njih let, išee službe. Gre v mesto,
na dcželo v župnišifc. Naslov pove
uprava »Goriške Straže«.
Kupovalci pozor! V Kozani št. 78
je na prodaj hiša z malim vrtom, z
dvema spalnima sobama, kletjo in
kuhinjo. Cene za resne trgovce ze-
lo utfodne. Naslov pri upravi lista.
ACQDA DElTIUBÄPI
proä izpadanji* ta»,
Vsebuje kinin in je vsled tega po
sebno priporočljiva proti prehladu
in za ojačenje korenin. Steklenica
po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca>-
stellanovich, lastnik F. Bolaffio,
Trst, Via Giuliani 42. — V Gorki,
Via Carducci 9 pri Fiegel.
Zavod Bj>. B0HGIH9-FIHETT1
TRST, Via Fablo Filzi 23, V. n. Tel. 48-03
Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje
„ŠIJ ATIKE"
(Trgartje v kolku)
Zdravljenje živčnega trganja v laktih in
V  bokih. -  Sprejema od 10-12 in od 15-17,.
Zdravmk
za %ohe in ušta
Dr. LOJZ Itllftlll
sprejema V   G O R 1 C i
Piazza delia Vittoria štev. 20
in v svoji podružnici
pri SV.  K.UCIJI štev. M
*                                                                                      Bt
Trgovina s špecerijskim blagom
na deželi se proda, s prepisom kon*
cesije. Naslov pri upravi lista.
GROŽHJA
za vse otroke od 2 do 12 let
so glisse, ki so nevarne zaje-
davke čreves.
Ta bolezen se ozdrav] popol-
noma s čokoladnimi bonboni
ARRIBA   PROTI   GLISTAM
V zelenih zavitkih po L. 1,-
Prodaia se v vseh lekarnah.
CARRIBA
ČOKOLAONI BONBON PROTI GLISTflM
Zastopnik: ERNEST KUHN
TRST, Via Udine štcv. 2
IOrtopedični zavod A. ZECCHI
TURIN  -   Via Roma 31, I. nadstr. - TURIN
Aparat Zecchi zabranjuje napredovanje
nr* Kile **^Ej
Resnlčno potrdllo ugledne gospe fz Benedk.
Resnici na ljubo nioram izjaviti, da mi je Vaš aparat ninogo olajšal
življenje, ker mi je popolnoma ustavil napredovanje kile, niedtem ko so
vsa drugz sredstva delovala v nasprotnem smislu. Ob enem Vam pošiljam,
svojo sliko, katero lahko poljubno porabite.
D'ALPAOS SALUTE, Parma D'AIpago (Belluno)
Vazno I Vsled mnogih pisem, v kaierih nas stranke iz raznih krajev pro-
sijo za informacije, javljamo, da bo onoped ZECCHI dajal pojasnila
in nasvete v sledečih krajih:
GORICA, v sredo 2. in četrtek 3. maja, hotel „Angelo el'oro".
TRST: v četrtek 4. maja, hotel „Moncenisio".
PULJ : v soboto 5. maja, hotel „Mini ma re".
ZADER: v nedeljo 6. in ponedeljek 7. maja, hotel „Vaporetto."
REKA: v torek 8. in sredo 9. maja, hotel „Riviera".
ST. PETER NA KRASU: v četrtek 10. maja, gostilna Rebec.
VIDEM: v nedeljo 13. maja, hotel „Italia".
PALMANOVA: v ponedeljek 14. maja, hotel „Rosa d'oro".
Tudi za NAJMANJŠEGA KMETOVALCA
se izplača v najkrajšem času nakup
posnemalnika „DIABOLO"
Je prvovrsten svetovni izdelek,
je priprost,
močan
in vztrajen.
PlaCuje se v obrokih od 400 lir navzgor.Q
^ Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop-
nikise iščejo. Ceniki in katalogi so brez-
plačno na razpolago.
Pojasnila prebivalcem soriške                                       KNIT JONSON, BOLZANO
pokrajine daje zastopnik tvrdke
Vlltorlo Jonson, Gorica
Via Contavalle 4JI.
Po   znižanih   cenah
—-»-—-——-—i (At RIBASSO) a—bbbb-bbb
UDINE — Via Savorgnana 5 — UDINE
Od pondeljha 16. t. m. naprej se ursi n\M razprodaja pomladnega blaya po nanovo znižanih
cenah. — Za usB, hi nakupijo za preho ZOO lir, voznja Gorica-Videm in nazaj brezplocna.
Pregl^ile novi cenik:
Obrobljeni robci.....    L. 0.40
Vezeni robci......    „ 0.60
Prtfči za čaj......     „ -.60
Robci zrobom,,ažuru  .                   -.80
Obrobljeni prt!.....     „ 0.90
Brisače „Reclam"   .   .   .   .     „ 0.90
Otroški povoji meter ä   .   .     „ 0.90
Plenice na pol platnene .   •     „ i 40
Plenice gobaste.....     , 1.40
Brisače za knhinjo     ...     „1.40
„Oxford" za moSke srajce,m. ä    „ 1.80
Brisače „Spugna"  ....     „ l 80
Domače moške nogavice ¦   .     „ l.so
Domače piatno.....     M 1.95
Rožasti perkal meter ä   .   .     „ 1.95
Pravo piatno „Madonna" 80 cm     „ 2.25
Panama za moške srajce m. a     „ 2.70
Zeiir     „    „       n
zajamiene barve.   .   .   .     „ 2.95
Crep za halje, m. ä   .   .   •     « 2.50
Jajčasta koža 80 cm. .   •   .     „ 2.95
Obposteljne preproge „Reclam"    „ 2.95
Preproge „juta" 50 cm. .  ¦     „ 2.95
Brisače „Crep" težke ...» 2.95
Naranmfce dvojno elastične .     n 2.95
Dvonitnik poševen  .   •   •   •    » 3-20
Piatno „Scuola" 80 cm.   .          » 3.50
Podsukujica „trikot" za gospe    „ 3.50
Perkal „Re dei bleu" •              « 3.90
Mešano laneno piatno 80 cm.    „ 4.50
Domaöe piatno 150 cm.   .   .    „ 4.90
Zamet za lovce prikupen tip      „ 4.90
Saten barvan za kovtre no cm    „ 4.5u
Ženske sp. hlače „Trlko".          „ 5.—
PobeljenoblagozaprtelSOcm     „ 5.50
Piatno „Scuola" 150 cm   .   .     „ 5.90
Cm saten finejši 125 cm.    .    „ 6.50
Žamet za lovce poseben tip.    „ 7.50
Vezane srajce all hlače.   .   .  „ 7.50
Servis za 6 oseb   ....    „15.—
Servis za 6 oseb, posebne vrste    „ 19.50
Rjuhe z robom „Ajour" za
eno osebo.....     „ 19.50
Posteljno pregrinjalo trikot .     „18.—
Posteljni kovtri.....    W29.—
Servis za 12 oseb ....    „35.—
Volnena odeja.....    „35.—
Žimnica.......    «39.—
Pri nakupu nod ZOO lir 5% popusta, pri nahupu nsd SOD lir 10   popusta ad zgorsj naznacemh cen.
Se sprejemajo naročila tudi po pošti.
N. B. - Blago, s katerim bi ne bil odjemalec zadovoljen, se sprejme nazaj.
CENE STALNE         PostÄ Ü SlQUenShem in nemShem jeZihU.           Poseben popUSt raZProdajalcem
VIDEM   - Via  Savorgnana  S - VIDE1VI