9 770416 224000
Št. 37 (2664), leto LI »Novo mesto, četrtek, 14. septembra 2000 »Cena: 220 tolarjev
ercator Center Novo mesto
1. OBLETNICA CENTRA
sobota, 16. september ob 9.30
Praznovanje obletnice centra z zabavo, doguatacijami in igrami. Glasbeni gostje Irena Vrčkovnik in ansambel Dan in Noč.
ŠENTJANŽ - Po prvi oceni je znašala škoda v posavskem kmetijstvu 1.247 milijonov tolarjev, vročinski udar pa je katastrofa za števne sadjarje in živinorejce, saj je škoda narasla na 1.792 milijonov tolarjev. Sadjarji ne morejo izpolniti izvoznih pogodb, zato se bojijo, da jih bodo izrinili s trga konkurenta Ponovno osvajanje trga pa je dolg in drag proces. Živinorejcem manjka krme, ker sta umanjkala °dkos.
Suša in zadnji vročinski val sta Prizadela okrog 44 odstotkov kmetijskih površin (6.535 ha v krški, 5.510 ha v brežiški in 4.605 ha v Sevniški občini občini) v Posavju, pirektor Sadjarske zadruge Posav-JaToni Koršič je opozoril na nevarnost, da bodo zaradi posledic suše °b kmetih propadla tudi nekatera Podjetja. Vprašal je, kdaj bodo sPrejeta nacionalna navodila, kako oživiti še nacionalni program namakanja? Predlagal je, naj ministrstvi za kmetijstvo in okolje izdelata temeljito analizo posledic
suše, da bi se lažje odločali za naložbe v namakalne sisteme. Sev-niški župan Kristijan Janc je poudaril, daje za to občino nesprejemljivo, dajo po hidroloških podatkih HMZ uvrščajo v 2. in ne v 3. skupino občin po stopnji prizadetosti, čeprav škoda v sevniški občini ni sorazmerno nič manjša kot v sosednjih občinah. Posavci so sklenili, da bodo nastopili enotno in so o tem seznanili tudi državno komisijo in njeno predsednico Sonjo Beseničar med ponedeljkovim ogledom najbolj prizadetih površin v Posavju. Ti so navajali, da so v Ljubljani sprejeli takšno razvrstitev po podatkih, ki jih je HMZ dobil na osnovi meritev na 948 metrov visoki Lisci, v dolinah pa je bilo padavin manj oz. so bile neznatne.
P. P.
DA^OOj	
tou 07/33 76 490	Poteovteova te. Novo mosto
PRVO OBIRANJE TOPAZA - Tudi brežiški župan Vlado Deržič, krški podžupan Andrej Božič, vodstvo posavske sadjarske zadruge (na posnetku) in drugi so pretekli petek pomagali sevniškemu županu Jancu pri obiranju prvih ekološko pridelanih jabolk sorte topaz v Repovžovem sadovnjaku v Šentjanžu. Jože Repovž pričakuje prvo leto s I ha jablan okrog 2 toni jabolk, površine sadovnjaka s topazom pa je že povečal na 2,85 ha. V Sloveniji je ta "dragulj med jabolki”, (sadež je zrel za uživanje šele v decembru!) posajen na 16 ha pri sedmih sadjarjih. (Foto: P. Perc)
Kmetje so kar planili pokonci
V Mirni Peči se ne strinjajo z zmanjšanjem osnove za pokrivanje škode zaradi suše iz državne blagajne - Kakšna merila je imela državna komisija?
MIRNA PEČ - Ker je bila v zadnjem Kmečkem glasu objavljena tabela s podatki o oceni škode zaradi suše in predvideni osnovi za pomoč, so mirnopeški kmetje planili pokonci. Nobeni od sosednjih občin namreč niso določili tako nizke osnove, kot pri Mirni Peči, kjer predstavlja osnova le dobre 4 odst. končno ocenjene škode.
Kot pravijo v občinski komisiji s sosednjimi komisijami. Menijo
za oceno škode, so pričakovali manjše popravke pa morda to, da si bo državna komisija ogledala škodo tam, kjer se ji zdi ocena sporna. Po objavljenih podatkih ne razumejo, kako je državna komisija določila osnovo glede na enotna merila. Menijo, da poročila Hidrometereološkega zavoda ne bi smela biti osrednje merilo pri oceni škode, saj bi s tem zavrgli objektivnost občinskih komisij, ki so si škodo ogledovale na terenu. V Mirni Peči trdijo, da je njihova komisija ocenjevala realno, na podlagi navodil in se pri delu poenotila
tudi, da so napačno uvrščeni v 2. območje prizadetosti s sušo, saj so po meritvah, kijih opravljajo nekateri okoliški kmetje, imeli celo manj padavin kot Novo mesto, pri ogledih pa se jim je zdelo, da koruza v Prekmurju ni nič bolj prizadeta kot pri njih.
Opozarjajo še, da gre za intenzivno kmetijstvo, zato so pri koruzi danes veliko večji donosi, kot jih predvideva uradno vrednotenje, pri travinju pa so celo 100-odstot-no večji. Ker morajo kmetje seno kupiti, je škoda še toliko večja. V Mirni Peči pričakujejo, da bo
državna komisija objavila vsa merila, po katerih je prišla do osnove, vpliv posameznega merila in poimensko sestavo državne komisije. Pričakujejo, da bodo njihovi kmetje dobili del pomoči, ki jim dejansko pripada. Kot kaže sedaj, naj bi v dveh letih prejeli 2,6 milijona tolarjev pomoči, letos komaj dober milijon. Če se to razdeli na 180 kmetov upravičencev, potem je jas: no, koliko je ura.
B. DUŠIC GORNIK
Dostojanstvo arhitekture
RIBNICA - V galeriji Miklove hiše bo v petek, 15. septembra, ob 19. uri predstavitev razstave Dostojanstvo arhitekture Marjana in Marka Mušiča. Razstavo, ki bo na ogled do I. oktobra, bo prestavil Tomaž Brate.
		
		Mednarodni 09 OBRTNI SEJEM
		
	O cajsc SEJEM	Ogledalo slovenske uspešnosti Smtnlu pokrovitilj. &MERKUR
Berite danes
stran 3:
• Strah v mrliški vežici, ki je ni
stran 4:
• Hleve bi širili, pa jim ne dajo
stran 6:
• Mačehovsko do svojih otrok
stran 9:
• Lubadarji ogrožajo naše gozdove
stran 11:
• Dvema se je pridružil še tretji
stran 18:
• Sašo si želi, da bi nekoč lahko tekel
stran 19:
• Ena minuta dovolj za eno ovco
50 let Gimnazije Josipa Jurčiča
IVANČNA GORICA-V soboto, 7. oktobra, ob 10.30 bo Gimnazija Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice pred šolo pripravila osrednjo proslavo ob svojem zlatem jubileju. Pozdravni nagovor bo imel predsednik države Milan Kučan. Istega dne ob 9. uri pa bo v stiškem samostanu, kjer je gimnazija imela svoje prostore vse do leta 1981, pozdravil nekdanje in sedanje dijake, profesorje in prijatelje šole opat dr. Anton Nadrah, minister za šolstvo dr. Lovro Šturm pa bo odkril spominsko ploščo. V teh petdesetih letih je ivanš-ko gimnazijo končalo preko 1600 maturantov.
Smerne!  --------------
V soboto se bo postopno pooblačilo, v nedeljo pa bo zmerno do pretežno oblačno s padavinami.
Svetlo pivo Union v steklenici z dolgim vratom - long neck -ie novost Pivovarne Union,
Pitje svetlega piva Union iz steklenice z dolgim vratom vam zagotavlja najdaljši užitek.
Košarica ostaja. Ponudba se menja.
'PmiikOu velja v Mercator centru Ljubljana, Mercator centru Koper. Mercator ccnitu Novo moto, Mercatot centru Maribor, Mercator traOB Miah lab on, >lqrcraubcru rtuj, lirpmaaibm telice
Tokratna ponudba iidrlkov velja od 1.9. do 31- IZ. 1000.
** Kaaliko v vrednoati košarice vam bomo vrnili, če nam boatt v obdobju trajanja ponudbe predtuiiLi račun o nakupu enakih itdelhnv n Slumnaka Manca', b ra bdi-m kapljam v w paa^jalai v Sovrnip
ISSN 0416-2242
PIVOVARNA UNION
JčL/'ri/rth//t /
http://www. mercator. si
Slovenska košarica za jesen in zimo je polna izdelkov, ki bodo v tem letnem času najpogosteje na vašem jedilniku in v vašem domu. Od septembra vam je tako na voljo 50 različnih izdelkov, za katere boste skupno odšteli samo 33.873,00 SIT. Slovenska košarica s kakovostnimi izdelki slovenskih proizvajalcev je stalna ponudba, ki vam je na voljo v vseh Mercatorjevih hipermarketih.
S
Mercator Slovenska košarica
Avgustovski vročinski val še povečal katastrofo
Po prvi ocenjeni škodi v posavskem kmetijstvu jo je povečal za približno tretjino - Sadjarji ob težko priborjene trge
Če boste našli kje košarico enakih izdelkov cenejšo, vam bomo vrnili razliko v vrednosti košarice.**
Ponekod tudi suša po suši
Če ni kaj deliti, je hudo, a vsako leto znova se potrjuje, da pravi hudič nastane šele takrat, ko se deli. Občine do torka še niso dobile uradnih podatkov o končni oceni škode, ki jo je povzročila suša, in o osnovi za razdelitev pomoči, hude krvi pa je že za potoke. Boj se je tokrat, morda sicer prepozno, s pomurskih polj premaknil proti Dolenjski, te da še ni znano, ali bodo tukaj kmetje tudi tako učinkoviti. Za zdaj je znano le to, da z neuradnimi milijoni, ki naj bi jih v dveh letih prejeli kot pomoč zaradi utrpele škode zavoljo suše, niso niti približno zadovoljni.
Državna komisija za oceno škode je udarila mimo, ko je dopustila, da so podatki pricurljali v javnost, še preden je pojasnila, po kakšnih merilih je delala. Zdaj kmetje in občine protestirajo in pričakujejo popravke. Prav zanimivo bo, ko jim bodo razlagali, zakaj se kmetu v Beltincih, ki je imel za milijon tolarjev škode, prizna ta ■milijon in še malo za povrh, zakaj pa njegovemu kolegu iz Mirne Peči za enako škodo priznajo le 40 tisočakov.
Kot kaže, bo okrog delitve pomoči za škodo od suše še vroče, če bo sploh kaj časa in priložnosti za to. Zakon o državni pomoči je bil sprejet na hitro in tudi del pomoči za prvi val suše naj bi bil v občinskih rokah še pred koncem oktobra. Verjetno res drži, da je pomoč najbolj učinkovita, če je hitra, pri tem pa je dobro tudi, če je pravilna in poštena. Trenutno se zdi, da je k naglici prispevala bližina volitev. To potrjujejo tudi poročila, da je s podatki o ocenah škode prva začela mahati politična stranka, natančneje združena SLS SKD.
BREDA DUŠIC GORNIK
Parlamentarne volitve 2000 • Parlamentarne volitve 2000
Pobratimi treh občin že v Evropi
V Metliki je bilo konec tedna dvodnevno srečanje pobratimov iz italijanskih Ronk, avstrijske Wagne in Metlike
Slovenija in alkohol
Ustanovili so
Združeni v Krškem
KRŠKO - Na združitvenem občnem zboru Slovenskih krščanskih demokratov - občinskega odbora Krško in tamkajšnje podružnice Slovenske ljudske stranke 6. septembra, ki se ga je udeležil tudi predsednik Sveta stranke Jože Zupančič, so izvolili 24-članski izvršilni in tričlanski nadzorni odbor. Za predsednika občinskega odbora nove stranke so soglasno izvolili dosedanjega predsednika krške SLS in krškega župana Franca Bogoviča, za podpredsednika pa občinskega svetnika Franca Štokarja. Sprejeli so tudi program dela občinskega odbora do prvega rednega občnega zbora.
Združitev SLS in SKD Črnomelj
ČRNOMELJ - Peter Dichelber-ger, predsednik SKD Črnomelj, in Marjan Mušič, predsednik SLS Črnomelj, sta v petek, 8. septembra, podpisala sporazum o združitvi strank v SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko. Občinski odbor Črnomelj. Po vnaprejšnjem dogovoru sta s tem postala tudi sopredsednika novoustanovljene stranke. Izvršilni odbor bo sestavljalo po šest članov iz vsake stranke, tajnik bo Božidar Bra-jkovič, blagajnik pa Jože Grdiša. V treh mesecih bodo sprejeli pravila in poslovnik izvršilnega odbora, v začetku prihodnjega leta pa bodo na kongresu izvolil predsednika.
Nova Slovenija v Trebnjem
TREBNJE - V nedeljo, 10. septembra, je potekal ustanovni zbor Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke za občino Trebnje. Zbrane je nagovoril predsednik vlade in stranke Nova Slovenija dr. Andrej Bajuk, zunanji minister in dolgoletni poslanec občine Trebnje Lojze Peterle pa je odgovarjal na številna vprašanja o delu vlade in parlamenta. Na zboru, ki se ga je udeležilo več kot sto ljudi, so izvolili tudi 17-članski občinski odbor, ki bo v prihodnjih dneh izvolil predsednika in določil kandidata za poslanca v Državni zbor. Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev stranke N.Si v Trebnjem je dr. Marjan Pavlin.
Ustanovni zbor Bajukove stranke
ŽUŽEMBERK - Minulo nedeljo je udeležence ustanovnega zbora Občinskega odbora Nove Slovenije - krščansko ljudske stranke Žužemberk pozdravil tudi predsednik stranke in vlade dr. Andrej Bajuk. Potrdili so nov izvršilni odbor stranke, v katerem so povečini člani stare stranke SKD, ki v Žužemberku še ni imela združitvenega zbora s stranko SLS. Novi odbor ima v prvi vrsti nalogo pridobiti članstvo, temeljito pa se bodo pripravljali tudi na bližajoče se volitve. Do ustanovne seje bo odbor vodil Jože Papež.
N.Si tudi v Dolenjskih Toplicah
DOLENJSKE TOPLICE - Prav tako v nedeljo pa so podružnico Nove Slovenije - krščansko ljudske stranke ustanovili tudi v Dolenjskih Toplicah. Zbora se je udeležil tudi predsednik stranke dr. Andrej Bajuk, ki je predstavil program stranke in odgovarjal na vprašanja udeležencev. Izvolili so vodstvo občinskega odbora stranke, ki ga bo do ustanovne seje vodil topliški župan Franci Vovk.
Kandidati za državnozborske volitve
Novomeška ZLSD potrdila kandidata
NOVO MESTO - Območna organizacija ZLSD Novo mesto je 5. septembra na delnem zboru članov stranke za pet občin predstavila kandidatno listo za 2. in 3. okraj 6. volilne enote. Zbrane sta nagovorila kandidata Breda Oklešen in Igor Perhaj. Specialna pedagoginja in ravnateljica OŠ Dragotina Ketteja je govorila predvsem o ustrezni ravni kulturne vzgoje otrok s prilagojenim šolskim programom. Igor Perhaj, referent za nabavo v Revozu, pa je povedal, da bo predvsem vztrajal v zahtevah, da Dolenjska čimprej dobi avtocesto in zadostno oskrbo z elektriko, v odnosu do preteklosti pa je proti vsakemu zanikanju upravičenosti in ciljev NOB Slovencev.
LDS v Beli Krajini
METLIKA - Predstavniki vseh treh lokalnih odborov LDS - Črnomlja, Metlike in Semiča, so se 6. septembra zbrali v metliškem hotelu Bela krajina na 1. seji volilnega štaba za okraj Bela krajina. Na sestanku so se pogovarjali, kako čim bolje izpeljati skupno in usklajeno volilno kampanjo LDS za Belo krajino, kandidat za poslanca Jože Matekovič pa je ob tem predstavil programsko zasnovo za svojo kandidaturo.
Predstavili novo vodstvo in kandidata
RIBNICA - Ribniška SLS+SKD Slovenska ljudska stranka je na tiskovni konferenci pred dobrim tednom dni predstavila novo vodstvo stranke in oba kandidata za letošnje državnozborovske volitve. Za predsednika stranke so dober meseč in pol po združitvi imenovali mag. Franca Buta, za podpredsednico pa Vladko Turk. Mag. But je tudi kandidat stranke, ki bo kandidiral na območju občin Velike Lašče, Ig, Brezovica in Škofljica., drugi strankin kandidat Benjamin Henigman pa bo kandidiral na območju Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka.
Kostelci na Jasnici
KOSTEL - Občinski odbor SLS+SKD Slovenska ljudska stranka Kostel je v torek pripravil v motelu Jasnica pri Kočevju tiskovno konferenco. Na njej so predstavili kandidata stranke za volitve poslancev V državni zbor v 1. volilnem okraju 4. volilne enote - Kočevje, Valentina Južniča.
Kandidati Nove Slovenije
NOVO MESTO - Novomeški občinski odbor Nove Slovenije je na seji 8. septembra po posvetu z že ustanovljenimi občinskimi in iniciativnimi odbori stranke dolenjske regije kot svoje kandidate za državnozborske volitve evidentiral Matjaža Falknerja, Petra Kostrevca in Franca Vovka. Svet stranke bo dva kandidata dokončno določil na jesenskih volitvah.
Kandidati LDS
LJUBLJANA - V Cankarjevem domu sta minuli petek in soboto potekala programski kongres in pred-
volilna konvencija Liberalne demokracije Slovenije. Na slednji so predstavili vse kandidate za poslance in poslanke v Državni zbor. V 6. volilni enoti bo na območju Sevnice kandidat LDS sevniški podžupan Andrej Štricelj, v 2. in 3. volilnem okraju, torej v občinah novomeškega območja, pa bosta kandidata direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto dr. Tatjana Gazvoda in Gregor Golobič, generalni sekretar LDS. Na predlog delegacije občinskega odbora LDS Novo mesto so med prednostne naloge stranke v prihodnjem mandatnem obdobju uvrstili tudi izgradnjo dolenjskega dela avtoceste in posodobitev elekto-distribucij-skega omrežja v naši regiji.
Jazbečeva kandidatka ZLSD
SEVNICA - Na zboru Območne organizacije ZLSD Sevnica so za novo predsednico stranke soglasno izvolili upokojeno ravnateljico krm®" Ijske osnovne šole Berto Logar, za podpredsednika Ludvika Cvirna, k' bo tudi vodja volilnega štaba za državnozborske volitve, za kandidatko za poslanko pa upokojeno gospodarstvenico, bivšo direktorico InpR' ta Marijo Jazbec. Dogovorili so se tudi o skupnem delu v predvolilnem času. ZLSD bo skušala pomladiti svoje vrste, na volišča pa privabiti čim več svojih simpatizerjev.
Forum
O reformi javne uprave
LJUBLJANA - Na 2. seji Demokratičnega foruma, ki so jo na Ljubljanskem gradu pripravili Demokrati Slovenije, je beseda tekla o reformi javne uprave. Ugotovitev foruma' udeležila se ga je tudi koordinacija za Dolenjsko in Posavje - je bila, da brez posodobitve javne uprave Slovenija ne more biti moderna država-Povedali so tudi, da bo potrebno Prl zaposlovanju in strokovni usposofr Ijenosti delavcev v upravi postaviti okvire, ki bi jih morala spoštovati slovenska politika. Ugotovili so, da je vzrok neustavljive rasti javne uprave v veliki meri posledica razkola slovenstva na desnico in levico, in oblikovali izhodišče, daje danes uveljavitev strpnosti najpomembnejša naloga vseh političnih strank.
Izogibati se pitju alkohola je pravzaprav bogokletno. Že kelih visoko nad glavami vernikov je namreč prvi klic k alkoholu. Kdor ne dospe do keliha, si morda spotoma prebere izrek domnevnega modreca, da je lepo častiti vino, le zaljubiti se v vino ne smeš. Zaljubiš se praviloma v žensko. Vino v povezavi z žensko pa je bistroumna past, ki si jo je človek izmislil in ki jo ljudje opevajo že od pam-tiveka. Sicer lahko občutljivi značaji protestirajo, če bo beseda samo o vinu. Kajti užitkov na temelju alkohola je še več. Če prisluhnete Andreju Šifrerjuv zadnjem obdobju, boste slišali, da ljubi ženske, ki rade pijejo pivo, češ da jim po pivu rastejo prsi. No torej! Menda je pri vsej zadevi pomembno, na kateri strani ostaja častilec alkohola, ali tam, kjer pijejo, kot se temu reče, kulturno, ali na drugi strani, kjer ni mere in kjer so pijančki s stažem. Ko gre za alkoholizem kot družbeni pojav, pogledi begajo predvsem k drugi skupini ljubiteljev zakonsko dovoljenega mamila. No, ta skupina, torej sloj alkoholikov, je po nekaterih statističnih izračunih v Sloveniji zelo številna. Ali menite, da je v Sloveniji alkoholizem pereč cfružbeni problem, zaradi katerega je treba biti plat zvona? Kje so po vašem razlogi za čezmerno uživanje alkoholnih pijač?
BORIS HORVAT s Pahe pri Novem mestu: “Po mojem prepogosto in preveč pijemo, predvsem pa ne poznamo meje. Če greš čeznjo samo kdaj pa kdaj, ni težav, hudo pa je, če je tako iz dneva v dan. Poznam kar precej zasvojenih ljudi in vesel sem, da sam nisem med njimi. Alkoholizem je v Sloveniji pereč problem, zlasti na Dolenjskem. Samo poglejte navsezgodaj po lokalih!"
KATJA MIHELIČ, dijakinja 5. letnika poslovne šole v Črnomlju: “Mislim, daje v Sloveniji veliko preveč alkoholizma, zato je to problem. Nobena katastrofa ni, če popiješ deci vina na dan, liter pa vsekakor je nekaj drugega! Poznam veliko mladih, ki pijejo, vendar še niso alkoholiki. Kadar gremo s prijatelji ven, navadno pijemo vino ali pivo.”
ALENKA MEŽNARŠIČ, upokojenka in občinska svetnica iz Metlike: “Problem je, če se veliko pije, in v Sloveniji se to dogaja. Hudo je, če pije moški, veliko huje, če pije mati, ker ne more skrbeti za otroka. Poznam veliko takih primerov. Ne podpiram pa niti skrajnosti brez kapljice alkohola. Nujna je zmernost. Problematična pa sta poleg alkohola tudi tobak in droga.”
Dr. med. ŽELJKO HALAPIJA, direktor sevniškega zdravstvenega doma: “Alkoholizem je vsekakor zelo resen, ne le zdravstveni in socialni problem Slovenije. In medtem ko je boj proti kajenju in cigaretam tako zaostren, tudi zakonsko podprt, ker je pač pri nas tisto, kar pride iz ZDA sveto in zveličavno, problemu alkoholizma niti približno ni posvečena tolikšna pozornost.”
FRANC MILOŠIČ, upokojenec iz Slovenske vasi pri Šentrupertu: “Že več let nisem spil niti kozarčka, tudi iz zdravstvenih razlogov. Prihajam iz Štajerske, kjer je vinogradništvo bolj razvito, žal pa ne tudi kultura pitja, kakršna je značilna za Francoze. Verjamem, da je vino lahko dopolnilo hrane, nevarno pa je pijančevanje, zato je pri nas alkohol že velik problem!"
BEBA PILTAVER VESEL iz Krške vasi: “Na vsakem vogalu ponujajo alkohol. Zapirajo trgovine in odpirajo gostilne, moderni so posebno pubi. V pubu pa je “in”, da piješ pivo. Država je naklonjena pridobivanju, reklamiranju in pitju alkohola. Na televiziji so reklame za alkoholne pijače, za kruh so redko. Ob otvoritvah se nazdravlja z alkoholom.”
MARTIN KOLAR, predsednik območnega odbora Združenja borcev NOB Brežice, iz Brežic: “Alkoholizem ni nacionalni problem, v prometu je problem, ker je precej prometnih nesreč zaradi alkohola. Kazni tega ne bodo preprečile, ampak je treba v av-tošolah dati več poudarka na to, kaj povzroča v prometu alkohol. Človek pod vplivom alkohola naj ne sede za volan!”
DARJA KLARIČ, študentka iz Kočevja: “Alkoholizem je v Sloveniji zelo razširjen. Predvsem med mladimi je opaziti, da precej več uživajo alkohol, kot so to počeli pred leti. Mnogi se brez alkohola ne znajo zabavati. Zanje je alkohol obvezni del sprostitve, kar počasi vodi v odvisnost. Poznam kar nekaj alkoholikov, vsi so še mladi, stari le nekaj več kot 20 let.”
KSENIJA LUZAR, gostilničarka iz Škocjana: “Mislim, da se vsak pravi gostilničar najbolj boji alkoholikov, pijancev. To so najslabši gostje. Gostilna mora biti družaben prostor, krajevna dnevna spba, ne pa zatočišče pijancev. Pri nas je alkoholizem vse bolj problem med mladimi, kar je gotovo posledica domačega zgleda in pomanjkljive tovrstne vzgoje v šoli.”
METLIKA - Pred tremi desetletji Sta župan avstrijske Wagne Johan Nushold in predsednik metliške občinske skupščine Ivan Žele podpisala listino o pobratenju med obema občinama. Čeprav sta bili takrat že dve leti pobrateni občini Metlika in italijanske Ronke ter leto dni Ronke in Wagna, pa gotovo prebivalci vseh treh občin niso slutili, da se bo njihovo tristransko pobratenje razvilo v dolgo in pristno prijateljstvo.
V preteklih desetletjih seje namreč med pobratimi zvrstilo veliko srečanj občinskih delegacij, gasilcev, amaterskih kulturnih skupin, športnikov, šahistov, ribičev, vinogradnikov, otrok na letovanjih in slikarskem ekstemporu ter ostalih. Prav dvodnevno srečanje prebivalcev treh občin, ki je bilo pretekli konec tedna v Metliki hkrati s praznovanjem 30. obletnice pobratenja med Metliko in Wagno, pa je znova potrdilo, da med pobratimi ni ne administrativnih, ne jezikovnih, ne kakršnih koli drugih ovir za pristno prijateljstvo. “Vse bolj se zavedamo, da je takšno sodelovanje pobratenih občin lahko vstopnica naše male države v združeno Evropo, naša srečanja pa predstavljajo tudi drobec k nastajanju Evrope brez meja,” je na slovesnosti poudaril metliški župan Slavko Dragovan ter dodal, da bo v prihodnje ena pomembnejših nalog sodelovanje pobratimov na gospodarskem področju. Avstrijski župan Franz Trampusch seje zahvalil vsem, ki so prispevali k dobremu sodelovanju med občinami. Predvsem ga je veselilo, da je bilo na srečanju toliko mladih, kar pomeni, da bo prijateljstvo živelo naprej. Italijanski župan Enzo No-velli pa je pripomnil, da Metlika, Wagna in Ronke niso običajni kraji, ampak mesta, ki so že v Evropi.
Metličane je tokrat obiskalo 150 ljudi iz Ronk in 140 iz Wagne. Medtem ko so nekateri prišli zgolj
na obisk k prijateljem, pa so se mnogi udeležili tudi različnih tekmovanj. Pomerili so se gasilci (najboljši so bili iz Leitringa blizu Wagne, sledile pa so Ronke, Wa-gna in Metlika), ribiči (Wagna, Ronke, Metlika), tenisači (Ronke, Wagna, Metlika), mladi nogometaši (Metlika, Wagna, Ronke), starejši nogometaši-občinski funkcionarji (Ronke, Metlika, Wagna) in šahisti-ekipno (Metlika, Wagna) ter posamično (dr. Franz Gestezs-hy, Egon Petrič, Igor Zupanič).
M. BEZEK-JAKŠE
Projektno delo
OTOČEC - Novomeška višja strokovna šola, ki deluje v okviru tukajšnjega Šolskega centra, je začela uvajati projektno delo v učni načrt izobraževanja strojnikov, ki poudarja projektno in skupinsko delo ter praktične naloge. Projekt poteka v okviru programa Phare Mocca, ki zagotavlja tudi nepovratno finančno pomoč. Projektnemu delu na šoli bo namenjena tudi mednarodna konferenca, ki bo v sredo, 20. septembra, na Otočcu. Govorili bodo o izkušnjah s tem v tujini, o pričakovanjih podjetij, o pripravi projektnega dela ter predstavili izkušnje z novomeške šole.
Borci v Koprivniku
KOPRIVNIK- Odbor skupnosti borcev 18. divizije bo pripravil v soboto, 23. septembra, ob II. uri v Koprivniku srečanje ob obletnici bojev v tem kraju in veliki zmagi partizanskih enot nad domobranci in Nemci. V Koprivnik bo ob 8.30 s Kongresnega trga odpeljal tudi avtobus. Prijave za udeležbo srečanja zbirajo do 15. septembra v Mestnem odboru ZB NOB Ljubljana, Komenskega 7, oz. na tel. št. 4325 241. Do Koprivnika se pride po asfaltirani cesti iz Kočevja in Bele krajine.
SPOMINSKI TRAK ZA GASILCE - Na slovesnosti ob srečanju pobratimov sta zaigrali tudi godbi na pihala iz Metlike in Wagne, nastopili člani metliške folklorne skupine Ivan Navratil, župani vseh treh občin pa so si izmenjali darila. Predstavnik Gasilskega društva Wagnen je na prapor metliških gasilcev pripel spominski trak (na fotografiji), predsednika Gasilske zveze Metlika in Gasilskega društva Metlika Jože Nemanič in Stane Bajuk pa sta gasilcem iz Ronk in Wagne podelila gasilska priznanja. Sicer pa so Metličani pripravili tudi razstavo fotografij s srečanj pobratimov, na Suhorju, kjer je bila 17. decembra 1944 ustanovljena italijanska narodnoosvobodilna brigada Fontanot, pa so na krajši slovesnosti Italijani položili venec k spominski plošči. (Foto: M. B.-J.)
DRAMA PRED NOVOMEŠKIM INTERTOBOM - V začetku tedna je 42 članov sindikata čevljarjev Intertob nadaljevalo s stavko, pogajanja z direktorjem o premestitvah delavcev in sindikalnih zaupnic ter o neporavnanih obveznostih do delavcev pa se še niso začeta. Delavke so začele stavko že 4. septembra za stroji, vmes protestirale tudi pred tovarno(na sliki) in v torek v skladu s sklepom stavkovnega odbora z živim zidom preprečile direktorju Jožetu Prazniku, ki je sicer 80-odstotni lastnik družbe, vstop v tovarno. Pd tem je prišlo do incidenta, zato so poklicali na pomoč tudi policijo. Od torka naprej premoženje in objekt tovarne varujejo delavske straže, v tovarni pa nemoteno deta skupina delavcev, ki niso člani sindikata. Direktor Jože Praznik je predlagal, da se pogajanja pričnejo v sredo, 13. septembra, ob 10. uri v pooblaščeni odvetniški pisarni v Ljubljani. O razpletu drame v Intertobu, ki vodi podjetje na rob propada, bomo poročali prihodnjič. (Foto: B. D. G.)
Novomeška kronika
CAFFE - Na začetku novomeškega Glavnega trga je proti večeru tako, kot bi človek zašel na prevolilni miting v osrednjo Srbijo. Iz lokala s čudaškim imenom Caffe del Moro se razlega hrupna glasba iz ciriličnega dela naše nekdanje domovine. Caffu mi, draga, ispeci!
URA - Najstarejši Novome-seani se še spominjajo Matasa-novega Korla, duhovitega posebneža, klateža in berača. Še Posebej rad je imel žepne ure, ki s° jim zaradi debelosti rekli kar pebule. Pa gaje mestna mularija dražila in spraševala: “Kori, koliko je ura?” “Za reveže je na rotovžu!" se je odrezal Kori. Danes pa tudi reveži v Novem mestu ne vejo več, koliko je ura. Tista na Rotovžu namreč že lep cas stoji. Tako na dveh straneh ysaj dvakrat na dan kaže točen cas, na tretji pa je celo brez kazalcev.
TABOR - Pred časom so ljubitelji narave z Otočca pri logarji hiši na Gorjancih postavili tabor in v lepi naravi preživeli Pet dni. Za vsak dan posebej so Papisali in razobesili, kaj bodo Počeli. Nekaj pa so očitno poza-mli napisati: daje treba za sabo Pa koncu pospraviti, ne pa pusti-ll kurišče z dimnikom, ploče-vmke in prazne konzerve, celo smerokaz in druge nelepe dokaze civilizacijskega vdora v naravo.
tenis - v soboto je novomeška enota Zavarovalnice Triglav na Otočcu pripravila tradicionalni teniški turnir, ki se Saje udeležilo okoli 100 poslov-P'h partnerjev in drugih gostov. Najboljši v šestih kategorijah so se uvrstili na zaključni turnir v “ortorožu. Za razvedrilo so pripravili še tekmovanje v lokostrelstvu. Tri glave: direktor Bramaca Jernej Klemenc - Pino, predstavnik zavarovalnice Triglav na l^eki Miroslav Štimac in trebanjski showman Slavko Podboj pa so si. na sončni terasi otoškega teniškega centra privoščili dopoldansko partijo preferanse. Triglav tenis, Triglav lokostrelstvo in triglavo preferanso.
Ena gospa je rekla, da se je v Novem mestu sindikalni boj spre-VrRel i> hoj med sindikati.
[^kocjanski ovinki
. pOTA - V delitveni bilanci se Je škocjanski župan Janez Povšič srčno boril za svojo občino. Z novomeško občino ravno toliko, da n' Prišlo do vojne. S sevniško pa so se dogovorili bolj v miru. Za doto” jim nekdanja “lastnica" raJevne skupnosti Bučka sedaj Preja lokalno cesto Dolnje Radu-Je-Raški vrh-Brezovo, ki povelje škocjansko s krško občino.
. tvar bo veljala 25 milijonov tolar-Jev. Plačnik je občina Sevnica.
I ot, ki bo oktobra, pa bo plača-a občina Krško, ki jo bo po Pov-■eevi razlagi ta cesta povezala s
svetom,
. Ta Ra - Pred kratkim je v škocjanski župniji, za katero že dolga ®ta skrbijo salezijanci, prišlo do menjave. Hkrati sta v “prekoman-o odšla župnik Franc Brečko, ki e bil v Škocjanu 9 let, in kaplan anko Ivančič. Brečko je odšel na Rezijanski sedež na Rakovnik pri JPbljani, kjer je prevzel vodenje ^eialnega projekta Skala, ki je amenjen predvsem mladini, ka-an Janko pa se je preselil v bližjo Sevnico. Namesto njiju sta v Kocjan prišla župnik Franc Mar-'p in kaplan Feliks Golob. je pokopališče - v Škocjanu p Ppjvečja gneča na pokopališču, ''kopališče ob farni cerkvi v naj-Jem središču kraja je polno in 03 sedanji lokaciji ni moč širi-• Ker občinska oblast ne misli mo na žive občane, ampak tudi Pokojne,-se ozira za primernim vim zemljiščem za škocjansko °kopaiišče. Oko jim je obstalo jea Parceli v bližnjih Hlačah, kot •pjedinsko ime za del Škocjana, dni tam opravljajo geološke z>skave, kot to v postopku za Dovčev dovoljenja-za ureditev kopališča zahteva zakon.
J
J\l A S J f-J O 3 C i JM
MM
Strah v mrliški vežici, ki je ni
Zaradi nasprotovanja treh gospodinjstev kljub lokacijskemu dovoljenju ne morejo zgraditi mrliške vežice na Potov Vrhu - Predsedniku KS zarubiti avto
POTOV VRH - Gradnja mrliške vežice na Potov Vrhu, podgorski vasi v primestni krajevni skupnosti Mali Slatnik, ki se vleče že dobrih 5 let, postaja vse bolj groteskna. O zapletih v zvezi s to gradnjo smo v našem časopisu pisali v začetku tega leta, od takrat pa se stvari ne samo niso nikamor premaknile, ampak so se še dodatno zapletle.
Naj na kratko obnovimo to nenavadno zgodbo. V programu krajevnega samoprispevka je že več kot 5 let gradnja mrliške vežice na Potov Vrhu. Za gradnjo mrliške vežice na parceli, ki jo je ob pokopališču krajevni skupnosti prav za to že leta 1998 odstopila novomeška občina, je vsekskozi večina krajanov, proti pa so tri gospodinjstva, od katerih sta dve tudi interesenta za to parcelo. Ta tri gospodinjstva ves čas preprečujejo začetek gradnje. V to so vpletla celo veleposlaništvo tuje države v Sloveniji. Preko duhovnika iz enega od teh gospodinjstev se je za to zadevo zanimal tajnik papeškega nuncija v Sloveniji, ki se je v zvezi s tem sestal z novomeškim županom dr. Starcem. Ko ga je župan seznanil z dejstvi, je diplomat očitno sprevidel, za kaj gre, in se nehal zanimati za ta “primer”.
A zoprniki niso odnehali. Zoper lokacijsko dovoljenje za gradnjo so se pritožili na ministrstvo za okolje in prostor, kjer pa se lahko postopek vleče dolga leta. Ko je v zapisu v Dolenjskem listu predsednik KS Mali Slatnik Alojz Dragan izjavil, daje zaradi odločnega vztrajanja krajanov, da je treba mrliško vežico čimprej zgraditi, pripravljen
tudi na to, da gre zaradi črne gradnje za 14 dni v zapor, so proti njemu začeli pravi pogrom.
Gradnji nasprotujoče stranke so dosegle, daje novomeško okrožno sodišče izdalo začasno odredbo, s katero prepoveduje kakršnokoli delo na parceli, na kateri naj bi zgradili mrliško vežico. Za kršitev te odredbe je sodišče zagrozilo toženima strankama, Mestni občini Novo mesto in Krajevni skupnosti Mali Slatnik, vsaki z denarno kaznijo po 2 milijona tolarjev, pooblaščenim osebam toženih strank pa s po 500 tisočaki kazni. Odredba, sklicujoč se tudi na članek v našem časopisu, prepoveduje “ravnanja, ki bi merila na gradnjo mrliške vežice”. Ugovor KS Mali Slatnik zoper začasno odredbo je sodišče zavrnilo, višje sodišče v Ljubljani pa je zadevo dalo v ponovno obravnavo novomeškemu okrožnemu sodišču, to pa je še enkrat razsodilo enako. Krajevna skupnost se je ponovno pritožila na višje sodišče, hkrati pa je vsa stvar tudi na ministrstvu za okolje in prostor, ki naj bi ovrglo ali potrdilo že izdano lokacijsko dovoljenje.
Do takrat na sporni praceli ne bi smeli niti kopriv pokositi. A ljudje ne samo da so pokosili koprive,
ampak so na svojo roko parcelo sredi vasi pri cerkvi uredili, da je moč na njej parkirati avtomobile. Prizadeti so preko svoje odvetnice takoj zahtevali, naj sodišče zaradi tega naloži novomeški občini in KS Mali Slatnik “povišano denarno kazen”, in to po 3 milijone tolarjev vsakemu, predsedniku krajevne skupnosti Draganu pa milijon tolarjev. Tožniki so okrožnemu sodišču vestno dostavili tudi žiro računa mestne občine in krajevne skupnosti, s katerih naj bi sodišče pobralo denar, ter Draganov naslov. Od Dragana pa naj bi po predlogu tožnikov denar za plačilo kazni dobili s prodajo zarubljenih stvari, “zlasti z rubežem in prodajo njegovega osebnega avtomobila”.
Na to “grozilno pismo” je Dragan odgovoril, da on in krajevna skupnost nista naročnika teh del, še več, daje brž,-ko je slišal, da se na sporni parceli nekaj dela, ljudi opozoril, da morajo nehati in upoštevati začasno odredbo sodišča. Ljudje pa so mu odgovorili, da so na parceli že naredili, kar so nameravali, in da lahko trije vaščani in njihov “boter” terorizirajo predsednika krajevne skupnosti, ne bodo pa več cele vasi.
Še to: povprečno sta na pokopališču na Potov Vrhu dva pogreba na-leto.
A. BARTELJ
V Škocjanu gradijo na vseh koncih
Letos za 150 milijonov tolarjev del na komunalnem področju, največ prt posodobitvi cest, sledi pa oskrba z vodo - Začetek gradnje kanalizacije s čistilno napravo
ŠKOCJAN - Na vseh koncih škocjanske občine se gradi. To še posebej velja za komunalno področje, predvsem za gradnjo oziroma posodobitev cest in vodovodov, te dni pa bodo začeli tudi eno največjih komunalnih del v občini - gradnjo kanalizacije s čistilno napravo. Letos je v tej mali občini bilo izvedenih ali pa še bo končanih za 150 milijonov tolarjev del na komunalnem področju. Tb štejejo le dela, ki jih financirajo iz občinskega proračuna.
Tako potekajo dela za razširitev in asfaltiranje lokalne ceste Stara Bučka - Resa - Lavrica v dolžini 3.400 m, ki bodo stala 65 milijonov tolarjev, končana pa naj bi bila konec tega meseca. 42 milijonov tolarjev bosta veljali razširitev od 3 na 5 m in posodobitev 1.200 m ceste Dolenje Dole-Go-renje Dole, ki bo končana konec oktobra. Prihodnji mesec naj bi bila tudi otvoritev 800 m dolge razširjene in posodobljene lokalne ceste Dolenje Radulje-Raški vrh-Brezovo, vrednost del pa je ocene-jena na 25 milijonov tolarjev. Končano je že asfaltiranje javne poti
Križe v dolžini 500 m; krajani so uredili tampon, občino pa je dala 3 milijone tolarjev za asfaltiranje.
Dela tečejo tudi na 2 km dolgem odseku državne ceste Bučka-Zavra-tec, končana pa bodo prihodnje leto.
Za naslednje obdobje bo med večjimi zalogaji razširitev in posodobitev 3.500 m dolge ceste Gornje Radulje-Močvirje-Laze, za kar bo šlo iz občinskega proračuna okoli 100 milijonov tolarjev. Tedni dobivajo ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije za ta dela. Skoraj vsa cestna dela v občini izvaja novomeško Cestno podjetje kot najugodnejši ponudnik.
K pouku tudi popoldne
Na Šolskem centru Novo mesto zaradi povečanega obsega dejavnosti uvedli popoldanski pouk - Vsaka šola enkrat tedensko popoldne
skega centra Novo mesto Štefan David. Pri uvajanju popoldanske izmene so se predvsem srečali s težavo glede prevozov dijakov v šolo in domov. Pri tem so na podlagi izkušenj novomeške Gimnazije, ki je pred leti gostovala v šolskem centru, pouk oblikovali tako, da učenci popoldansko izmeno zaključijo ob 17.50. O tem so obvestili tudi vse avtobusne prevoznike in železnico. “Z železnico smo se že dogovorili. Vozni red v smeri Trebnje-Sevnica bodo premaknili od 18. ure na 18.10, tako da bodo naši dijaki pravočasno prišli na vlak. Z avtobusnimi prevozniki pa se še dogovarjamo," je povedal direktor David.
Nastalo stanje - pred 18. leti je bil šolski center zgrajen za 1600 dijakov - kliče po izgradnji prvega trakta, ki takrat, kljub temu da je bil predviden že od samega začetka, ni bil zgrajen. Po besedah Štefana Davida naj bi se to uredilo v dveh letih, vse pa je odvisno od denarja oziroma ministrstva za šolstvo in šport.
M. Ž.
giJl; I
POHOD ZA SRCE - Tradicionalnega pohoda za srce, ki ga pripravlja dolenjska in belokranjska podružnica Društva za zdravje srca in ožilja, se je zadnjo soboto v prelepem vremenu udeležilo več kot 500 ljudi vseh starosti, od otrok do klenih starostnikov. Večina jih je krenila po daljši Štukljevi poti z Bajnofa pod Trško goro do Šmarjeških Toplic, drugi pa so krenili z Otočca po tako imenovani Andrijaničevi poti. Na cilju je vse zadovoljne "srčne pohodnike" čakala enolončnica, krajši program pa so jim pripravili šolarji šmarješke osnovne šole. (Foto: A. B.)
NOVO MESTO - Novomeški Šolski center je v primerjavi z lanskim šolskim letom svoj obseg dejavnosti povečal kar za 7 oddelkov. Tako je v 109 oddelkih vpisanih okoli 2750 dijakov, kar je botrovalo, da so v šolskem letu 2000/2001 uvedli izmenični pouk. Na šolskem centru so poskušali breme popoldanskega pouka enakomerno porazdeliti na vse dijake, zato ima vsaka šola enkrat tedensko pouk popoldne, in sicer: v ponedeljek strojniki, v torek gradbena in lesarska šola, v sredo zdravstvena in kemijska šola ter v četrtek elektro šola in tehniška gimnazija. Zadnji delovni dan v tednu so uspeli ohraniti tak, kot je bil ponavadi.
“Omenjeno povečanje gre predvsem na račun uvajanja novih šolskih programov, in sicer vpisa v 3. letnik programa tehniške gimnazije in 3. letnik programa bolničar-negovalec, zanimanje seje povečalo tudi na področju elektronike in za gradbenega tehnika, tradicionalno veliko vpisov pa je bilo za programa zdravstveni tehnik in mizar," je povedal direktor Šol-
Delavci ljubljanskega Geološkega zavoda pri Gor. Dolah vrtajo vrtino; predvidevajo, da bodo do vode prišli v globini okoli 150 m, vsa stvar pa bo stala 10 milijonov tolarjev. Dela potekajo tudi pri gradnji vodovoda za Tomažjo vas in Ruhno vas; Tomažja vas sicer ima vaški vodovod tako kot še več drugih krajev v občini, a je njihovo zajetje edino, ki je v letošnji hudi suši presahnilo in so morali gasilci vodo voziti v rezervoar, pri čemer občina krije polovico stroškov. Sedaj bosta Tomažja vas in Ruhna vas dobivali vodo iz javnega vodovoda (črpališče v Družinski vasi). Prva faza bo stala 16 milijonov tolarjev, dela tečejo in bodo končana novembra, prihodnje leto pa bodo uredili še priključke.
Lani so zvrtali 330 m globoko vrtino pri Bučki in prišli do primernih količin izvrstne vode; sedaj čakajo na dokumentacijo iz pristojnega ministrstva za priključitev te vrtine na vaški vodovod. Urejajo tudi lastniške odnose za izkoriščanje vrtine, iz katere se že napaja vodovod za širše območje Škocjana in ki so jo izvrtali še v skupni občini Novo mesto.
A. B.
NOVO VOZILO BRUSNIŠKIH GASILCEV- Prostovoljno gasilsko društvo Brusnice je v nedeljo svečano prevzelo novo gasilsko vozilo, ki so ga sicer kupili pred letom dni, sedaj pa so ga tudi primerno opremili. Nova pridobitev je vredna okoli 8 milijonov tolarjev, po besedah predsednika društva Stanka Blažiča so od tega sami prispevali približno 60 odst., ostalo pa Krajevna skupnost Brusnice, Mestna občina Novo mesto in Gasilska zveza Novo mesto. Brusniški gasilci, danes jih je skupaj s podmladkom okoli 90, bodo leta 2002 praznovali že 90-letnico obstoja. Nedeljske slovesnosti, na kateri so njihovim podpornikom izročili tudi priložnostna priznanja, so se poleg domačih gasilcev in predstavnikov okoliških gasilskih društev med drugim udeležili novomeška podžupana Adolf Zupan in Marjan Somrak ter predsednik in poveljnik Gasilske zveze Novo mesto Alojz Muhič in Tine Filip, vozilo pa je blagoslovil domači župnik Janez Božnar. (Foto: M. Žnidaršič)
SREČANJE ZBIRALCEV - Slabši obisk sobotnega 22. mednarodnega srečanja filatelistov, numizmatikov in kartofilov od pričakovanega v novomeškem Hotelu Krka je zakrivila trgatev. Povabilu Filatelističnega društva Novo mesto, ki je srečanje pripravilo v sodelovanju z omenjenim hotelom, se je odzvalo preko 20 zbiralcev in trgovcev iz Novega mesta, Ljubljane, Kranja, Zagreba, Velike Gorice in Daruvarja, le-te pa so obiskali šolarji in njihovi starši ter filatelisti iz Novega mesta, Ljubljane, Maribora in Brežic. Naslednje - pomladansko - mednarodno srečanje bo marca prihodnje leto, sicer pa se domači zbiralci na rednih sestankih, katerih osrednji pomen je menjava, zberejo v restavraciji Hotela Krka vsako nedeljo ob 10. uri. (Foto: M. Žnidaršič)
Zdaj še nad nezgode izven tovarne
Sedemkrat več bolniške odsotnosti zaradi nesreč pri opravilih doma kot zaradi nesreč v tovarni - Delavce bodo osveščali, kako se varovati
NOVO MESTO - V novomeškem Revozu so imeli v prvi polovici letošnjega leta 6 nesreč pri delu, zaradi katerih so bili zaposleni odsotni z dela 350 delovnih dni. To je verjetno še vedno preveč, vendar pa so z analizo odkrili, da je tovarna v istem času izgubila kar 2.350 delovnih dni zaradi poškodb izven dela, kar prinaša velike organizacijske težave in po njihovi oceni za 22 milijonov tolarjev stroškov.
V Revozu seveda ne pozabijo pripomniti, da so nezgode izven tovarne slabe tudi za delavce, saj prihaja tudi do invalidnosti. Zaradi vsega tega so se zdaj lotili preventive in osveščanja zaposlenih. V zadnjih letih so močno zmanjšali odsotnost z dela zaradi bolniške, lani pa so se lotili še projekta zmanjševanja nesreč pri delu. Vzdržali so 100 dni brez nesreče, ki bi imela za posledico bolniški dopust, preverjali varnost na posameznih delovnih mestih, pripravili dneve
varnega dela in pospeševali uporabo zaščitnih sredstev: očal, čevljev, sredstev za zaščito sluha. Pozorni so bili tudi na požarno varnost, preverjali električne napeljave, izobraževali in ocenili ergo-nomičnost delovnih mest.
V prvi polovici leta je bila povprečna bolniška odsotnost malo manj kot 5-odstotna, pri čemer so bili zaposleni največkrat odsotni zaradi bolezni in takoj nato zaradi poškodb izven dela, ki so povzročile 20 odstotkov odsotnosti z
dela zaradi bolniške. V pol leta se je izven tovarne poškodovalo kar 124 ali 6 odst. vseh zaposlenih, medtem ko podatki kažejo, da je poškodovanih pri delu v tovarni komaj za tretjino odstotka.
Analiza je pokazala, da se delavci najpogosteje poškodujejo pri delu na kmetiji ali pri opravilih v vinogradu, sledijo različni padci, nato pa poškodbe pri domačih opravilih in prometne nesreče. Največkrat so prizadete noge in roke, največji odstotek ponesrečencev pa je v starostni skupini od 26 do 30 let, res pa so starejši delavci zaradi nesreč dalj časa odsotni z dela.
B. D. G.
12 J J A S J M O	J	J	J
w
Šentjernej dobi atletski stadion
Veljal bo 130 milijonov tolarjev, narejen bo pa prihodnjo pomlad - Vodovod za Mihovo
ŠENTJERNEJ-Te dni se bodo začela dela za ureditev zunanjega športnega igrišča pri šentjemejski osnovni šoli. To je sedaj največja občinska investicija. Gre pravzaprav za gradnjo novega atletskega štadiona, ki bo poleg za šolske potrebe služil tudi za potrebe šentjernejskega atletskega kluba. Celotna naložba bo veljala 130 milijonov tolarjev, dela pa naj bi bila končana spomladi prihodnje leto.
Letos je v občinskem proračunu za to zagotovljenih 30 milijonov tolarjev, 13 milijonov pa bo primaknilo ministrstvo za šolstvo in šport. Ostali denar bo treba zagotoviti prihodnje leto. Obnovljena bo 360-metrska atletska pista, ki bo dobila tartansko prevleko, s 4 stezami, na 100-metrski razdalji pa bo razširjena na 6 stez. Uredili bodo tudi druga atletska tekmovališča, rokometno igrišče, nova električna napeljava pa bo omogočala tudi razsvetlitev stadiona. Skratka, Šentjernej bo dobil lep, sodoben atletski objekt, kakršnega si glede na izvrstne rezultate šentjernejskih atletov in glede na izpričan in ničko-likokrat potrjen atletski potencial mladine te doline tudi zasluži.
Kot je povedal Milan Jakše, županov svetovalec za komunalno in gospodarsko področje, bo na oktobrski seji občinskega sveta beseda tekla o programskih zasnovah za
športno-rekreacijski center hipodrom, kjer naj bi sčasoma uredili igrišča in naprave za druge športe, ki jih gojijo v občini, v prvi vrsti sodobno nogometno igrišče.
V teku je tudi gradnja vodovoda za Mihovo, ki bo veljala 30 milijonov tolarjev, ter obnova vodovo-
Ličkanje v Podturnu
PODTURN - Z ličkarijo bodo ljudski običaj nekdanje sosedske pomoči obudili v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah. Pod Jurkovim kozolcem vas pričakujejo v soboto,. 16. septembra, ob 19.30. Delovno vzdušje bodo popestrili domači harmonikarji in pevci, cigan Bra-jdimir in njegova Berta, najbolj spretne ličkarje čakajo posebne nagrade, vse pridne pa malica. Po likofu boste lahko zaplesali skupaj s člani folklorne skupine Kres.
Telovadnica bo za vse namene
Že to jesen bodo začeli graditi prizidek pri OŠ Prevole, spomladi pa prenavljati šolo
PREVOLE - Na Prevolah so minulo poletje že osmič zapored uspešno pripravili Ragljine počitnice za otroke do 7. razreda osemletke iz vse Slovenije. V dveh izmenah je v Suhi krajini letovalo 126 otrok, ki jim, kakor pričajo njihove izjave, niti malo ni bilo dolgčas. “Med počitnicami je kar nekaj vsakovrstnih delavnic, primanjkuje pa drugačnih počitnic, saj otroci tako kot odrasli potrebujejo poleti predvsem oddih,” je poyedal Jože Hribar, ravnatelj OŠ Prevole, ki organizira počitnice.
Tehnično osebje te šole je ves čas počitnic delalo, pomagali pa so tudi pedagoški delavci. Ragljini počitnikarji so se spoznali z okoliškimi kraji, znamenitostmi, ljudmi, domačo obrtjo, obiskali Škocjanske jame in Cerkniško jezero, si ogledali predstavo na prostem na
Jože Hribar
Muljavi, se kopali v Krki in Kolpi, raftali, z lovci spoznavali kočevski pragozd, sodelovali z gobarji in zeliščarji, poleteli nad Suho krajino z letalom in drugo.
Zanimanje za počitnice je veliko, saj seje zgodilo, da so imeli na poletje celo 3 ali 4 izmene. V prihodnjih letih naj bi v Suhi krajini pripravili še majske in decembrske počitnice, saj bo prevolska šola končno dobila telovadnico. Ravnatelj Hribar računa, da bodo počit-
• V prizidku k šoli, ki naj bi ga začeli graditi še to jesen (razpis za izvajalca je bil pravkar objavljen), bodo do naslednjega šolskega leta dobili telovadnico, ki bo imela tudi oder in bo služila različnim namenom, prostore za ravnatelja, učiteljsko zbornico in strokovnega delavca, hkrati pa bodo temeljito preuredili tudi samo šolo. Naložba bo stala skupno preko 200 milijonov tolarjev, od tega 130 milijonov telovadnica. 60 odst. denarja (130 milijonov) bo zagotovilo ministrstvo za šolstvo, ostalo pa občina Žužemberk.
nice na Prevolah prerasle v center mladih, kjer bi klubi mladih športnikov trenirali, mladi pa taborili. Igrišče s sanitarijami že imajo, načrtujejo igrišče z mivko in nekaj kmečkih objektov, osrednja pridobitev pa bo seveda telovadnica.
B. D. G.
FRANCKINIH 70 LET- Pred dnevi je 70-letnico praznovala Francka Ožbolt iz Žužemberka. Obkrožena s svojo družino je proslavila svoj življenjski jubilej s številnim sorodstvom, prijatelji, člani društva upokojencev, odbora Rdečega križa in Turističnega društva Suha krajina. Dolga leta je pomagala in delala v številnih društvih in organizacijah, še danes pa je zelo aktivna v odboru RK, pridno poje v pevski skupini Turističnega društva, ob tem pa je tudi dolgoletna predsednica tamkajšnjega Društva upokojencev. Iz nje veje pridnost, iskrenost in veselje - vrline, ki so jih ob tem slavnostnem dogodku poudariti žužemberški župan Franc Škufca, predsednik Turističnega društva Vlado Kostevc in predsednica KO RK Žužemberk Mojca Pršina. Za svoje delo je dobila številna društvena, občinska in republiška priznanja, posebno radi pa jo imajo krajani v vseh društvih in organizacijah. (Foto: S. Mirtič)
da v Gor. Stari vasi, ki bo stala 6 milijonov tolarjev. Nadaljujejo tudi dela pri regulaciji Kobile, na vrsti je del od Šentjerneja proti Šmalčji vasi z mostičkom čez potok pri Iskri.
A.	B.
Kratek stik naj bi bil podlaga za boljše delo
Svetniki tokrat izredno
DOLENJSKE TOPLICE - Na pobudo skupine 10 (od 12) topliških svetnikov je župan Franci Vovk pretekli četrtek sklical izredno sejo občinskega sveta. Obravnavali so predlog za način in dinamiko poplačila obveznosti iz delitvene bilance ter se zavzeli za učinkovitejši nadzor nad porabo občinskega denarja.
Čeprav je župan na osnovi telefonskega pristanka 7 svetnikov predlagal za javnost zaprto sejo, so na seji izglasovali drugače. V naslednjih dveh urah so poskusili razčistiti odnose z županom, kar naj bi prispevalo k učinkovitejšemu delu v preostanku mandata, nato pa le sprejeli sklep v zvezi z delitveno bilanco. 207 milijonov tolarjev visoko obveznost naj bi jim Novomeščani poplačali v petih enakih obrokih, pri čemer Topličani pristajajo na največ 40 odst. popusta in zahtevajo najmanj 10-odst. letno revalorizacijo glavnice.
Pri pogajanju bo sodelovala skupina svetnikov (Bojan Potočar, Jože Pršina, Ivo Longar), župan pa je dobil pooblastilo, da v primeru, če se mestna občina s predlogom strinja, dogovor podpiše. Ker večina svetnikov meni, da niso pravočasno vključeni v odločagje in oblikovanje programov, bo imenovana skupina sodelovala z županom in občinskimi odbori tudi na področju oblikovanja programov naložb in razporejanju občinskih sredstev. Gre za neke vrste vzporedni nadzor, ki pa po mnenju župana Vovka ni potreben, saj občina že ima nadzorni odbor, poleg tega nadzor ureja statut, župan pa je ravno na predzadnji redni seji izčrpno poročal o delu.
B. D. G.
V spomin na Milo
ŽUŽEMBERK - Turistično društvo Suha krajina vabi to soboto ob 19. uri v grajsko vinsko klet, kjer bo večer petja in poezije z naslovom Spomin na Milo. Sodelovala bosta pesnika Jurij Marussigo in Ivan Malavašič, predstavili pa se bodo še moški pevski trio Brin, Jure Ciber, Lidija Virant, Sašo Kovač, Primož Pasar in pevke v pokrajinskih nošah turističnega društva.
%
Hudič v kan
ŠENTJERNEJ - Kmalu bo dve leti, kar se v Šentjerneju ubadajo z enim največjih in najpomembnejših projektov - izgradnjo kanalizacije za celo občino in osrednje čistilne naprave. Celotna naložba je ocenjena na 29 milijonov mark in razdeljena na 5 faz. V dveh letih pa se niso mogli dogovoriti niti o tem, da bi vso stvar začeli, prevsem pa ne kako. Vseskozi, še posebej pa odkar je na mednarodnem razpisu za izdelavo generalne študije to delo dobilo avstrijsko podjetje Ilbau, ki ne skriva ambicij, da bi prevzelo tudi izvedbo celotnega projekta, je občinski svet ostro razdeljen: na eni strani so župan in njegovi, ki odločno zagovarjajo vključitev avstrijskega podjetja in s tem prihod tujega kapitala, predvsem pa lep kup zastonjskega denarja iz Evropske unije; ha drugi strani pa je opozicija, ki tujce slika kot črnega hudiča, ki si želi v šentjernejske jaslice le zato, da bi ostrigel, odrl in na ražnju spekel uboge ovčice izpod Gorjancev.
Neprizadetemu opazovalcu pa se ves čas vsiljuje nelepa misel, da so čvrsti zoprniki bolj kot za blagor nemočnih ovčic zaskrbljeni za to, da bi sedanji občinski oblasti uspelo v korist občine in zadovoljstvo občanov izpeljati ta res veliki in pomembni projekt in si s tem seveda pridobiti (še) več simpatij volivcev.
Bolj ko občinska oblast dopoveduje, da je z ustanovitvijo javnega podjetja, ki bo vodilo izgradnjo kanalizacije in centralne čistilne naprave, ter s pogodbo določenimi obveznostmi tujega partnerja občina zavarovana pred nevarnostmi, občani pa pred odiranjem, bolj črnega nasprotniki malajo hudiča.
Kakorkoli že: občina sama tega projekta nikakor ne bi mogla izpeljati. Stvar je že tako daleč in stališča tako nasprotna, da, kakorkoli že se bo iztekla, ne bo moč reči: "To smo naredili skupaj in v prepričanju, da gre za skupno korist. ” Če bo stvar uspela, bo jasno, kdo je zaslužen in kdo je bi! proti. Če ne, prav tako.
A.	BARTEU
Za mesec dni vse prehiteva
Dejavno mlado društvo vinogradnikov Mirna Peč združuje preko 110 članov - Izobraževanja in strokovna predavanja
DOLENJA VAS - Pred petimi leti seje na pobudo peščice mirno-peških vinogradnikov, med njimi je bil tudi župan Zvone Lah, ustanovila sekcija vinogradnikov v okviru Turističnega društva Mirna Peč. Zaradi nenehnega povečevanja članstva pa so se odločili ustanoviti samostojno društvo. “Kot Vinogradniško društvo Mirna peč sedaj obstajamo dve leti in v svojih vrstah združujemo preko 110 članov, večinoma mladih vinogradnikov,” je povedal predsednik društva Dušan Pust.
Smo v času trgatve, zato v mir-nopeškem društvu vinogradnikov potekajo meritve stopnje sladkorja in skupnih kislin, sicer pa člani opravljajo tudi analize prostega žvepla in alkohola. “Letos je vse prehitelo za mesec dni. Tudi starejši ljudje ne pomnijo, da bi v istem času trgatve objavili Primorska, Podravje in Posavje. Dosedanje meritve pri naših članih kažejo veliko prisotnost sladkorja in majhno skupnih kislin. Zato bo izredno pomembno, kako bomo kletarili. Le s pravilnim kletarjenjem, bo letnik lahko vrhunski,” je razložil predsednik Pust. Njihovo društvo že od samega začetka veliko pozornost namenja izobraževanju svojih članov. Nedavno so člane povabili
na predavanje o kletarjenju, sicer pa v sodelovanju s Svetovalno službo Novo mesto in Biotehniško fakulteto iz Ljubljane pripravljajo strokovna predavanja na terenu s prikazom rezi, škropljenja, podobi-ranja, trgatve in nege mladega vina ter ekskurzije v druge vinorodne okoliše doma in v tujini. Po Pu-stovih besedah, se člani predavanj radi udeležujejo, kar se že pozna na kakovosti pridelkov grozdja in samem kletarjenju. Izobraževanje in lokalna ocenjevanja vin pa sta pripomogla tudi h krčenju samorodnice, saj danes v njihovih vinogradih že prevladujejo splošne znane sorte za cviček in kvalitetno dolenjsko belo.
Na pomlad pripravijo lokalno ocenjevanje vin, z najboljšimi vzorci pa društvo sodeluje na Tednu cvička: na letošnjem v Kostanjevici so dobili 3 zlate in 6 srebrnih medalj. Vsako leto pripravijo odmevno prireditev Martinovo, sodelovali pa so tudi na delavnicah za pripravo projekta dolenjedolenjske vinsko-turistične ceste. “V prihodnosti nameravamo kupiti filter za vino, letos pa bomo pripravili še tečaj za degustatorja in ocenjevalca vin,” je zaključil predsednik društva Dušan Pust.
M. Ž.
Hleve bi širili, pa jim ne dajo
Vasi okoli Mirne Peči, znane po živinoreji, so obdane s kmetijskimi zemljišči 1. kategorije, ki segajo vse do stavb - Bo država odobrila vsaj manjše posege?
MIRNA PEČ - Okolica Mirne Peči velja za središče intenzivnega kmetijstva na novomeškem območju, še zlasti je znano po govedoreji in visoki pridelavi mleka. Danes pa je tako, da morajo kmetje, če hočejo preživeti, pridelati in obdelati čimveč. Potrebna je tudi nova tehnologija, ki pa zahteva tudi nove ali vsaj večje in preurejene prostore, tu pa se na Mirnopeškem zatika.
Kmete pri širjenju omejuje zakonodaja, kajti na podeželju kmetijska zemljišča prve kategorije, torej vsaj na papirju, najboljša zemlja sega tik do hlevov, hiš, naselja. Kot poudarjajo v občinski upravi, je veliko zanimanje za širjenje in s tem poseganje na kmetijska zemljišča, vendar trenutno veljavni prostorski načrti tega ne omogočajo. Razmere naravnost silijo k črnim gradnjam.
Kot je povedal župan Zvone Lah, je že nekdanja krajevna skupnost Mirna Peč pred tremi leti, ko še niso imeli samostojne občine, začela pripravljati spremembo prostorskega plana. Zdaj sta za njimi že javna razgrnitev in obravnava predloga, zato upajo, da bodo do konca tega leta dokument tudi potrdili na občinskem svetu. Še težje je pridobiti soglasje ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za okolje in prostor. Posege namreč omejuje
država, ki kljub večletnim napovedim, da bo uredila razmere, sprejela nov dokument o urejanju prostora in na novo razvrstila kmetijska zemljišča v kategorije, tega še ni storila.
Tako je tudi mirnopeška občina v novi dokument vnesla bolj kozmetične popravke, ki naj bi pogasili vsaj najbolj vroče probleme. Pri utemeljevanju posegov v prvo kategorijo kmetijskih zemljišč sije pomagala z mnenji kmetijske svetovalne službe. Na ta način bi rada poskrbela vsaj za kmete, katerih obstoj bi bil sicer ogrožen. Tudi za te manjše popravke ni zagotovila, da bodo šli skozi na ministrstvu. Morda bolje kaže predlogu za umestitev obrtne cone in stanovanjskega območja v prostor, pri posegih po vaseh pa pričakujejo težave. Če ne bo soglasja, bodo morali dokument popravljati in ponovno čakati na soglasje.
Najbolj pereče so zadeve v vasi Jablan, kije strnjeno naselje in kjer je nekaj hlevov že zgrajenih na črno. Kot pravi župan Lah, je tu še posebej velik interes za posege, zato bodo morali kaj kmalu izdelati posebne strokovne podlage za ureditev te vasi. Nerodno je tudi v Biški vasi, ki je pod spomeniškim varstvom, kar ovira razvoj nove tehnologije, ki nikakor ne gre skupaj s težnjami po ohranitvi stare podobe vasi.
Po drugih vaseh je prebivalstva vse manj, kmetov pa tudi. Medtem ko je pred 15 leti v vsaki vasi tri četrt kmetov oddajalo mleko, ga danes le še eden ali dva. Za ohranitev vasi bi zato morali razviti dodatne dejavnosti. Kot je pokazal projekt razvoja kmetijstva, je prihodnost v sadjarstvu in vinogradništvu, saj imajo čez 300 ha ugodnih leg, in v povezavi kmetij s turizmom. Pri tem naj bi izkoristili bližino bodoče avtoceste in sedanje magistralke, morda obudili kmečko tržnico ali sejem, vpeljali vinsko cesto in celo zgradili skupno vinsko klet za zdaj močno razdrobljene vinogradnike.
B. DUŠIC GORNIK
Šentjernejske črepinje
ŠOLA - Z začetkom šolskega leta se je v šentjemejski osnovni šoli začela tudi obnova šolskega poslopja. Tako občina financira preureditev kotlovnice, ki bo po novem delala na plin in ne več na kurilno olje kot doslej. Ta stvar bo veljala kakih 30 milijonov tolarjev, prenova pa mora biti končana do začetka kurilne sezone. Hkrati zamenjujejo tudi okna in toplotno izolacijo na podstrešju, kar bo stalo 27 milijonov tolarjev in za kar so dobili ugodno posojilo v okviru varčevalnega energetskega programa. Ena in druga dela naj ne bi motila pouka, saj, vsaj tista hrupnejša, potekajo ob koncu tedna.
TABLE - Ob nedavni ureditvi središča Šentjerneja so namestili tudi cestne usmerjevalne table. A te so v značilni trški podobi kraja prej ko ne moteče. Po nepotrebnem jih je preveč, predvsem pa so prevelike, tale na fotografiji sega
Hi	■r l	mg
	'f Kostanjevica	
	4. m Ljubljana ~ ■* Krško	
		
jj	Šmarje	s
do oken v nadstropju Lampetove hiše. Kot da skozi središče Šentjerneja pelje avtocesta, po kateri avtomobilisti vozijo s hitrostjo 120 km na uro. (Foto: A. B.)
Petjeln kikirika, da nekateri v šentjernejsko kanalizacijo že zlivajo drek, čeprav niso položili & nobene cevi.
Mirnopeško zijalo
ZIJALO IZBRUHNE - Poslej bo večkrat, zagotovo pa vsak mesec vsaj enkrat, izbruhnilo mirnopeško Zijalo in nam prišepnilo, kaj se dogajala v okoliških krajih-Če ga boste prvi slišali vi, prišepnite še nam!
EDEN NA DVE - Mirnopeška občina je majhna. Združuje 2.686 prebivalcev in vključuje 897 hiš-To pa ni vse. Ima tudi preko 400 vikendov s prebivalci, ki so in niso domačini. Počutijo se že domače, komunalni prispevkov pa jim le n* treba plačevati. Zdaj, ko je čas trgatve, občino kar malo skrbi, koliko odpadkov bodo spet “spro-ducirali”.
VINOGRADNIŠTVO - Če s pogledom objameš dolenjsko pokrajino, vidiš, da se za premalo dobre vinske kapljice res ni bati-Za vse boljše vinogradništvo Pa danes poleg pridnih rok vinogradnikov poskrbijo tudi številna vinogradniška društva. Med njimi j® tudi mlado, a čedalje večje in uspešnejše mirnopeško društvo, eden njegovih najaktivnejših članov in pobudnikov ustanovitve pa je prav župan Zvone Lah. Nič čudnega, svojo vinogradniško strast namreč dobro dopolnjuje tudi v svoji obrtniški delavnim-kjer izdeluje cisterne in preše.
Suhokranjski drobiž]
BRENTAČ - Med številnimi vinogradniki in obiskovalci, ki so te dni obiskali vinske gorice P° širni Suhi krajini, smo opazili tudi mladega brentača. Matej je si° znanega mizarja Romana Jakliča iz še bolj znane mizarske delavn1' ce z dolgoletno tradicijo Jaklič z Dvora. Na vprašanje, ali bo mizar ali brentač in vinogradnik, Matej ni znal odgovoriti, je pa ponosno nosil brento kar nekaj časa.
CESTE - Glavno suhokranjsko luknjasto magistralo proti beh Ljubljani si je lahko v nedeljo, ko je bil na krajšem strankarskem obisku, mimogrede ogledal tudi premier dr. Andrej Bajuk. Pre“ kratkim pa je bila v občini Žužemberk tudi številna delegacija d Ministrstva za promet in zveze--; Bodo poleg obljub na vrsti tud1 začetna dela na tej cesti?
[Sprehod po Metliki
DEMOKRACIJA - Pred dnevi so se združili tudi v Metliki. Ker je predvolilni čas in je pomembna vsaka omemba stranke v časopisu, so medije pisno obvestili o dogajanju. Pri tem pa so naredili dve zelo veliki napaki. Prvič: pošiljatelj obvestila se je zgolj nečitljivo podpisal na list, tako da lahko z8olj ugibamo, kdo je skrivnostni obveščevalec. Druga napaka pa je še malo hujša, saj so v združeni stranki poštne stroške napisali kar na metliško občino, na kuverti pa Je tudi naslov občine. Glede na to, da je pismo verjetno poslal zelo visok metliški politik, lahko skle-Pamo, da se ga nihče ne upa opo-z°riti na njegovo izkoriščanje po-■ožaja.
KMETICA - Novomeščan Matjaž Vrčko, državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport, se za-fadi prometne nesreče ni mogel udeležiti otvoritve gradnje prizidka k osnovni šoli Metlika, zato ga J* nadomeščala Angelca Likovič. Urejena gospa iz Ljubljane je Metličanom razkrila dve skrivnosti. V syečanem govoru je povedala, da Je bila kar 18 let ravnateljica, kar Je čisto verjetno. Malo bolj presenetljivo je bilo, ko je med vihtenjem lopate pri položitvi temeljnega kamna na gradbišču rekla, da zna delati, ker daje s kmetov. Glede na to, da so vsi opazovali, kako se bo ljubljanska gostja odrezala Pri delu z lopato, je čisto možno, da je s tem hotela samo razelektriti ozračje. Vsi so se začeli nasmihati.
. ZNANJE, NE DENAR-Metliška osnovna šola bo končno dobila svoj prizidek, za katerega so uPali, da bo zgrajen že letos, ne pa šele drugo leto. Ravnatelj je povedal, da so napovedali nove prostore za novo tisočletje in leto ■1000, vendar pa so ugotovili, da bo novo tisočletje nastopilo šele drugo leto, tako da bo le šlo vse Po načrtih. Župan metliške občine, ki bo prispevala kar več kot Polovico potrebnega denarja, pa Je Povedal, da se ta investicija meri z žnanjem, ne z denarjem. Zdaj, k° so finančne zadeve rešili, se J'm lahko zdijo majhne, ko pa so moledovali za denar, to nikakor ni bila postranska zadeva.
Cimermanova, nova ravnateljica vrtca
METLIKA - Bitko za mesto ravnateljice vrtca, prijavile so se namreč kar štiri kandidatke, je dobila Darinka oz. Darja Cimerman, ki jo je podprl tudi kolektiv in svet vrtca. “Ne glede na to, da poznam delo, sem zdaj v službi tako rekoč skoraj 24 ur na dan,” je povedala Cimermano-ya, ki je v vrtec kot vzgojiteljica Prišla pred 14 leti, nato pa je deset let poučevala na osnovni s°li. V dveh letih mora zaključiti šolo za ravnatelje. Cimer-manovi se bo mandat iztekel leta 2004.
[jrnomaljski drobir
ŠALJIVEC - Pomembni črnomaljski politik, ki je po uradni dolžnosti prišel na združitev bLS+SKD v Črnomlju, je mislil, "a bo novinarska konferenca za sankom, saj so se tam zbirali vsi Veljaki. Vzeli so si akademskih Petnajst minut, potem pa so le Pnšli v prostor, kjer je bilo sreča-nJe. Zamudili seveda niso nič, saj s° bili
oni sklicatelji in glavne Zyezde srečanja.
[^Selniške tropine
0b1SK IZ LJUBLJANE - Be-
° rajcem se pogosto zdi, da timi v Ljubljani ni veliko mar zaje. saj morajo kar dolgo trkati na . rata, preden gospodje primakne-0 kakšne tolar za napredek v naj-džnejšem delu naše države. V Predvolilnem času se situacija malo spremeni. Tako je na srečajo belokranjskih borcev, kije bilo etos v Semiču, prišel tudi prvak acionalne stranke, ki je vse goste Pozdravil: "Smrt fašizmu!" Ne-danji borci so se nasmehnili, saj |. ®a pozdrava že dolgo niso sliša-■ Jelinčič verjetno tudi ne, ampak a stolček je včasih treba storiti udi kaj takšnega. jih^DSTJE - Dedki in babice, ki so . n na srečanju borcev pregnali Za mize, rezervirane za goste, so S| Po vrsti odgovarjali: “Saj mi d10 gostje.” Ampak niso bili pravi.
Utr inv
J 2i i\i
J j—J	O S C I M
Kar smo začeli, bomo tudi končali
To je na slavnostni otvoritvi gradnje prizidka k Osnovni šoli Metlika povedal metliški župan Dragovan - 380-milijonska investicija naj hi bila končana v enem letu
METLIKA - Ravnatelj metliške osnovne šole Jože Mozetič, metliški župan Slavko Dragovan in državna sekretarka za osnovne šole na ministrstvu za šolstvo in šport Angelca Likovič so v petek, 8. septembra, položili temeljni kamen prizidka k osnovni šoli Metlika, ki naj bi ga črnomaljski Begrad zgradil predvidoma v enem letu. Do takrat se bodo morali metliški učenci še vedno učiti v dveh izmenah.
Na 1700 kv. metrih bodo Metličani uredili osem učilnic, jedilnico, kuhinjo, garderobo, knjižnico, nekaj kabinetov in računalniško učilnico, zagotovili bodo nemoteno svetovalne in drugih služb na šoli ter odpravili dvoizmenski pouk, je v svojem govoru povedal ravnatelj Jože Mozetič. Lani so učence sedmih razredov začeli poučevati po učnem načrtu devetletke, s čimer nadaljujejo tudi letos. Prve razrede devetletke pa nameravajo vpisati drugo leto, ko bo zgrajen prizidek, so povedali na petkovi svečani otvoritvi del, na kateri so nastopili tudi mestna godba Metlika in učenci osnovne in glasbene šole.
O nujnosti prizidka se je govorilo že zelo dolgo - upali so, da bo zgrajen že letos - vendar Metličanom ni uspelo pridobiti dovolj denarja. Ravnatelj Mozetič je povedal, da je vesel, ker so župan Dragovan in občinski svetniki nji-
Zaključek knjižnega kviza
METLIKA - V Ljudski knjižnici v Metliki bo v nedeljo, 17. septembra, ob 15. uri zaključek slovenskega knjižnega kviza Prežihov Vo-ranc in Koroška. Igralka in režiserka Violeta Tomič bo v čitalnici knjižnice izžrebala srečneža, ki se bo udeležil zaključne prireditve v Ljubljani. Vsi reševalci bodo nagrajeni z ogledom predpremiere mladinske komedije Kremenčkovi 2 v Kinu Metlika.
Žrebanje ob zaključku kviza
ČRNOMELJ - V črnomaljskem Kulturnem domu bo pripravil ZIK - Knjižnica v petek, 18. septembra, ob 18. uri zaključno prireditev 3. slovenskega knjižnega kviza “Prežihov Voranc in Koroška”. Izžrebali bodo bralca, ki bo skupaj z mentorjem sodeloval na državni prireditvi in snemanju oddaje v Ljubljani, podelili pa bodo tudi tri knjižne nagrade.
hov prizidek uvrstili med prioritetne naloge občine. 351-milijonska investicija bo namreč v največjem delu padla ravno na občino, nekaj bo prispevala šola, ostalo pa ministrstvo za šolstvo in šport. Njihova predstavnica na petkovi slav-
40 let metliškega Kometa
Praznovali so v Podzemlju
METLIKA - Komet Metlika, proizvajalec spodnjega perila, je v soboto, 9. septembra, z uslužbenci in upokojenci na kampu v Podzemlju praznoval 40 let svojega delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili tudi kratek kulturni program, v katerem so nastopili Alenka Mežnaršič, Franc Kočevar, humorist Vraničar -Luigi in mestna godba na pihala Metlika. Slavnostni govornik je bil direktor Anton Tomc, ki je nagradil deset delavcev z najdaljšo dobo.
“Komet Metlika je v prvem polletju dosegel planirani dobiček, kar pomeni dobrih 20 milijonov tolarjev,” je povedal direktor Anton Tomc. Po osamosvojitvi Slovenije so izgubili tržišče v nekdanji Jugoslaviji, danes pa največ izvažajo v Nemčijo pa tudi na Hrvaško, v Bosno in Makedonijo. “Izvoz predstavlja 81 odst. naše proizvodnje,” je povedal direktor, ki je prepričan, da je slovenski trg odprt tako za domače kot tuje izdelovalce perila. Sicer pa v Kometu, kjer je zaposlenih 430 oseb, sedemkrat več izvažajo, kot uvažajo. Njihova standardna kolekcija, nedrčki, bodyji, stezniki in hlačke, spada po oceni direktorja v višji srednji razred.
M. R.
Boj je bil mladostna vera
Tako je na srečanju semiških, metliških in črnomaljskih borcev povedal akademik dr. Lah
SEMIČ - Belokranjski borci enot NOV in POS so se v nedeljo, 10. septembra, srečali v Semiču. Veliko množico ljudi sta nagovorila semiški župan Ivan Bukovec in črnomaljski župan Andrej Fabjan, slavnostni govornik pa je bil akademik dr. Avguštin Lah, ki je obsodil ponižno vedenje slovenskih politikov pred avstrijskimi zahtevami.
Dr. Avguštin Lah je povedal, da je pomembna odprtost Slovenije v
DR. AVGUŠTIN LAH - Slavnostni govornik, član Cankarjeve brigade, je okrcal ponižno vedenje slovenskih politikov in požel velik aplavz. (Foto: M. R.)
nostni otvoritvi del je bila državna sekretarka za osnovne šole Angelca Likovič, ki je povedala, da razume njihove prostorske težave in ve, da se morajo čimprej rešiti, ker je izobraževalni sistem eden najpomembnejših sistemov v državi. Župan Slavko Dragovan pa je povedal, da se mora ta investicija meriti v znanju, ne pa denarju, in da bodo končali, kar so začeli.
M. RAPUŠ
Športne igre
PODZEMELJ - Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva je minuli petek in soboto v kampu na Podzemlju, v Primostku in na igrišču Osnovne šole Metlika organiziral sedme športne igre. Približno 240 zdravstvenih delavcev se je pomerilo v nogometu, odbojki, ribolovu in družabnih igrah. V petek zvečer so tako igrali pikado, vlekli vrv in tekli v vrečah. V soboto so se nekateri izmed skupno desetih udeleženih zavodov poslovili, drugi pa so se odpravili še na ogled Bele krajine.
Na Pikin dan v Velenje
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika vabi v soboto, 30. septembra, na družinski izlet “Pikin dan” v Velenje. Pripevek za vožnjo je 800 tolarjev (razliko krije OZPM). Vabilo velja do zasedbe avtobusa, zato se čimprej prijavite v pisarni OZPM na Pungartu ali na tel. 60 360, kjer lahko dobite dodatne informacije.
TEMELJNI KAMEN - Lopale so vihteli ravnatelj Mozetič, župan Dragovan in državna sekretarka Likovičeva. (Foto: M. R.)
Vesele in žalostne pesmi
Jasmina Štubljar je že za svojo prvo pesem dobila nagrado - Mlada pesnica bi rada postala kriminalistka
HRIB PRI SINJEM VRHU -Jasmina je prvo pesem Vlak napisala v šestem razredu, ko se je prijavila na natečaj Slovenskih železnic. Zanjo je prejela nagrado in tako je začela pisati tudi za zabavo. Njena pesem Pomlad, ki jo je tudi napisala v šestem razredu, je izšla v zbirki pesmi belokranjskih osnovnošolcev in srednješolcev. Jasmina je sedaj stara 16 let. Še vedno rada piše pesmi, ki jih bo nekoč morda tudi objavila.
“Prve pesmi so bile bolj otročje,” pravi Jasmina. Sedaj piše predvsem o domačem kraju, Kolpi, Beli krajini in ljubezni. Ko je odšla v gimnazijo v Ljubljano, je napisala pesem Slovo. Na domači kraj je
zelo navezana in po končanem šolanju se namerava vrniti domov.
Ne piše pa le v slovenskem jeziku, ampak tudi v nemškem. Pesmi objavlja v časopisu, ki izhaja v šolskem internatu. Rada bi sodelovala tudi na kakšnem natečaju, vendar jih za srednješolce ni veliko. Zaradi njene nagnjenosti k umetnosti so ljudje presenečeni, ko jim pove, da bi rada postala kriminalistka. Njena mama pravi, da je edina, ki skuša navdušiti hčerko za kateri drug študij.
Jasmina bo še naprej pisala pesmi, čeprav ima sedaj manj časa kot v osnovni šoli, rada pa bi imela mentorja, ki bi ji pri tem pomagal.
P. M.
Njenih petintrideset let poučevanja
Marija Štrucelj iz Gribelj je začela poučevati, ko sta bili tabla in kreda edina pripomočka - Nikoli ji ni bilo žal, da je postala učiteljica
GRIBLJE - Da je postala učiteljica, je bilo golo naključje. Razmišljala je o ekonomiji, a na šoli ni bilo več prostega mesta. Tako se je vpisala na učiteljišče v Novem mestu, kjer je še bil prostor. Danes, po 35 letih, ko se je upokojila, ji ni žal.
svet, vendar pa je treba upoštevati tudi ustavo, ki je temelj naše države. “Vsi, ki nihajo ob avstrijskih zahtevah, naj bi to upoštevali,” je povedal dr. Lah in nadaljeval: “Kaj je Sloveniji najbolj škodilo? Germanizacija, fašizacija in hlapčevstvo!” Poleg tega je slavnostni govornik poudaril, da v drugi svetovni vojni ne bi padlo 73 tisoč ljudi, če bi se vsi borili samo proti okupatorju. “Za nas je bil boj mladostna vera," je opisal svojo privrženost partizanom. V zaključku govora je vojne grozote, ki jih je morala preživljati njegova generacija mladih, primerjal z bojem proti nevoščljivosti, proti čemur so “mora današnja mladina boriti s sposobnostjo, ustvarjalnostjo in znanjem”.
Kulturni program, ki gaje povezovala Anica Jakša, seje nadaljeval z nastopom črnomaljskih in semiških glasbenikov. Andrej je s harmoniko spremljal Heleno, ki je zapela pesem Počiva jezero v tihoti. Nato je zaigrala črnomaljska godba na pihala, zatem so zapele pevke semiškega ženskega pevskega zbora pod vodstvom Agate Aghdali, nato pa so Bruno, Miha, Rok, Marko in Stanko iz glasbene šole zaigrali dve skladbi. Naslednje leto bo srečanje v Metliki.
M. RAPUŠ
V Gribljah je začela poučevati, ker je bila štipendistka občine Črnomelj. Takoj prvo leto je dobila kombinacijo tretjega in četrtega razreda. Čez dva meseca je dobila še kombinacijo prvega in drugega razreda, ker je sodelavka odšla na porodniški dopust. Tako je poučevala dopoldne in popoldne. In zanimivo: “Enaka situacija meje spet doletela naslednje leto," pravi. Vseeno pa je vedno rada hodila v službo: “Vedno sem rekla, da grem v šolo, nikoli v službo.”
Šola v Gribljah je bila takrat slabo opremljena: "Nobeno okno se ni dalo čisto zapreti. V učilnici je bila peč, ki smo jo sami kurili. V ponedeljek smo začeli pri petih stopinjah.” Za poučevanje so takrat uporabljali le tablo in kredo. Kljub temu pa se Štrucljevi to ne zdi tako slabo, saj so se učenci še naprej uspešno šolali, medtem ko jih ima danes vse več težave v srednji šoli. Zanimivo je tudi, daje učila vse svoje štiri otroke, vendar s tem ni imela težav, otroci pa soji povedali, da njim to ni bilo najbolj všeč.
Štrucljeva spremlja učence tudi potem, ko jih neha učiti. Letos bo
Marija Štrucelj
večkrat obiskala svoje lanske učence pa tudi svoje sodelavke: “Čutim potrebo po tem.” Zadnjih 15 let je delala v Adlešičih. Pravi, daje lažje delati v drugem kraju kot pa v domačem, saj si tu preveč povezan z učenci in starši.
V prostem času je vodila amatersko igralsko skupino v Gribljah, kjer je bila igralka, režiserka, včasih pa tudi prišepetovalka. Pri eni od iger ji je pomagal tudi znani slovenski igralec Dare Valič, ki je takrat služil vojaški rok v Črnomlju. Pela je tudi v pevskem zboru, nekaj časa je bila predsednica Kulturnega društva Griblje, čas pa je našla tudi za pletenje in knjige. Tem se bo še posebej posvetila zdaj, ko je v pokoju, ker zelo rada bere.
Imela je možnost, da bi še naprej poučevala, a se je odločila za upokojitev, saj je veliko mladih brez dela. Še naprej bo ostala aktivna, saj si ne predstavlja, da bi živela drugače kot doslej.
P. MOVR1N
Pravljice za lahko noč
Septembra so se v Črnomlju začele pravljične urice, ki jih vodi Breda Kočevar
Pogin rib v Lahinji
ČRNOMELJ - Pretekli četrtek so v Lahinji pod črnomaljsko čistilno napravo poginile ribe. Člani Ribiške družine Črnomelj so našteli okrog 80 večjih platnic, podusti in ščuk, ki so se v glavnem ustavile ob jezu na Žagarcih. Vendar pa ribiči po prvih opazovanjih domnevajo, da za pogin ni kriva onesnažena Lahinja, ampak pomanjkanje kisika zaradi zelo nizkega vodostaja. Ribiči sicer dodajajo vodo v strugo z dviganjem jezu pri Flekovem mlinu v središču Črnomlja, a očitno je Lahinja tako nizka, da za nekatere ribe tudi ta pomoč ni bila dovolj.
ČRNOMELJ - V črnomaljski knjižnici imajo po novem ob četrtkih zaprto že ob petih, tako da lahko do sedmih'v svojih prostorih sprejmejo v goste predšolske otroke, šolarje in njihove starše, za katere imajo pripravljene ustvar-jalnice in pravljične urice.
Do sedaj so se otroci bralnega kluba Knjižni moljček v knjižnici zbirali ob sobotah, saj ob drugih dneh za takšne dejavnosti v knjižnici ni bilo prostora. Otroci bodo tudi zdaj razdeljeni v tri skupine, vsaka pa bo imela štiri srečanja in na koncu še skupno srečanje, na katerem bodo podelili knjižna darila.
Ta petek bodo v Kulturnem domu izžrebali tri nagrajence knjižnega kviza in enega, ki se bo 4. oktobra v Ljubljani udeležil žrebanja gesel iz cele Slovenije. Gre za knjižni kviz o Prežihovem Voran-cu, ki so ga otroci s pomočjo knjig
in ugank reševali od marca letos. Nato bodo 21. septembra v prostorih knjižnice osnovnošolci s pomočjo vodje knjižnice Irene Muc v ustvarjalnicah delali lonček za svinčnike. Zadnji četrtek v mesecu septembru pa bodo vpisovali v bralni klub Knjižni moljček, ki deluje že od leta 1997.
“Pravljične urice so ena izmed dejavnosti knjižnice, ki naj bi razvijala bralno kulturo med mladimi, "je povedala višja knjižničarka Breda Kočevar. "Pravljice navadno pripovedujem, ker je boljši stik z otroci, “pravi Kočevarjeva, ki je nekoč po pripovedovanju pravljice o belemu zajčku s poklapanim ušesom otrokom pokazala skritega gosta - živega belega zajčka s poklapanim ušesom. “Lepo mi je pripravljati pravljične urice," je še povedala Breda Kočevar, višja knjižničarka v ZIK - Knjižnici Črnomelj.
M.RAPUŠ
J HI O 3 Č ] TJ
kk±*A
Iz enoletnih na večletne programe
Okrogla miza “Območja s težjimi pogoji za kmetijsko proizvodnjo” - Mag. But o kmetijskem okoljskem programu, Strmšnik o regionalnem razvoju
KOČEVJE - V okviru prireditev ob 44. državnem tekmovanju oračev Slovenije sta Zavod za tehnično kulturo Slovenije in M-KG Kočevje v petek pripravila v hotelu Valentin v Kočevju okroglo mizo z naslovom “Območja s težjimi pogoji za kmetijsko proizvodnjo - perspektive po vstopu v EU”. Gosta okrogle mize, ki so se je poleg kmetov, kmetijskih strokovnjakov in predstavnikov raznih institucij udeležili tudi župani iz Kočevja in sosednjih občin, sta bila državna sekretarja za kmetijstvo in za regionalni razvoj, mag. Franc But in Igor Strmšnik.
Ob predstavitvi strategije razvoja slovenskega kmetijstva je mag. But največ besedi namenil krajinskim in okoljskim plačilom. Poudaril je, da bodo z letom 2001 pričeli z izplačili po novem, evropsko primerljivem sistemu delitve. Dodal je, da bo država še letos pripravila kmetijski okoljski program, da bo ta petleten ter da ne bo obvezen, marveč da ga bodo ponudili kot možnost. “Ponujenih bo pet različnih sklopov možnih programov,” je dejal in dodal, da bodo kmetovalci morali izraziti željo, da se vanj vključijo. Če bodo izpolnjevali oba od letos zahtevana pogoja, da so z območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter da izpolnjujejo dobro kmetijsko prakso, bo temu sledil podpis petletne pogodbe, ki pa bo kmetovalca zavezovala. “Ocenjujemo, da se bo v ta program lahko vključilo 30 odstotkov slovenskih kmetij," je dejal in dodal, da je kot območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost opredeljen tudi domala celotni JV del Dolenjske.
Jakličev dom obnavljajo
Spomenik rojaku Franu Jakliču
VIDEM - Sredi avgusta so delavci Gradbenega podjetja Grosuplje na Vidmu v občini Dobrepolje začeli dela pri obnovi Jakličevega doma. To je največja proračunska naložba v letošnjem letu. Prva faza izgradnje, ki bo predvidoma končana že do novega leta , bo občino stala okrog 150 milijonov tolarjev.
Jakličev dom je simbol občine in največji spomenik rojaku Franu Jakliču, ki je med Dobrepoljci in ostalimi Slovenci zapisan kot vsestranski mož, saj so vse svoje življenje vgradil v narodovo blaginjo. Dom v spomin nanj so zgradili pred tridesetimi leti, a je postal zaradi zasedenosti in novih potreb premajhen, da bi lahko zadovoljil vse potrebe, povrh pa ga je načel še zob časa.
Letos bodo obnovili stari del, dozidali ostrešje za vso stavbo in uredili večnamensko dvorano tudi za kino predstave. Prihodnje leto bodo z deli nadaljevali, seveda v okviru denarnih možnosti, in med drugim 'sezidali tudi prizidek. Tamkajšnji župan Anton Jakopič je povedal, da je za obnovo doma v prvi fazi občina z varčevanjem zbrala denar v štirih letih, medtem ko je država svoj delež le obljubila. Upa, da bodo z dobro voljo in prizadevanjem vseh brez večjih težav prihodnje leto končali obnovo Jakličevega doma.
Kmetijski okoljski program bodo začeli izvajati v začetku prihodnjega leta. Da bi ga izpeljali tako, kot so ga zastavili, bi potrebovali okoli 5 milijard tolarjev, v nasprotnem primeru, kot je opozoril mag. But, “bomo ostali samo na pilotskih projektih”. Ob zaključku pregleda izvajanja ukrepov strukturne
Nadaljevanje gradnje šole
KOČEVJE - Kočevski župan Janko Veber in direktor kočevskega gradbenega podjetja Gramiz Brane Oberč sta v ponedeljek podpisala pogodbo o dokončanju III. gradbene faze pri izgradnji nove osnovne šole v Mestnem logu. Gre za pomembno pogodbo, saj omogoča nadaljevanje že aprila ustavljenih del pri izgradnji nove šole, s tem pa ne le preprečitev škode, ki bi utegnila nastati na nedokončanih objektih preko letošnje zime, marveč tudi za ponovno okrepitev že povsem krhkega upanja občanov kočevske občine, da bodo novo šolo v Kočevju sploh kdaj zgradili. Kot je ob tej priložnosti povedal župan, bo zgodba o dosedanji izgradnji šole dobila sodni epilog, vendar bo sodni postopek tekel ločeno od tistega, kar se bo dogajalo na gradbišču, tako da bo šola kljub temu zgrajena v predvidenem roku, to je najkasneje do leta 2003.
Letos pol milijona mark za vozila
VELIKE LAŠČE - Tri od petih vozil za prevoz velikolaških učencev so povsem nova, njihova skupna vrednost pa znaša preko 50 milijonov tolarjev. To so kombi VW Transporter Sinecro zasebnega prevoznika Janeza Škulja s Ponikev, šolski kombi iste znamke in tipa, za katerega je občina Velike Lašče prispevala dve tretjini vrednosti nakupa, ostalo pa je krila šola in ga vozi Ana Jamnik predvsem na območju Turjaka ter avtobus MAN zasebnega prevoznika Peterlin Cveta iz Lovščakov pri Robu. Tudi četrto od vozil, kombi HI, je skoraj novo, saj ga je občina kupila lani in ga je posodila šoli za prevoze otrok. Vozila so sodobna, primerna tudi za vožnje do težje dostopnih vasi v vseh vremenskih razmerah, in kažejo izredno skrb za varnost učencev tako zasebnih prevoznikov, ki sta prispevala levji delež, kot tudi občine in šole.
VSESTRANSKI LISJAK - Med Kočevskimi ustvarjalci, ki so na steiaj odprti vrata svojim stvaritvam, je tudi Jože Lisac-Lisjak. Navezanost na domači prostor izraža s tehniko umetnega varjenja, pri čemer se poslužuje predvsem železa. Izdeluje kipe in reliefne slike, v njih umetniško zasvojenost spaja z nadvse otipljivo snovjo, kot je železo. Oblikuje živali, predmete iz neživega sveta in motive iz narave. Od leta 1995je imel več samostojnih razstav, veliko pa naredi tudi po naročilih. Lisjak - na Kočevskem ga poznajo le pod tem imenom - zelo rad zaide tudi na igrišče, saj je v rosnih letih brcal nogometno usnje, kulturna srenja pa ga pozna tudi kot uspešnega humorista, ki se decembra prelevi v Božička in dedka Mraza. (Foto: M. G.)
politike in politike razvoja podeželja je mag. But poudaril, da je pomembno, da želijo prestopiti iz enoletnih na večletne programe razvoja podeželja. Kot primer, kako bo to videti, je navedel že narejeni 7-letni program Sapard, za katerega je dejal, da upajo, da ga bodo lahko začeli izvajati že decembra letos. Več o regionalnem razvoju, s katerim je razvoj podeželja tesno povezan, pa je povedal Strmšnik, ki je med drugim dejal, da bo temelj naših pogajanj v Bruslju Slovenija brez Ljubljane, čeprav se za zdaj kot država, ki je v prehodu, potegujemo tudi za Ljubljano.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Male agromelioracije
VELIKE LAŠČE - Za krčenje grmovja, izkop in razbijanje kamenja, čiščenje jarkov in planiranje terena je zaprosilo okoli 30 kmetov iz vse občine. V ta namen je občina namenila skupno 4.500.000 tolarjev, prav tako pa je določila vrednost ure dela za vso mehanizacijo. Kmet lahko izvajalca dobi sam, pogoj je le cena, s katero se mora izvajalec strinjati. Občina prispeva 70 odstotkov skupne vrednosti malih agromelioracij, kmet pa 30 odstotkov. V tem času izvajajo manjše posege, saj so večje komplekse površin uredili že pred leti.
Velikolaški kruh in pecivo
VELIKE LAŠČE - V okviru tradicionalnega jesenskega sejma vina, kruha in peciva, ki bo od 28. do 30. septembra v Slovenskih Konjicah, se bo predstavila tudi občina Velike Lašče. Tamkajšnje društvo žena bo skupaj z gostilno Pri Kuklju javnosti prvič predstavilo kruh in pecivo v velikolaški občini. Pobudnica nastopa Slava Petrič, ki ima v svoji zbirki številne recepte starih babic, je povedala, da so bile Velike Lašče z okolico tudi po pripravi dobrot poznane najmanj toliko kot po pisateljih in kulturnikih, ki so pri njih pognali korenine.
ŽE ČETRT STOLETJA ZVEST SUHOROBARSKEMU SEJMU - Sejem suhe robe in lončarstva v Ribnici je obrnil že 25. list v svoji povesti. Vsa leta je prvo nedeljo v septembru na ribniške ulice zvabil več deset tisoč biskoval-cev iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Sejmu je četrt stoletja zvest tudi Andrej Klemenc, dejavni predsednik Turističnega društva Ribnica, ki skupaj z občino Ribnica pripravlja to etnografsko prireditev. Sejem je obdržal svoj osnovni namen tudi zaradi tega, ker mu vsako leto vcepljajo novo vsebino. Pobudnik sprememb in sodobnih prijemov je predsednik društva Andrej Klemenc, kije ob letošnjem sejmu prejel zlati znak Turistične zveze Slovenije. Izročil mu ga je predsednik dr. Marjan Rožič. (Foto: M. G.)
Mačehovsko do svojih otrok
Občina ne more ali noče urediti prevozov otrok v šolo v Kočevski Reki? - Edini v državi, ki začenjajo s poukom že ob 7.10
KOČEVSKA REKA - Otroci z območja KS Kočevska Reka so tudi letošnje šolsko leto začeli tako kot v zadnjih letih, odkar se je število otrok, ki obiskujejo šolo v Kočevski Reki tako zmanjšalo, da je vozačev premalo za cel avtobus, a preveč za kombi. Čeprav je vodstvo matične šole, OŠ Ob Rinži, že lani opozarjalo na nevzdržno stanje glede prevozov otrok, v Kočevski Reki tudi v letošnjem šolskem letu začenjajo pouk že ob 7.10.
Na šoli je od skupno 55 otrok 33 vozačev, ki se vozijo na relaciji Kočevska Reka-Morava-Briga-Borovec.
Ker je med njimi kar 8 otrok, ki obiskujejo prvi razred, je, kot meni ravnatelj matične šole Peter Šobar, dejstvo, da morajo otroci vstajati že ob 5.30, da pridejo v šolo, preprosto nevzdržno. “Tako zgodaj ne začenjajo s poukom na nobeni drugi šoli v državi,” pravi Šobar in dodaja, da sedaj isti avtobus vozi otroke v šolo v Kočevsko Reko in nato učence višjih razredov od tod v šolo v Kočevje. “Zaradi turnusnega pouka začenjamo v Kočevju s poukom ob 7.45, popoldan pa pouk traja do 18.20. Že po tem smo verjetno edi-
Želijo posodobljeno cesto
Travniki zaraščajo - Prihodnje leto mednarodni tabor na Maroltovi domačiji - Zadnja vas med Dolenjsko in Notranjsko
NOVI POT - Ta vas z dvanajstimi prebivalci (pred vojno je bilo osem “polnih“ hiš), ki jo sestavljata hribovski zaselek Selo z dvema kmetijama in višje ležeči nenaseljeni zaselek, je zadnje naselje na meji med Dolenjsko in Notranjsko. Po ustnem izročilu je bila prvič omenjena pred 300 leti, pred stot leti je v njej živelo 45 duš. Danes se ljudje ukvarjajo z živinorejo in izdelovanjem suhe robe.
Do ustanovitve nove občine Sodražica leta 1999 so sodili v KS Sveti Gregor in bili del občine Ribnica. Ker so se počutili odrinjene in pozabljene, so sklenili, da jim bo šlo boljše v novi občini, tudi zaradi primernejše cestne povezave. Del makadamske ceste, ki se iz vasi Podklanec tik pod hribom Boncar vzpenja do Nove Poti, so zgradili pred 25 leti, drugo polovico pa po velikemu žledu leta 1985. Dolga je 4,5 kilometra in je močno poraščena, za promet zelo nevarna.
“Vaško infrastrukturo imamo še kar primerno. Pri nas žarnice svetijo od leta 1957, za telefonsko omrežje smo leta 1976 prispevali 64 drogov. Tudi pri napeljavi vodovodnih cevi smo sami pljunili v roke. Seveda smo bili najbolj veseli ceste, ki nas je nekoliko približala večjim vasem in mestom. Po petnajstih letih ugotavljamo, da je načeta in kliče po obnovi. Če bi jo občina asfaltirala , bi bila to trajna rešitev in pomemben prispevek pri oživitvi sicer demografsko ogrožene vasi,“ je povedal domačin Anton Marolt.
Anton, ki je znan suhorobar, se z ženo in šestimi šoloobveznimi otroki bojuje tudi proti zaraščanju travnatih površin. Njega dni je imela družina 8 hektarjev travni-
kov, a jih je kar 6 preraslo grmičevje. Po strmini so jih namreč kosci svoj čas ročno čistili, danes, ko pri hiši ni toliko dela zmožnih rok, pa gospodar strojno zmore po ravnem košnjo le še dveh hektarjev zelenic.
“Upam, da bomo od plevela in rastlinja obranili ravni del kmetije. S cerkniško Vitro, kije s prostovoljci iz petih evropskih držav pred kratkim urejala gozdno pot, se pogovarjamo, da bi prihodnje leto na domačiji pripravili očiščevalno akcijo poraščenih površin, je še povedal Anton Marolt.
M. G.
Peter Šobar
na šola v Sloveniji, vsekakor pa edini, ki imamo turnusni in dvoizmenski pouk za učence od 1. do 8. razreda," pravi Šobar. Tudi to pa, kot pravi, kaže na mačehovski odnos kočevske občine do svojih otrok.
Vodstvo šole je že na začetku lanskega šolskega leta predlagalo, da bi spremenili vozni red tako, da bi lahko v Kočevski Reki začeli s poukom ob 8.15. Za predlog, da bi uporabili avtobus, kije na dnevni najemnini in vozi otroke iz Koprivnika, niso dobili niti pojasnila, zakaj ni sprejemljiv. “Občina bi morala dati posebno progo,” pravi o povsem preprosti rešitvi Šobar in dodaja, da je nova proga draga in da zato občina tega ne more ali pa noče storiti. Na njegov očitek, da lani ministrstva niso niti zaprosili za dodatna sredstva, Vlasta Marušič s kočevske občine odgovarja, da odkar imajo občine primerno porabo, na ministrstvih ni več možno dobiti nobenih dodatnih sredstev. Ker bi uvedba dodatne proge stala okoli 6 milijonov tolarjev, tega denarja, kot pravi Marušičeva, ne morejo zagotoviti. Po izračunu, ki gaje opravil Šobar, bi za to potrebovali mapj kot milijon. “To je samo še dokaz več, da se občina obnaša mačehovsko,” pravi in dodaja, da je najboljši dokaz za to počasna gradnja nove šole, ne nazadnje pa tudi dejstvo, da bodo letos šolo lahko prebelili in opravili druga nujna vzdrževalna deia po zaslugi kočevske Lekarne, ki je vsem trem kočevskim osnovnim ter glasbeni šoli za to namenila skupno 4 milijone tolarjev.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Že drugo leto devetletke
S programom devetletke so zadovoljni - Za varstvo otrok je poskrbljeno tudi pred poukom in po njem
VELIKE LAŠČE - Na centralni šoli Primoža Trubarja in podružničnih šolah Karlovica, Rob in TUrjak v občini Velike Lašče v tem šolskem letu nadaljujejo s programom devetletke. Tako je na centralni šoli vpisanih v drugi razred devetlekte 26 učencev, v prvega pa 22. V PŠ Karlovica poteka kombinacija drugega razreda osemletke in devetletke, PŠ Turjak ima kombinacijo prvega in drugega razreda devetletke, prav tako PŠ Rob. Tildi v drugem razredu devetletke sodelujeta učiteljica in vzgojiteljica, ocenjevanje pa je opisno.
Za otroke je organizirano tudi jutranje varstvo. Na centralni šoli bo za otroke iz devetletke in drugi razred osemletke že od 6. ure zju-
traj, vanj pa se bodo lahko vključili tudi učenci iz PŠ Karlovice in Roba. Otroci se bodo lahko spočili na ležalnikih, pripravili na pouk ali sprostili. Na PŠ Turjak je jutranje varstvo z možnostjo zajtrkovanja organizirano posebej. Po končanem pouku se lahko vsi učenci na centralni šoli vključijo v podaljšano bivanje ali interesno dejavnost, poskrbljeno pa je za kosilo, popoldansko malico, umivanje zob in tudi za počivanje na ležalnikih (za mlajše učence). Popoldansko varstvo otrok je organizirano vse do 16.30.
Za pomoč prvošolčkom bo potekal tudi projekt Otrok otroku, s katerim bodo učenci osmih razredov postali pokrovitelji prvošolčkom.
B. ŽAGAR
Drobne iz Kočevja
DRUGAČE O REGIONALIZMU - Na okrogli mizi z naslovom "Območja s težjimi pogoji za kmetijsko proizvodnjo - perspektive po vstopu v EU”, so kljub najboljšim nameram organizatorja, da bi državna sekretarja But in Strmšnik prestavila politiko in ukrepe za razvoj območij s težjimi pogoji za kmetijsko proizvodnjo v obdobju pred vstopom Slovenije v EU in po njem, o obdobju po vstopu Slovenije v EU govorili zelo malo. Več, kot bi bilo potrebno, tako da so včasih že presegali načrtovano temo pogovora, pa so govorili o regionalnem razvoju. To je končno tudi prav! Če ne bomo razumeli evropskega koncepta oblikovanja regij, za kar je v prvi vrsti potrebno preseči koncept centralnega kraja in ga nadomestiti s konceptom sobivanja mest, namreč tudi v EU sploh ne bomo prišli! Ne nazadnje, če bi obveljal sedanji koncept večinskega razmišljanja ljudi o razdelitvi Slovenije na regije, kaj neki naj bi Evropa počela z na množico regij razdeljeno Slovenijo, ko pa je celotna Slovenija tako velika, kot je v veliko večjih evropskih državah kakšna regija!?
NEPOSREČEN IZRAZ - Predel od Turjaka preko Ribnice in Kočevja do Kolpe je po najnovejših že objavljenih podatkih Statističnega urada Slovenije izločen iz osrednje ljubljanske statistične regije. Kočevska je po novem priključena področju Dolenjske s Pokolpjem in Belo krajino, ki so ga poimenovali JV Slovenija. Vsi se strinjajo, daje izraz JV Slovenija povsem neposrečen, le redki pa so prepričani, da se ne bo kljub vsej svoji neposrečenosti v končni fazi tudi "prijel”.
Ribniški zobotrebci
Z BESEDAMI IN DEJANJI -
Kandidata ribniške SLS + SKD Slovenske ljudske stranke mag-Franc But, ki bo letos kandidiral za sedež v državnem zboru že drugič, ter Benjamin Henigman, ki je v parlamentu že odsedel dva mandata in se bo na volitvah prihodnji mesec potegoval že za tretji mandat, dobro sodelujeta. To sta edavni tiskovni konferenci potrdila ne z besedami, ampak tudi z dejanji. Henigman je namreč Buta pred pričetkom konfe; renče opozoril, naj si popravi ovratnik. O voji prijateljski gesti je Henigman na zbadanje novinarjev, kako skrbi za svojega novega strankarskega kolega in predsednika nove združene stranke,dejal, da upa, da novinarji o tem ne bodo pisali. Kdo ve, kako bi si kdo od nepoučenih še utegnil razlagati njegovo povsem človeško in prijateljsko skrb!?
Laški sel
AVTOMATSKO STRANIŠČE - V bifeju na trgu v Velikih Laščah imajo zelo lepo urejen bife in tudi sanitarne prostore. Uporabnika kar preseneti, ko se po uporabi pisoarja avtomatsko sproži voda in ga očisti. Ne bi pa bilo slabo, če bi ob avtomatskem izpiranju uvedli še avtomatsko nameščanje papirnih brisač, ki jih zdaj včasih zmanjka, verjetno zato ker, si Laščani oziroma gostje pretirano pogosto umivajo in brišejo roke-
GOVORICE BURIJO DUHOVE - Slišati je govorice, da na Turjaku pobirajo podpise prod županu občine Velike Lašče in da je nosilec te akcije Aco. Ko smo ga vprašali, če je to resje odločno izjavil, da ni res. Ni pa imel nie proti govorici, da je avtor modre misli: „Ni Tita, ni kredita”. K°l predsednik liste neodvisnih, ki )e na zadnjih volitvah dobila kar tri občinske svetnike, pa je dodal, da se bo lista zavzemala, da ne bo strankarskih prepirov in torej ne bodo potrebne več sprave.
ZAKAJ JE PONOSEN - Aco je povedal še, da mu je nekdo v občinskem glasilu javno zastavil vprašanje, zakaj je bil pri kresu za dan državnosti preveč ponosen. Njegov odgovor je tak: „Zaradi slavnih prednikov in tudi Andreja Turja; škega, saj smo hkrati praznovali 407. obletnico njegove zmage nad TUrki pri Sisku, zaradi občinske zastave, ki smo jo ob kresu prv'c razvili, in ker smo se zbrali domačini iz vse občine in tako p°ča' stili praznik in dogodke brez hujskanj s strani raznih tujih političnih veljakov oziroma spletkarjev
r~~----------7----------------
Trebanjske iveri
     . •-/
CESTA KLJUB NESLOGI -Pri temeljiti prenovi ustroja in preplastitvi ceste v vasi Cesta, skozi Sozd, do hiš tik ob zahodni meji trebanjske občine z ivanško vaščani z grenkobo v srcu ugotavljajo, da se je v tem primeru znova pokazalo, da Slovenci nismo najbolj složni. Skoraj polovica gospodinjstev ni hotela prispevati niti tolarja kot, da se jih ta cesta ne tiče. “Smo majhen narod, zato še bolj Potrebujemo slogo. Ravno v takem načinu življenja imamo možnost obstanka. Vse kaže, da Cankarjeve besede ‘Narod si bo pisal sodbo sam’ Slovencem ne pomenijo kaj dosti,” pravi razočarani avtoprevoznik Mirko Gliha, ki je založil svoj denar še za tiste, ki se radi sprenevedajo in nagajajo, Žalostno...
N.Si KONTRA SLS+SKD -^a nedeljskem občnem zboru stranke N.Si Nova Slovenija v Trebnjem so v 17-članski občinski odbor izvolili kar 5 članov občinskega sveta. Predsednik iniciativnega odbora Marjan Pavlin je zbranim zagotovil, da se bodo še nadalje zavzemali za odprto sodelovanje pri različnih projektih, ki so pomembni za razvoj občine,..”, iz krogov občinske SLS+SKD Slovenske ljudske stranke pa prihajajo informacije, kako si predstavljajo to “odprto sodelovanje” Pri novi Bajuk-Peterletovi stranki, namreč, da z raznimi “okrožnica-nti" in drugače pritiskajo na bivše člane SKD, da se ne bi slučajno Pridružili združeni stranki...
STIBILJ DVAKRAT ZLAT -SO-letni redaktor dopolnilnega Programa na TV SLovenija Cveto Stibilj, ki ima zakonsko družico s Čateža pri Trebnjem in se je ravno te dni iz Razbor preselil v stanovanje na Rimski v Trebnjem, Ze 5 let igra trobento pri občin-skem pihalnem orkestru. Zato so mu preteklo soboto ob srečanju Subčevcev na Trebelnem prav
godbeniki na čelu z dirigentom lg-prjem Teršarjem prvi čestitali za ■zreden uspeh na svetovnem Prvenstvu novinarjev v tenisu na Otočcu. Stibilju (na posnetku v sredini) je za zlato kolajno med Posamezniki in v dvojicah (s Stefanom Miklavčičem iz Primorskih novic) čestital tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik. (Foto: P. P.)
I Sevniški paberki
——. [........................j v
. SMRAD IN DIŠAVE - Ano-n|itinim krajanom Dolnjega Brezovega gre letos zelo v nos ostud-Pi smrad po kislem iz silosa ve-kega kmeta v kraju. Še pred peti-011 leti so uspešno kandidirali za najlepše urejeni kraj v sevniški °hčini, vasico so še polepšali za Morebitni ponovni podvig, a ima-J0 zaradi omenjenega zelo malo PJožnosti. Razen če bi tistega dne Phdežno potegnil močan veter po ^avi ali če bi kmet obrnil kakšnega vola na ražnju, pa bi dišave vsaj Začasno pregnale smrad. Sicer pa kmetje pravijo, da tisto, kar smr-a| v hlevu, ponavadi diši na krož-Piku...
Koze NOČETA - Na sobot-erP turnirju VIP v tenisu v okoli-Šentjanža, ki ga je v imenu evniškega radia, kluba Manager vevnica in GTM Repovž spretno °di| sinjo Jezernik, je bilo seve-2a najpomembnejše druženje. j~uPan Kristijan Janc se je kot lev Pril za zmago v tenisu, zmagal v tkanju z vrečo do goske, ki bo aradi pevske nadarjenosti venele končala okoli martinovega v Pečici farmacevtke Brede Drenek ' Sotošek. Predsednik Kluba manager Vili Glas je z vleko vrvi Vrlimi šentjanškimi konjerejci za v°j0 ekipo prislužil pravcato . °Zo in jo brž podaril županu. Ta j® kozo podaril šentjanškim lju-'le'jem konj, pa še nekaj jurjev mesečne “apanaže", za vzdrževa-Jem je obljubil Šentjancem, svet-'k Rudi Dobnik pa se je pošalil, a b° moral dati to še v potrditev bc>nskemu svetu...
J ^ J J S J fJ D 3 C J J J
Izdaten vodni vir za Trebelno
Novo črpališče vode za vodovodni sistem Trebelno - Črpalko namestili na globini 182 metrov in daje 2,5 litra pitne vode na sekundo - V normalnih razmerah potreben le liter vode na sekundo
Nagovor župana ob šolskem letu
BOŠTANJ - Pred novim šolskim letom, ki bo za vse čas novih spoznanj, izzivov in novih priložnosti, je v nagovoru učencem, dijakom, učiteljem, vzgojiteljem in staršem ob pričetku devetletke na bo-štanjski osnovni šoli župan Kristijan Janc poudaril, daje znanje tista popotnica za življenje, ki največ velja. “Zavedajmo se tega in storimo vse, da ga pridobimo čimveč. S svojim obnašanjem kot udeleženci v prometu pa poskrbimo, da bo letošnje šolsko leto za naše otroke varno in da se bodo skupaj s prijatelji in sošolci lahko veselili vsakega novega šolskega dne,” je še dejal Janc.
STUDENSKI IZGNANCI RAZVILI SVOJ PRAPOR - Društvo izgnancev s Studenca je na priložnostni slovesnosti preteklo nedeljo razvito svoj društveni prapor. Ob tej priložnosti jih je pozdravil predsednik KO DIS Jože Žibert, jim spregovoril predsednik koordinacijskega odbora DIS Sevnica prof. Jože Bogovič, nagovoril pa jih je tudi sevniški podžupan Andrej Štricelj in jim zaželel uspešno delo in čimprejšnjo uresničitev vseh pravic, ki jim jih priznava sedanja slovenska država, medtem ko v preteklosti, žal, ni bilo posluha za poplačilo njihovega medvojnega trpljenja. Štricelj je razvil prapor in ga predal Žibertu, ta pa praporščaku Rudiju Kokovetu, nakar je sledilo pobratenje praporov KO DIS. V kulturnem programu so sodelovale vokalna skupina Corona iz Boštanja in Srake z Rake. (Foto: P. P.)
Vodo in kolo nosili na ramah
Ogromno odrekanja, naporov in prispevkov vaščanov v delu in denarju zahteva življenje v hribovskih vaseh - Ceste, vodovodno in telefonsko omrežje si je tudi Apnenik zvečine zgradil sam
V tem delu Apnenika je 11 podpisnikov za gradnjo vodovoda, aktivno sodeluje 8 lastnikov parcel in hiš, trije le z akontacijami, peterica pa jih v akciji ne sodeluje. Zaenkrat jih je na vodovod priključenih pet, trije pa se bodo priključili prihodnjo spomlad. Vrednost vodovodnega zbiralnika in 1250 m omrežja do zidanice Jošt je 3.265.000 tolarjev. Skoraj poldrug milijon so prispevali KS Boštanj, vaška skupnost in sevniška občina. Naložbo pa so pocenili s 1420 delovnimi urami. Cena za posamezen priključek znaša 275.324 tolarjev. Zaselek Gunte s štirimi priključki bo pričel z deli, ko bodo znane strokovne rešitve. Pešec se je posebej zahvalil za pomoč tajniku KS Boštanj, Petru Simončiču, vaščanom pa sta čestitala ob izgradnji vodovoda predsednik sveta KS Jože Udovč in vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Perčič, kije prerezal trak ob petkovi otvoritvi vodovoda.
P. P.
IREBELNO - O Komunali Trebnje je v zadnjem času v medijih objavljeno tudi kaj slabega, se pa lahko pohvalimo, da nam je v teh dneh le uspelo spustiti v zagon nov vodni vir za vodovodni sistem Trebelno,” so nam prejšnji četrtek sporočili iz vodstva Komunale in nas povabili,naj se oglasimo pri njih oz. na Trebelnem. Na Trebelnem so ljudje pogosto pili slabšo vodo in tudi trpeli pomanjkanje vode zaradi suše.
Od petih izvirov vodovoda, zgrajenega v šestdesetih letih, so namreč ob sušah kar štirje presahnili. Preostali, še aktivni vir pa je dajal slabo polovico potrebne pitne vode. Ob letošnji suši je morala Komunala Trebnje s cisternami dovažati vodo v rezervoarja Vrh in sv. Rozalija. Doslej so z 231 vožnjami avtocisterne pripeljali skupaj 1155 m3 vode. Komunala je s tem imela dodatne stroške za dovoz pitne vode v višini 2,9 milijona tolarjev.
Hidrološke raziskave za ugotovitev ustreznega novega vodnega vira je marca lani po naročilu trebanjske občine izvedla družba Hidroconsulting. Izvrtali so 2j0 metrov globoke vrtine. Črpalni preizkus je dal ugodne rezultate, zato so gradnjo zavzeto nadaljevali. Zgradili so črpalnico in name-
MePZ dr. Petra Držaja vabi pevce
VELIKI GABER - Pevci mešanega pevskega zbora dr. Petra Držaja iz Velikega Gabra pod vodstvom zborovodje Fani Anžlovar vabijo v novi sezoni k sodelovanju nove pevce, ki radi prepevajo in želijo deliti prijetne trenutke z ljudmi, ki ljubijo pesem in petje. Pridružite se jim lahko na vaji vsak petek ob 19. uri v prostorih osnovne šole Veliki C&ber.
stili 12 KW črpalko Pleuger. Z novo trafo postajo so zagotovili električno energijo na črpališču, zgradili pa so tudi 330 metrov tlačnega cevovoda od črpalnice do obstoječega razvodišča. Črpalko so namestili na globini 182 metrov in daje 2,5 litra pitne vode na sekundo. V normalnih razmerah je na vodovodnem sistemu potreben le
Povezava vrtin na Novi gori
TRŽIŠČE - Župan Kristijan Janc se je s predsednikom KS Tržišče Marjanom Jamškom pogovarjal o nadaljnjih aktivnostih na projektu vodovoda Nova gora, kjer iz druge vrtine prihaja dovolj vode za potrebe krajanov. Tudi iz obstoječe vrtine je možno pridobivati manjše količine vode, kar je potrdil tudi ponovni črpalni preizkus. Zato sta se dogovorila za dopolnitev obstoječega projekta vodooskrbe, ki bi povezal obe vrtini, in za pripravo vsega potrebnega za izgradnjo sistema. Sevniški župan se je glede vodooskrbe sestal tudi s člani sveta KS Primož, da bi se začeli pogovarjati s KS Studenec o uporabi vode iz vrtine v Zavratcu. Prihodnost vodooskrbe je v večjih in stabilnih vodovodnih sistemih, zato je povezovanje zelo dobrodošlo, v prihodnosti pa bo že kar nujno.
MODERNIZACIJA CESTE VELIKI CIRNIK - STRAZBERK IN SUHA GORA - SPODNJE SVINJSKO - Predsednik gradbenega odbora za posodobitev 1450 m ceste Veliki Cirnik - Mali Cirnik • Stražberk, Zdravko Remar, je ob otvoritvi razširjene in asfaltirane ceste poudaril, kako pomembno se je s to pridobitvijo izboljšala kakovost bivanja občanov v teh pretežno hribovitih krajih sevniške občine. Celotna vrednost naložbe je 14,5 milijona tolarjev. Uporabniki so plačati 2,5 milijona tolarjev TGM Hribar Veliju Gaber za izvedbo zemeljskih del, prispevali pa so še 1.710 prostovoljnih in strojnih ur. KS Šentjanž je iz sredstev krajevnega samoprispevka primaknila 60 odstotkov vrednosti asfalta, ki so ga položili novomeški cestarji. Sevniška občina pa je za posodobitev ceste prispevala 4,5 milijona tolarjev. Vrvico sta prerezala domačin Franc Peterle in sevniški župan Kristijan Janc (na posnetku), blagoslovil pa jo je šentruperški župnik Mirko Simončič. Jože Erpe, predsednik gradbenega odbora za posodobitev 850 m ceste Suha gora - Spodnje Svinjsko, pa je povedal, da so (gre le za 7 hiš!) zbrali okrog 20.000 mark za zemeljska dela, za asfalt pa sta prispevali občina in KS Šentjanž. (Foto: P. Perc)
VAS CESTA DOBILA NOVO CESTO - V najzahodnejši vasici trebanjske občine Cesta so vaščani pretekli teden ob veliki pomoči KS Veliki Gaber in dobri volji trebanjske občine popolnoma obnovili 700 m ceste. Delovne zmage pretekli četrtek (na posnetku novomeški cestarji in domačini ob polaganju zadnjih metrov asfalta) pa po besedah Mirka Glihe ne bi bito, če ne bi vaščani žrtvovali mnogo prostovoljnih delovnih ur in še globoko segli v žep. Nekateri so prispevali tudi več kot 200 tisočakov za dobrih 5 milijonov tolarjev vredno naložbo. To je bilo nujno, da so lahko zamenjali dotrajano asfaltno prevleko z novo, trdnejšo podlago in jo znova preplastili, saj jih je od 19 gospodinjstev prispevalo denar le 10. (Foto: P. P.)
OTVORITEV NOVEGA ASFALTA - Prejšnjo nedeljo je v trebanjskem Arn-berku bilo veselo, saj so po približno dveh mesecih dela slovesno predali namenu 800 metrov na novo asfaltirane poti. Tako zdaj pot med srednjim in spodnjim Arnberkom ni več makadamska, ampak asfaltirana, česar so veseli tako vikendarji kot tudi tamkajšnji prebivalci. Na otvoritvi so se zbrali in spregovorili (od leve proti desni): predsednik gradbenega odbora Ivan Gabrijel, predsednik KS Dolenja Nemška vas Marjan Uhan, svetnik Alojzij Metelko in vodja Oddelka za okolje in prostor v trebanjski občini Štefan Velečič. Pri projektu so finančne moči združili krajani, KS in občina. Na družabnem nedeljskem popoldnevu s pogostitvijo je za dobro razpoloženje poskrbel ansambel Suha solza. (Foto: M. Brudar)
liter vode na sekundo, to pa pomeni, da bo kakovostne pitne vode na trebeljanskem vodovodu dovolj tudi v prihodnosti. Vrednost naložbe je znašala slabih 30 milijonov tolarjev, od tega bo občina Trebnje zagotovila iz proračuna 20 milijonov tolarjev, preostali znesek pa bo zagotovila Komunala Trebnje iz sredstev amortizacije vodovodnih sistemov.
P. P.
APNENIK - V prvo hišo v Apncniku, razloženem naselju severozahodno od Boštanja, v zelo bregoviti legi pod Vetrnikom (536) m), je pitna vodo po pocinkanih ceveh pritekla leta 1962. “Takrat še ves Boštanj ni imel vodovoda. Boštanj je dobil vodo jeseni, pri nas pa je stekla prva voda po ceveh že za dan borca, 4. julija. Leta 1970 pa smo šli v višje ležeči vir, ki sem ga jaz osebno tri leta odkrival, in smo vedeli, da bo poleti 14 dni ali en mesec suša na njem. Ampak smo rekli: Vse ostalo obdobje bomo pa vodo imeli in je ne bo treba več v brentah na hrbtu nositi iz doline iz izvira pri Zakšku,” je prejšnji petek povedal Peter Pešec, predsednik gradbenega odbora za vodovod.
Bolj varno križišče za Pečje
SEVNICA - Občina je podpisala pogodbo za odkup zemljišča v križišču ceste za Pečje in Florjanske ulice, kjer je nevarno zoženje ceste. S krajevno skupnostjo Sevnica se je župan dogovoril o odstranitvi lesenega objekta in o začasni ureditvi križišča z razširitvijo ceste.
a seje pokazalo, daje lastnik Lojze Zalašček mlajši, ko je delal cesto, pretrgal vodno žilo. Žato smo sklenili pogodbeno razmerje z njim, da bi to vodo črpali še gor k nam. Takrat seje pa možakar premislil, enostransko odstopil od pogodbe in ni dovolil gradnje črpališča. Pa smo začeli razmišljati, kaj storiti. S pomanjkanjem vode so se soočale tudi ostale vaške skupnosti, da omenim le Jablanico in Mrtovec. Zato smo se vprašali: ‘Kaj pa, če bi šli po poti, kot nam je inž. Gajšek že nekoč predlagal, namreč, da bi ta del krajevne skupnosti potreboval vrtino, da bi celovito krili potrebe po vodi?’
Na sedežu KS so sklicali sestanek vaških skupnosti, na katerem je bil tudi mag. Vojko Bibič, ki je vzel zadevo v razmislek. Danes pa vem, da ima nalogo da izdela projekt celovite oskrbe z vodo v celi KS. Takrat se bomo mi napajali iz tistega sistema. Naš novi vodohran je že v njegovi funkciji, kajti voda iz zgoraj ležečega vira rabi raztežilnik. Hkrati pa gre za akumulacijo večje količine vode za hitri odvzem za protipožarne potrebe, kajti vgradili smo tudi pet hidrantnih priključkov. Začasno se oskrbujemo iz presežka vode izvira Gosetov in prečrpavanja vode iz izvira na parceli Zakškovih, ki pa ima v suši res skromen priliv, le 360 litrov na dan. Ta nas je reševal v tej zadnji suši. Tega smo načrtno tiste dni trikrat na dan črpali, da je vsaj nekaj vode priteklo do vsakega gospodinjstva. Izvir Gosetov ne presahne, a z lastnikom parcele ne sodelujemo najbolje in nam ne dovoli dostopa za meritve, še najbolj pa nas ovira, ker ne moremo opravljati kontrole kakovosti vode,” je še povedal Pešec.
Krmeljski devetletki več prostora
KRMELJ - Kot prva osnovna šola v občini, kjer so učenci že zaključili prvi razred devetletke in jo bo letos obiskovala že druga generacija učencev, je tudi OŠ Krmelj pripravila priložnostni program. Prireditve seje udeležil tudi podžupan Andrej Štricelj, ki je kolektivu šole čestital za uspešno delo v preteklem letu in zaželel čim več uspehov tudi v letošnjem šolskem letu ter da bi čimprej izpolnili vse prostorske kriterije za nadaljnje izvajanje devetletne šole.
Ostale potrebe so pa zadovoljevali s kapnico. Leta 1990, ko so napeljevali vodo z Vetrnika, ta del Apnenika ni sodeloval. “Se je pa pokazalo, da tudi oni nimajo dovolj vode, ko smo jo zdaj skušali dobiti od tam, zato smo šli po svoje. Prišli smo do inačice, da bi vodo črpali iz novega vodnega vira.
VODA ZA APNENIK - Peter Pešec (pri novem 21 kubičnem vodohranu) je zraven pri vseh akcijah, največje breme pa je nosil pri gradnji ceste v vas, za katero je prispeval od leta 1962 (kajti takrat je bila samo pešpot) do danes kar 24.000 mark! Zelo velik je bil pri tej akciji tudi delež Slavka Šalamona starejšega iz Gunt in že pokojnega Franca Glavača starejšega. Najmanjši prispevek je presegel 3000 mark. Za telefon so sredi osemedesetih let prispevali po 1600 mark, v vaški skupnosti Jablanica celo 2800 mark, brez slehernega dinarja pomoči... (Foto: P. P.)
J
JXJ A ^ 1 f J	O 3 Č ] J j
AtolJkA
flRnv
SVEČE ZAGORELE V SPOMIN NA UGASLA ŽIVLJENJA - Na Planini v Podbočju so k spomeniku žrtvam ustaškega naskoka prižgali sveče in položili vence in rože. (Foto: M. L.)
MED POČITNICAMI - Med počitniškim popotovanjem od strani do strani v Nerezinah so se mladi dopustniki zbrali tudi v otroškem parlamentu, za katerega je dala pobudo organizatorica počitnic, ZPM Krško. Po informacijah s terena so mladi parlamentarci našli primernega sogovornika tudi v gostu dogodka Branku Jancu (na sliki desno). (Foto: ZPM Krško)
“Zakaj ne v Nerezine?”
ZPM Krško tudi letos počitnice v Nerezinah - B. Janc: Konec apetitov po naselju ZPM - Delna selitev v Slovenijo?
KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško je tudi letos organizirala letovanje otrok v svojem počitniškem naselju v Nerezinah. Počitnic ob morju seje udeležilo okrog 350 otrok. “Otrokom skušamo ponuditi deset dni veselega življenja,” pravi Branko Janc, pri ZPM Krško predsednik odbora za Nerezine. V želji, da bi otroci res doživeli poletje tako, krški organizatorji pripravljajo v Nerezinah številne dejavnosti. “Poudarek dajemo tudi
“To je čisto navadna diktatura”
Glasovanje o predstavnikih občine v svete javnih zavodov
BREŽICE - Občinski svet je na ponedeljkovi seji imenoval predstavnike ustanovitelja, tj. občine, v svete javnih zavodov. Svetniki združene stranke SLS SKD niso glasovali o predstavnikih v svet Mladinskega centra Brežice, in sicer “v znak nestrinjanja, ker občinska komisija za volitve in imenovanja ni upoštevala naših predlogov”, kot je pojasnil dr. Zvonimir Škofljanec. ^
Svetniki socialdemokratske stranke niso glasovali o predstavnikih ustanovitelja v svete javnih zavodov. Svetniška skupina SDS je sicer bila pri tej točki dnevnega reda v sejni sobi in ni, kot je sicer napovedala, izvedla obstrukcije. Obstrukciji seje odrekla, kot je pojasnil Andrej Vizjak, ker je svetniška skupina LDS zagrozila, da bo obstruirala naslednje točke dnevnega reda, če se bodo socialdemokrati odločili za obstrukcijo pri imenovanju. LDS je potem odgovorila, da s čim takim ni zagrozila.
Adolf Korber (SDS) je seznam imen predstavnikov ustanovitelja v svete javnih zavodov, o katerih je potem glasoval občinski svet, pospremil s komentarjem: “Komisija za volitve in imenovanja ni upoštevala naših predlogov. To je čisto navadna diktatura.”
M. L.
temu, da bi neplavalce naučili plavati. In pod strokovnim vodenjem se jih veliko res nauči plavati," pravi Damjan Lah, predsednik ZPM Krško.
Omenjena krška organizacija, ki domala vse leto pripravlja različne dejavnosti za mlade, ima koncesijo zavoda za zdravstveno zavarovanje in v taki povezavi z zavodom in deloma z njegovim denarjem je tudi letos pripravila za otroke zdravstveno letovanje.
ZPM vztraja v Nerezinah. “Trenutno so se razmere glede Nerezin uredile. Res pa je, da so bili še pred časom interesi, da bi naselje ZPM Krško prevzeli drugi. Takih želja je zdaj konec in naselje zdaj spet vodi naša zveza,” pravi Branko Janc, ki je bil že kot dijak med prostovoljci, ki so pomagali graditi sedanje otroško naselje ob morju. Mimogrede: pobudnica in gonilna sila za nastanek nerezinskega letovišča je bila Krčanka Rezi Pirc, ki ji je v prizadevanjih trdno stal ob strani Milan Štajner.
Po Jančevih navedbah krška ZPM želi, da bi letovalo čim več otrok iz Krškega. Radi bi, kot pravi, da bi se v omenjenem naselju spet nadaljevala poletna šola v naravi, ki sojo tam nehali pripravljati ob slovenski osamosvojitveni vojni. Zanimivo je, da šole iz nekaterih slovenskih krajev organizirajo v naselju ZPM Krško v Nerezinah šolo v naravi, medtem ko tja ne gredo šole iz krške občine. Bilo bi primerno, če bi Nerezine izbrale tudi krške šole. Prepričan sem, da glavnih razlogov, zaradi katerih šole niso šle v Nerezine, danes res ni več," pravi Lah.
Vzdrževanje naselja v Nerezinah stane Zvezo prijateljev mladine Krško precej denarja. “Iz prihodkov ZPM ne moremo plačevati vzdrževanja, zato denar prosimo. Razmišljamo tudi, da bi vsaj del zmogljivosti iz Nerezin preselili v Slovenijo, in to ne le na Obalo, ampak tudi v notranjost države. Med kraji, ki bi v tem pogledu lahko zelo veliko ponudili, je vsekakor Kostanjevica,” pravi Branko Janc.
M. L.
Bili so rablji in bile so žrtve
Spominsko srečanje oh obletnici ustaškega poboja na Planini v Podbočju - Spoštljiv odnos do NOB - B. Janc: ni mogoče zamenjati zgodovinskih vlog - Vztrajanje pri Avnoju
PLANINA V PODBOČJU - Letos mineva 58 let, odkar so v tej vasi ustaši pobili številne prebivalce in požgali hiše. V spomin na tragedijo tukajšnjih Slovencev so 9. septembra pripravili na Planini srečanje. Pokrovitelj letošnjega shoda je bil Franci Bogovič, župan občine Krško.
Na srečanju je dejal Jože Zupan-	še danes grozijo fašistične ideje.
čič, predsednik krškega Združenja borcev in udeležencev NOB, da borci obsojajo podtikanja slovenskemu uporništvu in omalovaževanje, naj gre za osvobodilni boj 1941-1945 ali za boj za samostojno slovenijo 1991. leta. Kot je poudaril, pričakujejo od vseh predstavnikov države spoštljiv odnos do narodnoosvobodilnega boja.
Slavnostni govornik Branko Janc, državnozborski poslanec, je menil, da civiliziranemu svetu žal
Poudaril je, da ni mogoče spremeniti nekdanjih početij in ne zamenjati nekdanjih vlog. “Ne more izginiti resnica in ne razlika med rablji in žrtvami. Zato smo dolžni vztrajati pri popolni veljavi po drugi svetovni vojni sprejetih mednarodnih sporazumov. Zato smo v tem trenutku dolžni vztrajati pri avnojskih sklepih in prav zato smo dolžni sedanjim zahtevam posameznih tujih politikov, ki zahtevajo odpoved temeljev naše državno-
“Strah pred letališčem odveč”
0 civilnem letališču Cerklje mora občina podpisati pogodbo z ministrstvom za promet in zveze
BREŽICE - Občinski svet je v ponedeljek v drugem branju obravnaval odlok o letališču Cerklje ob Krki in ga sprejel z nekaj dopolnili. Dopolnitev, ki sojo izglasovali po dolgotrajni razpravi, določa, da odlok o cerkljanskem letališču začne veljati, ko bo občina sklenila pogodbo z ministrstvom za promet in zveze. Šele ko bo podpisana pogodba, boodlok objavljen v Uradnem listu in dan po tistem predpis začne veljati.
Prvotno besedilo odloka ni narekovalo podpisa pogodbe med občino in ministrstvom. Da naj bo podpisana pogodba pogoj za začetek veljavnosti odloka o letališču, se je svet odločil potem, ko so LDS, ZLSD in demokrati izrekli bojazen, da bi po sprejetju odloka vse breme delovanja civilnega dela letališča v Cerkljah padlo na pleča občine Brežice, če ne bi poprej sklenili natančnih obvezujočih dogovorov z ministrstvom za obrambo, soustanoviteljem civilnega letališča v Cerkljah. Andrej Vizjak je razpravljavcem odgovarjal, da občinski svetna ponedeljkovi seji z odlokom “samo formalno ustanavlja pravno osebo za letališko dejavnost”. Kot je poudaril, bi ta pravna oseba delovala podjetniško, tako je odveč strah, da bi se na občino zgrnili stroški njenega delovanja.
Preden je občinski svet glasoval o končnem besedilu odloka, je izglasoval dva amandmaja, s kateri-
ma je pristal v slepi ulici. Amandmaja sta se namreč izključevala. Prvi je določal, da odlok začne veljati takoj, drugi je zahteval, da mora občina skleniti pogodbo z ministrstvom za promet in zveze. Socialdemokrati so opozorili, daje
• Občinski svet je končni sklep o letališkem odloku izglasoval šele v tretjem glasovanju in po nekaj odmorih, potem ko je pred tem LDS izglasovala sklep, ki ga, kot je bilo videti, ni hotela izglasovati.
za sklenitev take pogodbe potrebno verjetno kar nekaj časa, še zlasti, če bi amandma obveljal v besedilu, da mora dati soglasje k omenjeni pogodbi tudi občinski svet.
M. L.
Srečanje posavskih planincev
ČATEŽ OB SAVI - Na motelu na Čatežu ob Savi so se 9. septembra zbrali planinci iz Posavja in Zasavja. Prišli so na povabilo Planinskega društva Brežice, ki letos slavi 50 let obstoja. Okoli 150 planincev seje podalo na 630 m visoki Veliki Cir-nik. Po kratkem oddihu so se spustili v Globočice, na turistično kmetijo Tomšetovih. Vesele planince, ki so tam razvili prapore, je pozdravila Marija Veble, predsednica brežiških planincev. V programu je zapel Posavski oktet iz Brežic, za glasbo je poskrbel brežiški radio.
sti, odgovoriti z odločnim: ne!” je rekel Janc, za kar so mu udeleženci proslave posebej zaploskali.
Slavnostni govornik je poudaril, da iz narodove zgodovine, ki ima prijazno in neprijazno podobo, ni mogoče iztrgati, kar bi kdo hotel. Zgodovine ni mogoče spreminjati, ni mogoče zamolčevati ali ponarejati dejstev.
Antun Magič, član predsedstva protifašističnih borcev Hrvaške, je v pozdravu udeležencev proslave na Planini rekel, da slovenski in hrvaški borci dobro sodelujejo. Obžaloval je razmere na Hrvaškem, kjer so bili, kot je rekel, protifašistični borci zadnjih deset let skoraj v ilegali zaradi nacionalistične diktature. Razmere so se pri njih spremenile za borce šele v začetku letošnjega leta. Magič je povabil na veliko proslavo 30. septembra v Sošicah.
Ciril Plut, podpredsednik odbora Gorjanskega bataljona, je v imenu te nekdanje partizanske enote in v imenu Cankarjeve brigade ob svojih pozdravnih besedah menil, da seje Slovenija v 2. svetovni vojni uprla okupatorjem že prej, kot je zdaj uradni datum začetka upora. Tako seje zgodilo po njegovem tudi v Posavju.
M. L.
Srečanje v DSO
KRŠKO - V Domu starejših občanov (DSO) Krško bo v soboto, 16. septembra, ob 14. uri srečapje stanovalcev, svojcev in prijateljev. Pozdravni govor bodo imeli direktorica DSO Jožica Mikulanc, krški podžupan Andrej Božič in poslanec Branko Janc. V kulturnem programu bo najprej nastopil pevski zbor DSO Krško, nato pa bo Mojca Partič zaigrala Partljičevo monokomedijo Čistilka Marija. V avli doma bo na ogled prodajna razstava izdelkov stanovalcev. Sledilo bo druženje in zabava.
V eni uri
BREŽICE - "Ob osmih sem dobi! potrditev, da bo seja občinskega sveta. Ob devetih so mi sporočili, da ne bo seje, ker ni zadosti svetnikov pozicije. Kako lahko vsi svetniki pozicije ugotovijo v eni uri, da ne bodo mogli priti na sejo?" Tako je v ponedeljek na seji občinskega sveta spraševat socialdemokrat Milko Veršec. On takih ugank ne razume. - Naj jih razume, kdor more! No, pred volitvami je razumljivo marsikaj, kar je nerazumljivo.
“Devetletka” ni brez kompasa
V osnovni šoli Artiče letos prvič devetletka s 24 učenci v prvem razredu - Ravnatelj M. Ha/prt “Učitelje smo temeljito usposabljali” - Zavod za šolstvo z roko v roki s šolo
Haler:
ARTIČE - “Tudi v Artiče bo v ponedeljek, 4. septembra 2000, ob 7.45 priplula ladja ‘Devetletka’. Vanjo se bo letos vkrcalo 24 potnikov, ki jih bosta spremljali dve članici posadke.” Uvod je iz vabila Osnovne šole Artiče, ki je letos uvedla devetletno osnovno šolo.
O učno vzgojni novosti pravi kadrovski, strokovni plati, ker so
Miha Haler, ravnatelj: “Osnovna šola Artiče se je prijavila v drugi krog, dobila soglasje in že prej opravila vse priprave. Usposabljali so se trije učitelji in dva vzgojitelja, ne samo za ta prvi poskusni razred, ampak tudi za naslednje poskusne razrede.”
OŠ Artiče je začela vključevati v metodologijo korak za korakom vrtec, kar je pomembno, ker so mnogi elementi vključeni v prenovljene programe v vrtcu in v program in metodo v prvem razredu devetletke. “Nekaj izkušenj smo dobili skozi vrtec in zdaj v prvem razredu devetletke nadaljujemo, delamo vzporedno tudi po metodologiji korak za korakom. Skratka, otroci prvega razreda devetletke bodo imeli vse pogoje tudi po
• V občini Brežice poteka devetletna osnovna šola še v Globokem, in sicer tokrat drugo leto. V šoli v Globokem, ki seje tukaj lani opogumila za novost prva, je letosv 1., 2., 6. in 7. razredu letos 51 učencev.
učiteljice bile za to posebej usposobljene, tako za program devetletke kot za metodologijo korak za korakom. Tudi vso opremo smo nabavili lani za malo šolo in jo zdaj prenesli v ta razred,” pravi Haler.
Po ravnateljevih besedah so v šoli v Artičah vsi otroci vključeni v šolsko delo in dogajanje od vključitve v vrtec. “TU se počutijo doma. Za njih ni stresnih situacij. Tudi teh problemov posebnih vhodov in križanj s starejšimi učenci tega ni, zato ker pri nas je odprta šola. Otroci se prosto gibljejo po šoli, skupaj s svojimi vzgojiteljicami v vrtcu in se že navadijo na to okolje. Zato ne čutimo posebnih problemov, kako se bodo otroci znašli v tem našem okolju, ker se že tako znajdejo. Oni vejo, kje je ravftate-Ijeva pisarna, kje je tajnica, vejo kje je šolska trgovina, kje je akvarij," poudarja ravnatelj.
V šoli je v tem letu po en prvi razred devetletke in osemletke v tem letu, povsod bosta delali učiteljica in vzgojiteljica. Imajo tudi dva oddelka podaljšanega bivanja, s
tem da je na voljo tudi jutranje varstvo za otroke, ki bodo prihajali prej. Šolarje lahko sprejmejo v šolo že ob 5.30. “Lahko jih vključimo v vrtec in potem pa v normalni oddelek,” pravi o tej možnosti ravnatelj. Šola je pred začetkom devetletke prenovila nekatere prostore, pri čemer je po ravnateljevih besedah veliko dala na oblikovanje. Kar uspešno, bi lahko dodali, upoštevajoč pohvale o tem, ki jih je izrekla Jožica Čampa, svetovalka za prvo triletje pri novomeški enoti republiškega zavoda za šolstvo.
• Jožica Čampa pohvali vse osnovne šole na območju novomeške enote zavoda za šolstvo, ki uvajajo devetletko, za “strokovno rast in kakovostno delo”. Svetovalka poudarja, da so se vse te šole pred uvedbo devetletko temeljito pripravljale in da je kot svetovalka zavoda ves čas spremljala potek priprav, tesne dosedanje strokovne stike s šolami nadaljuje tudi v letošnjem šolskem letu.
Preden se je letos vnovič oglasil šolski zvonec, je artiška šola vzpostavila tudi svojo računalniško mrežo.
M. L.
Rrške novice
IZ DONAVE K CVIČKU -Slavja ob nedavni otvoritvi prenovljene krške vinske kleti, znane po cvičku, se je udeležil med drugimi Martini tudi Martin Strel, slavni donavski rekorder. Kamera gaje v krški vinski kleti odkrila v družbi, s kotu drugim kot z Martino, Martino Stegovic, slovensko vinsko kraljico, ki je tudi prišla počastit cviček. Očividci zatrjujejo, da Martin Strel kozarca cvička m
3
spil prav na dušek, kot to ponavadi naredijo dolenjski mladci. Razumljivo, verjetno je po prvem požirku počakal, če mu slučajno niso natočili Donave. Potem se je spomnil, da je v krški vinski kleti, kjer točijo vino in ne vode. (Foto: Martin Luzar)
MOST IN KOLONE - Potem ko so dali poleti mir, so v Kr; škem na mostu spet zabrneli gradbeni stroji. Pooblaščeni na mostu vrtajo, govori se o vrtanju dveh lukenj. Ne glede na število vdolbin v asfalt drži, da zaradi vrtanja pogosto nastaja na cesti dolga kolona vozil. Ali so grad; beni stroji na mostu delali tudi poleti, številni Krčani ne vedo, saj je bilo poleti mesto precej prazno, ker so ljudje šli na dopuste. Toda, ali ne bi prav zato lažje popravljali mostu poleti?
Novo v Brežicah
V AVSTRALIJI - Franc Polo-vič, občinski svetnik, je manjkal na ponedeljkovi seji brežiškega občinskega sveta. Poročajo, da je v Avstraliji. Ali tam prodaja adidaske ali modrčke, se ne ve.
MED NEBOM IN ZEMLJO - Brežiški občinski svet bo eno od prihodnjih sej verjetno imel nad Brežicami. Ne v gostilni v vodovodnem stolpu, ampak v zraku. Ugotovili so namreč, da je med svetniki nekaj padalcev-Če bi se odločili za padala, bi bila seja končana vsaj stokrat hitreje, kot je takrat, ko občinski parlament zaseda v sejni sobi na Zemlji.
TANDEM MILKO IN MIHA - V naslednjih dneh dobro poglejte, kaj leti proti vam, ali m to mogoče padalski tandem Milko in Miha. Milko Veršec je namreč na seji občinskega sveta Brežice rekel kot padalec, da bi Miha Škrlec lahko skočil z njin1 s padalom, če se seveda ne boj' skoka z njim. Če bi prišlo do tega skupnega skoka, bi bila 10 svojevrstna brežiška politična pred/po/volilna koalicija. Milk0 je namreč socialdemokrat, Mihu pa je član Združene liste socialdemokratov.
KOMUNALNO - Na ponedeljkovi seji so govorili o dimnikarski službi in nekateri o P0®)' panju s pepelom. S takimi Pre°' znaki je bila seja skoraj že malce komunalna, skorajda smetarska-
V času od 24. avgusta do 7-septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Marina Straajnaf iz Leskovca pri Krškem - Sebastijana, Alenka Kunej iz Osredka - Žiga, Nataša Pinterič iz Krškega - Maksa, Suzana ZaJc iz Dobove - Megi, Jožica Je"' škovec iz Bušeče vasi - Tima, Aleksandra Blazinšek iz Krškega - Svena, Vesna Kovačič 'z Straže - Ano, Darka Kovačič |Z Gorice - Jerneja, Erika Anzelc-lntihar iz Sevnice - Petra, Dar' ja Kukovičič s Senovega - Niku-Ljudmila Švajger iz Podsrede ' Ivico, Matejka Milovanovič |Z Brežic - Jana, Vida Milan z Velikega Obreža - Žana, Martinu Košar iz Stolovnika Simonu-Čestitamo!
-f\l°
Lubadarji ogrožajo naše gozdove
Količina napadenih in umirajočih dreves iglavcev je že presegla 1000 ms - Napadeno drevje bodo gozdarji označili za posek - Lastnik gozda je dolžan odločbo izvršiti
NOVO MESTO - Dolgo, vroče poletje je povzročilo slabitev življenjske moči gozdnega drevja, zato se je v naših iglastih in mešanih gozdovih pojavilo večje število žarišč lubadarja, zaradi napada lubadarja prizadetih dreves smreke.
Pilotni projekt na farmi Stična
STIČNA - Jutri dopoldne si bodo prašičjo farmo v Stični ogledali udeleženci mednarodnega Posveta o čiščenju gnojevke z velikih farm, ki poteka v okviru posebnega projekta programa Phare v štirih državah: v Sloveniji, Češki, Madžarski in Romuniji. Na posvetu, ki se je pričel včeraj, predstavljajo pilotne projekte iz omenjenih držav, med drugim tudi slovenski pilotni projekt na farmi Etična, ter ocenjujejo ponujene možnosti in rešitve.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke na novomeški tržnici ponujale: česen po 200 tolarjev kilogram, čebulo po 150 do 200, šalotko po 400, jajčevce po 200, sveži fižol v zrnju in grah po 1000, solato po 400, rdečo peso po 150 do 200, koren po 200 do 250, kolerabo po 200, zelje po 100, špinačo po 500, blitvo, cvetačo in ohrovt po 300, papriko po 100 do 120, paradižnik po 100 do 150, kumarice in sladke feferone za vlaganje go 200 in krompir po 80 kilogram. Šopek peteršilja in zelene je stal 50, kilogram jabolk 100, grozdja 300, fig ^00, breskev 150, orehovih jedrc 1000, ajdova moka 450, liter sadjevca 800, slivovke 1000, liter in pol domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1000 in steklenička propolisa 200 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 70 do 3 mesec? starih prašičev, 57, starih 3 do 5 mesecev, in 21 starejših. Prve so Prodajali po 340 do 390 tolarjev kilogram, kar je 9.000 do 11.000 tolarjev za žival, druge po 280 do 330, kar pomeni 13.000 do 24.000, in •retje po 320 do 350 kilogram, kar *naša 32.000 do 35.000 tolarjev za žival.
Preprečevalni in preprečevalno-zatiralni ukrepi niso zalegli, saj je po oceni delavcev Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Novo mesto, količina napadenih in umirajočih dreves iglavcev presegla več 1000 m3. V zasebnih gozdovih prevladujejo mala žarišča, kjer je povprečno zaradi lubadarja prizadetih 5 do 7 dreves.
Terenski gozdarji Zavoda za gozdove ob rednih pregledih gozdnih sestojev vse napadeno drevje označijo za posek ter lastnika gozda o tem obvestijo. Lastniku gozda izdajo odločbo v upravnem postopku (Odločbo C), s katero določijo potrebna varstvena dela v njegovem gozdu. Odločbo, ki jo lastniki prejmejo, je potrebno izvršiti v roku, ki je z odločbo predpisan, običajno je to teden dni po sprejemu odločbe. Odločbe vročajo lastnikom na krajevno pristojni način. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.
Proti lastnikom gozdov, ki bodo prejeli Odločbo o sanaciji gozda, pa je ne bodo izvršili, bo po svojih pristojnostih ukrepala tudi gozdar-
Obvestila in nasveti
Za vinogradnike
Od 7. septembra je dovoljena trgatev za sorti modra frankinja, kraljevina in zeleni silvanec za vinorodni okoliš Bizeljsko-Sremič. Za ostale sorte po vinorodnih okoliših se še spremlja dozorevanje grozdja in vas bomo sproti obveščali o roku trgatve za posamezno sorto, ko bomo dobili obvestilo od pooblaščene inštitucije, za vinorodno deželo Posavje je ta institucija Kmetijski inštitut iz Ljubljane. Pričakovati je motnje v vrenju zaradi uporabe škropiv proti botri-tisu, zato bodite pozorni in takoj poiščite pomoč oz. nasvet. Za vse informacije in vprašanja smo vam na voljo v Kmetijskem zavodu Novo mesto, Šmihelska 14, in po telefonu: 373-05-70 ali 373-05-77.
Za sadjarje
V nasadih jablan v tem času poteka polno obiranje. Postopno se obirajo sorte jonagold, zlati delišes, gloster, melrose in druge. Postopno obiramo tiste plodove, ki dosežejo značilno barvo. Po obiranju plodove čim prej skladiščimo. Izjema so le steklavi plodovi, kijih pustimo nekaj dni na temperaturi okrog 15'C.
4L kmetijsko svetovanje
Kako pripravimo sadni sok
Glede na to, da bo letos zaradi suše in ožigov skladiščna sposobnost sadja manjša, je potrebno, da predstavimo tudi pravilne postop-za predelavo sadja. Tokrat se bomo posvetili le soku. Zelo je pomembno, da sadje pred mletjem v sadnem mlinu dobro operemo in odstranimo vse nagnite in plesnive plodove, ki kvarno delujejo tako Oa okus kot tudi na obstojnost soka. Sledi mletje v sadnem mlinu, pri center pazimo, da zmeljemo le toliko sadja, kolikor ga lahko stisnemo naenkrat, kajti ostanek porjavi in vpliva na barvo soka. Za stiskanje s° primerne stiskalnice s slojnicami, ki imajo neprimerno večji izko-r,stek od klasičnih vinskih preš, kjer iztisnemo le malo soka. Dobljeni s°k precedimo in s tem odstranimo grobe delce.
Na tej stopnji predelave se lahko odločimo tudi za bistri sadni sok, Pa ga moramo še prefiltrirati in zbistriti z bentonitom ali želatino, se uporabljata tudi v vinarstvu. Ko končamo s stiskanjem, določi-'do količino sladkorja in kislin v soku. Na osnovi tega mu lahko s kolekcijami še izboljšamo okus in trajnost. Posamezne sorte sadja ima-1° različne vsebnosti sladkorja in kislin, ki so odvisne tudi od lege, klime 'd Vremenskih razmer v posameznem letu. V povprečju znaša vsebnost s'adkorja v sadju od 9-18°Bx in 4-10 g/l skupnih kislin. Jabolčni sok daj vsebuje vsaj 12°Bx suhe snovi ter vsaj 4 g/l skupnih kislin. Če vsebuje premalo kislin, mu lahko dodamo citronsko kislino. Za kislost se °dločimo po lastnem okusu (1 g/l, 2 g/l) ali pa sploh ne dodajamo C|tronske kisline, če smo uporabili bolj kisle sorte: boskop, majdo, šampanjsko reneto itd. Priporoča se priprava soka iz mešanice več sort.
Takoj po stiskanju sok tudi antioksidativno obdelamo ter s tem Preprečimo potemnitev. Uporabimo askorbinsko kislino (0,05 g/l), bolje P°znano kot vitamin C. Tako pripravljen sok pasteriziramo pri tempera-dri 76 do 78° C v cevnem pasterizatorju in s tem preprečimo škodlji-v° delovanje mikroorganizmov in encimov. Segrevanje soka v loncih
ali
posodah je neprimerno, ker sta temperaturi na površju, kjer meri-
dio, in na dnu 'lonca vedno različni. Zaradi prekuhavanja pa se tako ddičijo vsi vitamini in aroma. Mnogo primernejša je pasterizacija, pri at®ri sok spuščamo po spiralni cevi skozi vodo, ki jo segrevamo.
^ Sok potem polnimo v steklenice in jih zapremo s kronskimi zamaški.
Saj za 2 minuti jih položimo bočno, da se s tem pasterizirata tudi vrat steklenice in zamašek. Sledi hitro ohlajanje v vodi, s čimer se prepreči dadaljnje propadanje vitaminov in arom.
DOMEN BAJEC, dipl. inž. agr.
ska inšpekcija. Zakon o gozdovih (Uradni list RS, številka 30/93) pravi v 78. členu, da se z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev kaznuje za prekršek posameznik (lastnik gozda), če ne opravi potrebnih gojitvenih ali varstvenih del v določenem roku ali jih opravi v nasprotju z odločbo.
Zaradi nepravočasnega ukrepanja lastnikov gozdov ob pojavu žarišč lubadarjev je lastnik tudi finančno na izgubi. Takoj posekano
Podpora staležu plemenske živine
VELIKE LAŠČE - Občinsko podporo za ohranjanje staleža plemenske živine, ki znaša 4.000 tolarjev za vsako kravo in kobilo ter 800 tolarjev za ovce in koze, so že podelili, in sicer 250 kmetom iz vse občine v skupnem znesku 3.380.999 tolarjev. Denarje bil nakazan v enkratnem znesku, Kmetijska svetovalna služba pa je obrazce za prijavo poslala vsem, ki so v lanskem letu uveljavljali državne premije za plemenske živali.
napadeno drevo je še možno tehnično predelati, če pa se posek zamudi, je lesna masa uporabna le še za prostorninski les. (Cenovno razmerje med tehničnim in pro-storninskim lesom je približno 1 : 3.) Pri sanaciji žarišč lubadarjev je pomembno, da naloge opravljajo vsi lastniki, ker je drugače ves trud zaman. Lastnikom gozdov priporočamo, da pregledajo svoje gozdove in se o potrebnih ukrepih posvetujejo z področnim revirnim gozdarjem.
BORUT TAVČAR, univ. gozd. inž., gozdarski inšpektor
Nagrajene telice
VELIKE LAŠČE - Na 38. Kme-tijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so se Velikolaščani dobro odrezali, saj je njihova polovica razstavljenih telic rjave pasme pobrala zlate in srebrne plakete. Zadovoljni lastniki: Anton Pol-zelnik in Alojz Stritar s po eno telico (oba iz Velike Slevice) in Tomaž Marolt z dvema telicama, kije iz Velikih Lašč, so prepričani, da je njihov uspeh rezultat načrtnega osemenjevanja z biki meliora-torji, katerih seme je bilo nabavljeno s pomočjo njihovega Govedorejskega društva.
LETOS BREZ REKORDOV - Kot je v petek na otvoritvi 7. zadružnega sejma Graben 2000 napovedat direktor KZ Krka Novo mesto Branko Premeti, letošnji Graben ni bil sejem rekordov, še vedno pa ostaja pomembno mesto, na katerem se srečujejo prodajalci, razstavljavci in kupci. Na 10.000 kv. metrih je bilo dovolj prostora za 80 razstavljavcev, med katerimi letos n! bilo toliko kramarjev. Ocenjujejo, da si je sejem do nedelje ogledalo 8.000 obiskovalcev, čeprav so bili na podeželju močno zaposleni s trgatvijo. (Foto: B. D. G.)
Najboljši prekmurski orači
V Kočevju je potekalo 44. državno tekmovanje oračev
KOČEVJE - Minuli vikend je v Kočevju potekalo že 44. državno tekmovanje oračev Slovenije. Organizirala ga je Kmetijsko-tehnič-na komisija pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije v sodelovanju z Mercatorjem-Kmetijskim gospodarstvom Kočevje, kije že tradicionalno dvodnevno prireditev obogatil s pestrim spremljevalnim programom.
Kot so zapisali v vabilu na tekmovanje, bo temeljna obdelava tal, ki vključuje oranje kot osnovno opravilo. Glede na naše podnebne in talne razmere bo namreč kljub vse hitrejšemu širjenju ekološkega pridelovanja to opravil, še dolgo eno najpomembnejših opravil v tehnologiji pridelovanja poljščin in krmnih rastlin. Drugi dan tekmovanja so orali ledino, ki je bila stara dve do tri leta in zaradi tega zelo zbita, suha in trda. Po tem, kako so jo zorali, pa so, kot so povedali ob zaključku tekmovanja, orači dokazali, da so vsi zelo dobri orači.
Skupno se je tekmovanja, ki ga je v petek dopoldan slovesno odprl državni sekretar mag. Franc But, udeležilo 28 tekmovalcev iz vse
Slovenije, ki so nastopili za skupno 11 ekip. V oranju strnišča je s precejšnjo razliko pred drugo uvrščenim zmagal Jože Zver, ki je nastopil za ekipo Prekmurja, drugi je bil njegov ekipni kolega Anton Nežič, tretje mesto pa je pripadlo Belokranjcu Antonu Filaku. Zver je bil najboljši tudi v oranju ledine, kjer je tudi tokrat prepričljivo premagal Nežiča in Filaka, pred katera pa se je z drugim najboljšim seštevkom točk uvrstil član ekipe iz Ljubljane Janez Čebular. Nesporni zmagovalec v seštevku točk iz obeh tekmovanj je bil Jože Zver, drugi je bil Anton Nežič in tretji Anton Filak. Zver in Nežič, ki sta si s tem pridobila pravico zastopati Slovenijo na svetovnem tekmovanju oračev prihodnje leto, sta ekipi Prekmurja prinesla prvo mesto v razvrstitvi ekip. Sledila je ekipa Ljubljane, tretja je bila ekipa iz Posavja, četrta iz Bele krajine, domača ekipa Kočevske pa se je uvrstila na zadnje, 11. mesto. Kot so povedali ob zaključku tekmovanja, bo prihodnje leto tekmovanje v Mariboru.
M. L.-S.
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Jalij Nemanič
S podatki o grozdju načrtovati predelavo
(Nadaljevanje)
Zdravje grozdja je tudi stvar, ki jo moramo upoštevati pri predelavi. Letos smo doživeli izjemno zdravo grozdje, ne da bi ga bilo potrebno zaščititi s botryci-di. Logično, da ob zdravem grozdju vinogradniki pomišljajo o smiselnosti razsluzenja belega mošta. Odločitev, ali bomo raz-sluzili mošt ali ne, pa ni odvisna samo od zdravja grozdja.
O količini kaleža mošta v veliki meri odločajo stroji za predelavo grozdja, predvsem pec-ljalnik. Lahko rečemo, da velika večina pecljalnikov majhnih zmogljivosti, s katerimi vinogradniki pecljajo in jih poganja elektrika, zelo grobo pecljajo, kar povečuje delež kaleža v moštu. Pecljalniki iz nerjavne kovine, ki so že nekaj let na našem trgu, cefrajo grozdje. Mehanizem, ki se vrti kakor luknjičast boben, ima veliko ostrih robov. Zato tudi iz zdravega grozdja ni bistveno manj usedline.
Belega mošta pa ne razsluzi-mo samo zaradi bistrosti, ampak da istočasno zmanjšamo število “divjih" mikroorganizmov (divje kvasovke in bakterije). Dodane kvasovke se lažje uveljavijo v razsluzenem moštu, kjer ni prehuda konkurenca divjih kvasovk in ostalih mikroživk, ki se pasejo na moštu in ga kvarijo.
Meritve usedlin v moštu so pokazale delež do 16 % in celo več kot pri normalni predelavi grozdja (pecljanje in prešanje). Stiskanje celega, nepecljanega grozdja, zelo zmanjša delež
usedlin toda kljub temu jih ni malo (okrog 6 %). Šest litrov kaleža na 1 hi mošta, če ga ne odstranimo pred alkoholnim vrenjem, gotovo vpliva na kakovost vina, in to v negativnem smislu.
V tem času dobivamo s terena v Kmetijski inštitut Slovenije različna vprašanja, predvsem ali je rjavenje belega mošta nevarno za kakovost vina in kako ukrepati zoper to. Letošnji mošti se sicer nagibajo k rjavenju, toda v tem ni večje nevarnosti, če imamo pripravljen dober kvasni nastavek. Po razsluzenju ni potreb-nb rahlo rjavega mošta ponovno žveplati. Rjavenje mošta celo delno prispeva h kakovosti belega vina, ker se zniža vsebnost fenolnih snovi v belem vinu. Čimbolj grobo je pecljanje grozdja ali stiskanje preše, tem več je fenolnih (trpkih) snovi v belem vinu. Zato imajo nekatere kleti, ki se zavedajo slabosti, svoje predelovalne linije, namerno oksi-diranje belih moštov pred začetkom alkoholnega vrenja.
V moštih z' zelo visoko sladkorno stopnjo (nad 90° Oe) ni nujno prekinjanje vrenja z žve-planjem, če želimo pridelati polsuho vino. Pustimo, da kvasovke same odnehajo, ko bo veliko alkohola, to je nad 12 vol % ali celo več. Samodejno ustavitev vrenja lahko pospešimo tudi z ohlajanjem mošta. Žveplamo kasneje, dober teden po ustavitvi vrenja, lahko pa tudi takoj, če je temperatura mošta nad 17° C, da bi preprečili napad bakterij. Takšno ustavljanje alkoholnega vrneja prispeva k manjši obremenitvi vina z žveplom.
(Konec) Dr. JULIJ NEMANIČ
Razstava plemenske živine
ŠENTVID PRI STIČNI - V nedeljo, 17. septembra bo v Šentvidu pri Stični na prostoru letalskega kluba Šentvid pri Stični občinska razstava plemenske živine. Živali bodo ocenjevali zgodaj dopoldne, ob 11. uri se bodo predstavila sodelujoča društva, po otvoritvi razstave, ob 13. uri in po reviji najboljših živali pa bodo podelili nagrade in tudi priznanja Zadružne zveze Slovenije ob 40-letnici delovanja. Govedorejsko društvo Stična’prireja prireditev, na kateri bodo poskrbeli tudi za kulturni in zabavni program, v sodelovanju s Kmetijskim zavodom Ljubljana in KZ Stična.
NAJBOLJŠI ORAČI - Jože Zver (tretji z desne) je bil med letošnjimi orači nesporno najboljši, saj si je prioral kar 3 zlata odličja. (Foto: M. L.-S.)
\ helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Uspešno zamrzovanje sadja
Zamrzovanje je naraven način ohranjevanja živil in omogoča, da se pod minus 10° Celzija mikroorganizmi ne razmnožujejo več. Zamrznjena živila ohranijo več vitaminov kakor na druge načine konzervirana živila. Za uspešno zamrzovanje sadja moramo upoštevati naslednje. Zamrzujemo le sadje najboljše kakovosti. Potrebna je tudi skrbna priprava sadja (pranje, či-' ščenje, blanširanje, dušenje...) in primeren embalažni material. Sadje lahko pripravimo za zamrzovanje na več načinov, glede na vrsto in za to, za kaj ga kasneje nameravamo uporabiti. Iz sadja iztisnemo sok in ga brez dodatka sladkorja natočimo v plastične steklenice ali vrečke in zamrznemo. Steklenic ne polnimo do roba, ker se vsebina pri zamrzovanju razteza! Jagodičje in koščičasto sadje naložimo v eni plasti na pladenj, pokrijemo z alu folijo in zamrznemo. Nato ga preložimo v ustrezno embalažo. Večje plodove ponavadi olupimo (breskve), razrežemo in pokapljamo z limoninim sokom, da pri odtajanju ne potemnijo.
Sadje, ki ga bomo uporabili za pite in sadne kupe, pred zamrzovanjem potresemo s kristalnim sladkorjem, ki mu dodamo eno žličko vitamina C (askorbinska kislina) in dobro premešamo. Sadje napolnimo v plastične posodice po plasteh. Na kilogram sadja dodamo 200 g sladkorja. Sadne rezine ali kocke pa lahko povaljamo v sladkorni moki.
Za zamrzovanje sadne kaše pripravimo eno ali yeč vrst sadja, ki ga pretlačimo ali zmeljemo v električnem mešalniku. Sadni mezgi dodamo limonin sok, da preprečimo porjavenje in plastične posode napolnomo do 3 cm pod robom. Okusna je sadna mešanica iz jabolk, češpelj in grozdja, hrušk in jabolk ter kutin, hrušk in jabok. Iz posameznih vrst sadja lahko skuhamo kompot, mu dodamo sladkor po oskusu in po porcijah zamrznemo. Po otajanju lahko kompot takoj ponudimo. Sadne shranke otajamo pri sobni temperaturi ali pakirano živilo potopimo v mlačno vodo ali postavimo v pečico, segreto do 60° C. Najprimernejši način za otajanje sadja je, če ga pustimo žez noč v hladilniku. Najhitreje pa ga otajamo v mikrovalovni pečici. Sadje obdrži vse naravne lastnosti in se ne segreje, sadje, ki ga bomo uporabili za peko, pa pustimo zamrznjeno. Sadne sokove različnih plodov, ki smo jih zamrznili v obliki kock, lahko dodajamo različnim napitkom, mineralni in navadni vodi.
Če želimo zamrzniti grozdje, sta primerni modra frankinja in žametna črnina. Oprane jagode zložimo v plastično posodo in jih posujemo s sladkorjem. Za 1 kg grozdnih jagod porabimo 150 g sladkorja in pol žličke vitamina C v prahu. Tako zamrznjene jagode uporabljamo za oblogo peciva, sladoleda in za sadne solate. Obstojnost je do 10 mesecev pri temepraturi -18° C.
Knjižni kviz in predavanje
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca vabi v ponedeljek, 18. septembra, ob 13. uri na slovenski knjižni kviz: Prežihov Voranc in Koroška. Sledila bosta nagradno žrebanje reševalcev in nastop čarovnika Romana Freliha. V sredo, 20. septembra, bo ob 19. uri v veliki čitalnici študijskega oddelka gostoval Center za duhovno kulturo s predavanjem Intuicija ali šesti čut. V knjižnici si je mogoče ogledati tudi razstavo ob stoletnici rojstva Mirana Jarca. Za napovedane šolske skupine nudijo strokovno vodstvo. Oktobra se bodo na Oddelku za mladine pričele ure pravljic, ki bodo vsak torek ob 17. uri.
Krkin zbor vabi
NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Krka vabi k sodelovanju nove pevce. Poleg ostalih glasov so dobrodošli tenorji. Vpis bo v ponedeljek, 18. septembra, in v četrtek, 21. septembra, med 19.30 in 21. uro v Krkini stavbi v centru mesta poleg hotela “Krka”.
Zaprta arheološka razstava
NOVO MESTO - Dolenjski muzej obvešča obiskovalce, da je zaradi obnove stavbe “križatija” že od prejšnjega ponedeljka zaprta stalna arheološka razstava. Ponovno jo bodo predvidoma odprli ob koncu letošnjega leta.
Znova Dimitrij Rejc
ŠENTJERNEJ - Bachov orgelski ciklus 2000 se bo v župnijski cerkvi sv. Jerneja znova nadaljeval danes, v četrtek, 14. septembra, ob 20. uri, ko bo Bachova dela izvajal organist Dimitrij Rejc.
Marinč v Dolenjskem muzeju
NOVO MESTO - Jutri, v petek, 15. septembra, bo ob 19. uri v galeriji Dolenjskega muzeja otvoritev slikarske razstave del akademskega slikarja Jožeta Marinča iz Kostanjevice.
Razstava Mršnika, knjiga Čadeževe
V Lamutovem likovnem salonu je do 31. oktobra na ogled pregledna razstava slik in grafik Iva Mršnika - Predstavitev nove knjige prof. Dragice Čadež Lapajne Od glave do portreta
KOSTANJEVICA - Galerija Božidarja Jakca je v petek, 8. septembra, vabila v Lamutov likovni salon iz dveh razlogov. Najprej so predstavili novo delo ljubljanske kiparke prof. Dragice Čadež Lapajne Od glave do portreta, Modeliranje v glini, predvsem za študente umetnosti težko pričakovan priročnik, sledila pa je otvoritev pregledne razstave risb in grafik ljubljanskega akademskega umetnika Iva Mršnika, ki jih je ustvaril med leti 1965 in 2000. Otvoritveno slovesnost sta popestrila violinistka Maja Bevc in kitarist Dušan Pavlenič.
Mršnik ima za sabo sorazmerno malo samostojnih razstav, mnogo več je skupinskih. Sodeloval je že na novomeških bienalih slovenske grafike (predstavlja se tudi na letošnjem šestem), v Lamutovem likovnem salonu pa gre za prerez tridesetletnega dela. Razstavo, kije ena njegovih večjih, je postavil skupaj s kustosinjo Katjo Ceglar. “Mršnik je eden vidnejših slovenskih likovnih pedagogov po duši in
NA PREDSTAVITVI - Dragica Čadež Lapajne in recenzent njene knjige dr. Jože Muhovič.
izobrazbi. Nešteto generacij je uvajal v svet lepega. Risba je ključni nosilec njegovega umetniškega izražanja, ki mu posveča največ pozornosti,” je slikarja in grafika na otvoritvi predstavil direktor Galerije Bojan Božič. Mršnikovo zgodnje obdobje zaznamuje serija portretov neznancev, ki pomenijo odziv na duhovno praznino in razčlove-
Odlomki iz filma
Na svoji Vesni
NOVO MESTO - V četrtek, 21. septembra, bo ob 19. uri na Glavnem trgu pri knjigarni Go-ga predstavitev najnovejšega dolenjskega filma Na svoji Vesni. Avtorji bodo občinstvu predstavili nekaj odlomkov iz akcijske komedije, v kateri poleg uveljavljenih domačih likov (Saša Dukič, Franci Kek, Jani Muhič, Rok Jožef in Florjan Kastelic) nastopajo tudi znana imena: Milena Zupančič, Lojze Slak, Andrej Karoly, Matjaž Smodiš in Roger Moore.
ŠENTJERNEJSKI GODBENIKI - Tudi letošnje jernejevo ni minilo brez koncerta domačega občinskega pihalnega orkestra pod vodstvom Sandija Franka. 2 zanimivim programom so navdušili občinstvo. (Foto: L. M.)
Priprave na praznovanje
Občinski pihalni orkester Šentjernej bo prihodnje leto praznoval 90-letnico - Želje: novi instrumenti, uniforme, zgoščenka
ŠENTJERNEJ - Orkestralna glasba ima v Šentjerneju lepo tradicijo, saj bo tamkajšnji občinski pihalni orkester, ki ga že sedmo leto vodi kapelnik Sandi Franko, prihodnje leto slavil devetdeset let delovanja. Kot je povedal predsednik godbe Jani Selak, se glasbeniki že pripravljajo na praznovanje.
Radi bi dobili vsaj nekaj novih instrumentov, kar je eden od osnovnih pogojev dobrega igranja, želijo pa si tudi novih uniform.
Župan Franc Hudoklin jim je finančno pomoč obljubil, sicer pa se godbeniki radi pohvalijo z dobro podporo občine. Šentjernejska godba je v zadnjih letih pod vodstvom Franka res lepo napredovala. V njihovi 48-članski glasbeni družini jih le enajst nima glasbene osnovne šole. Pohvalno je tudi, da
je v godbi vse več mladih, ki prihajajo iz novomeške Glasbene šole Marjana Kozine, kjer Franko poučuje klarinet in ostala pihala že devet let. “Trudimo se in lahko rečem, da je godba vsak dan boljša,” je svoje glasbenike pohvalil dirigent, doma iz Orehovice, ki je v domači godbi igral že od osnovnošolskih let. “Ko smo se pripravljali na kako tekmovanje in kapelnika teden dni pred tem ni bilo, sem to nalogo prevzel jaz,” je povedal Franko. Skrbijo tudi za izobraževanje - ravno pred dnevi so se šentjernejski godbeniki vrnili iz Kopra.
Ob praznovanju visokega jubileja pa si nadvse želijo, da bi posneli in izdali svojo zgoščenko. “To bi bilo najlepše darilo,” pravi kapelnik.
L. MURN
čenje, sledilo je ustvarjanje portretov ekspresionističnih glav s hipnotičnimi pogledi, ustvarjenih predvsem v tehniki “vernis mou". V devetdesetih letih je nadaljeval z grafičnim ciklusom Zapisi, v katerem se dotika zlasti vprašanj bivanja in iskanja, v ciklusu Tisoč in ena pa ostaja pri značilni eksistencialistični tematiki. Od izrazito črne do bele barve zdaj uporablja tudi modro. Pojavljajo se eksperimenti, poigravanja z najrazličnejšimi materiali, tudi instalacije, “skratka umetnik se z iskanjem originalnega umetniškega izraza, bazirajočega na problematiki razmerja med tradicionalno likovno prakso in iskanjem novih izraznih medijev ukvarja že vsa leta svojega ustvarjanja,” pravi Katja Ceglar.
Akademska kiparka Dragica Čadež Lapajne je stara znanka kostanjeviške galerije, saj je tu že razstavljala, pred leti pa je galeriji poklonila okrog dvesto svojih del. Kljub obilnemu pedagoškemu in praktičnemu delu si je znova vzela čas za pisanje knjige in zbiranje slikovnega gradiva, saj je pri založbi Debora izšel njen novi priročnik Od glave do portreta. Na predstavitvi je delo kot čudovit vodnik vsem, ki bi v kiparstvo radi pristopili na oseben način, ki bi bili radi ustvarjalci in ne posnemovalci, označil njen recenzent dr. Jožef Muhovič. “Avtoričina knjiga je zgodba o tem, kako se kiparske stvaritve lotiti pri njenih koreninah, o tem, kje so tudi korenine take stvariteve. To ni knjiga oblikotvornih formul in vzorčnih
ČESTITKE - Ivu Mršniku ob otvoritvi razstave čestita Bojan Božič.
zgledov uspelih kiparskih portretnih rešitev (čeprav so tudi te), temveč predvsem o oblikotvornih ovirah in težavah na poti do takih rešitev. Poglavitna didaktična posebnost priročnika pa je, da uporabnika ne izobražujejo s kopičenjem podatkov in znanja, temveč s tem, da ga notranje osvobaja, kar je še dodaten razlog za ugoden sprejem pri občinstvu.
Umetnica se je za nasvete in pomoč pri nastajanju knjige zahvalila zlasti pokojnemu prof. dr. Milanu Butini.
L. MURN
Jesenske serenade
BRESTANICA, BOGEN-ŠPERK - V okviru koncertov Jesenske serenade bo v petek, 15. septembra, ob 20. uri na gradu Rajhenburg koncert harmonikarja Uroša Sveteta z naslovom Barok na harmoniki. Naslednji dan, 16. septembra, pa bo ob 20. uri na gradu Bo-genšperk koncert Svetloba v temi flavtistke Alenke Zupan. V nedeljo, 17. septembra, pa bo ob 17. uri mogoče ravno tu prisluhniti koncertu Od zibelke do groba kvarteta Fortissimo.
BAVARSKI SIMFONIKI V KRŠKEM - Severnobavarski mladinski pihalni orkester, elitni orkester Severnobavarske glasbene zveze, ki ga vodi dirigent Ernst Oestreicher, je med slovensko turnejo v začetku septembra v torek, 5. septembra, nastopil tudi v Kulturnem domu Krško. Na simfoničnem koncertu seje predstavil z zanimivim programom, deli Korsakova, Reeda, Woll-manna, Musorgskega, Fučika in drugih, glasbeniki pa so zaigrali tudi “Belo krajino ' Marjana Kozine. Orkester, ki deluje že dvanajst let, je dokazat raznolikost simfonične pihalne glasbe in poskrbel za prijeten večer. (Foto: L. Murn)
Repnikov Svet brez veselja
V Knjižnici frančiškanskega samostana je do 29. septembra na ogled razstava del Janeza Repnika z Mute
NOVO MESTO - Svet brez veselja je naslov likovne razstave enega izmed najboljših slovenskih slikarjev samorastnikov Janeza Repnika, ki živi in dela na Muti. Njegovih petindvajset del so v petek, 8. septembra, postavili na ogled v Knjižnici frančiškanskega samostana. Repnik je vesel povabila k razstavi, saj se tokrat v dolenjski prestolnici predstavlja prvič, lani pa je že sodeloval na Taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem.
Umetnika, ki se je s slikanjem začel ustvarjati že v otroških letih, najprej pod budnim očesom svojega očeta Antona Repnika, legende
Janez Repnik
slovenskih samoraslih slikarjev, potem pa je stopil na samostojno slikarsko pot, je na otvoritvi razstave predstavil p. Felicijan Pevec. Mario Berdič je dejal, daje Janez Repnik zaradi družbeno angažirane tematike celo presegel ohlapni pojem naivne umetnosti. “Izrazno se je usmeril v ekspresivno, rustikalno učinkujočo stilizacijo v smislu telesnih deformacij, krčevite ge-stikulacije in skoraj groteskne obrazne mimike.” Repnikove osebe imajo tudi posebno natančno oblikovane dlani, ki so velike, najpogosteje sklenjene v molitvi ali obupu in prispevajo k dramatičnosti dogajanja. Pomembno likovno in vsebinsko vlogo imajo tudi zidovi (predvsem z nabožnimi predmeti), saj se večina dogajanj vrši v cerkvi, krčmi ali doma. “Zidovi so aktivno soudeleženi v pasijonski drami, ki se ni odigrala le enkrat v zgodovini kot trpljenje Boga - človeka, temveč se odvija neprestano in povsod ter vsakomur,” pravi Berdič. Trpljenje kot osnovno vsebino likovnih del Janeza Repnika pa vendar spremlja tudi božje sotrpljenje kot odrešujoče sočutje.
Odprtje razstave je obogatil organist Matej Burger.
L. M.
Naj umetnost bogati duha
V novomeški Gimnaziji nastaja zbirka moderne umetnosti - Za začetek 17 podarjenih del petih umetnikov
NOVO MESTO - Novomeški slikar in grafik prof. Branko Suhy, pobudnik in organizator pomembnega mednarodnega kulturnega projekta, bienala slovenske grafike, že vrsto let opozarja na nevednost mnogih generacij na likovnem področju ter na nezadostnost vzgoje in pomankljivo razumevanje sodobne umetnosti. Ob letošnjem 6. bienalu je tako na njegovo pobudo in seveda ob zadovoljstvu ravnateljice Helene Zalokar prenovljena novomeška gimnazijska stavba opremljena s sedemnajstimi kvalitetnimi grafičnimi listi, poklonom petih umetnikov: Branka Suhyja, Bogdana Borčiča (v gimnaziji vrsto let poučeval), Bojana Kovačiča, Jožefa Muhoviča in Karla Plemenitaša. Sedemnajst del predstavlja začetek širše stalne zbirke, ki se bo dopolnjevala.
O razlogih zanjo Suhy pravi, da so dijaki v najpomembnejšem času zorenja, vzgajanja in izobraževanja pri predmetu umetnostna vzgoja neprimerno poučevani oz. je učni program katastrofalen, nesmiseln in neT perspektiven. “V času, ko je zahtevnost pri nekaterih drugih predmetih na univerzitetni ravni, dijaki pri umetnostni vzgoji sestavljajo in lepijo kocke, valje
in podobno ter se seznanjajo s primeri iz slabe lokalne slikarije. Predmet je v odnosu do drugih degradiran, neprijazen in neperspektiven. Njegov smisel je namreč spoznati in razumeti starejšo in s poudarkom moderno sodobno umetnost.”
Suhy tudi meni, da sta dve uri predmeta na teden, in to le v prvem letniku, mnogo premalo, in bi ga bilo nujno poslušati vsa štiri leta, pedagogi pa bi morali dijake navduševati za sodobno umetnost ter jim jo približevati v pogovoru z izvirnimi kakovostnimi likovnimi deli. Obiskovati' in analizirati bi morali domače in tuje likovne razstave ter prebirati in razlagati kakovostna, tudi težje razumljiva strokovna besedila. Kako vstopiti v sodobno sliko, kip, risbo, grafiko, arhitekturo, jo znati prebrati, se ob tem spoznanju in početju veseliti, se prepustiti spontanemu in sproščujočemu risanju, “predvsem zaradi dijakovega hotenja in veselja, lahko tudi na cenen papir, brez vsiljevanja, ter tako spodbujati ustvarjalno mladostnikovo osebnost. V življenju namreč srečujemo vrhunske strokovnjake, ki se v svojem bivalnem prostoru zadovoljujejo z dolenjskim ali škofjeloškim kozolcem,” meni Suhy.
L. M.
Kapela izzvala umetnika
Slikarsko-kiparska razstava Žige Okorna in Jurija Kočice v Galeriji Krško - Nadaljevanje z dejavnicami
KRŠKO - Glasbenica in pevka ljudskih pesmi Ljuba Jenče, ki prihaja iz Cerknice, je v torek, 5. septembra, pospremila otvoritev razstave del dveh mladih ljubljanskih umetnikov, slikarja Žige Okorna in kiparja Jurija Kočice, v Galeriji Krško.
“Ravno prostor sam po sebi je bil tokrat tisti, ki jč navdušil, izzval in narekoval pričujočo razstavo,” je o kapeli sv. Duha, tej poznobaročni zgradbi iz začetka 16. stoletja, ki je danes galerija, dejala vodja krške Izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Tatjana Avsec. Oba umetnika, ki sta leta 1991 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in v glavnem mestu zdaj tudi živita in ustvarjata - vsak zase, včasih družno zlijeta svoja likovna razmišljanja v sporočilno celoto. Takšna je tudi njuna razstava v Krškem.
Kipi Kočice so kamniti in narejeni iz zavrženih nagrobnih spomenikov. “Tudi zaradi neke vrste pietete sem želel kljub obdelavi ohraniti celoto, zato so zraven skulptur razstavljeni tudi okruški. Lešnikova semena v kipih so prispodoba rodnosti," je pojasnil umetnik, ki razstavlja tudi lesene modelčke. Tudi slikar Okorn je spregovoril o svoji postavitvi del, katere podobe v glavnem prestavljajo figure, “ki so se v modernizmu začele izgubljati, obenem pa tudi posluh za človeka. Tu gre za motive lastne prisotnosti, zbližanje dveh in ob koncu za družino,” je povedal slikar.
Tako kot sta vzpostavila dialog s prostorom, pa želita oba spodbuditi tudi dejavnp vez med neposredno likovno govorico in celovitim, odgovornim bivanjem s soljudmi in naravo. Zato se bo priču-, jpča postavitev dejavno iztekla v začetek Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so jih v Krškem posvetili staremu mestnemu jedru s poudarkom na Valvasorjevi hišk S t.i. dejavnicami bosta avtorja, ki se jima bo pridružil tudi arhitekt Janko Rožič, obiskovalce popeljala iz galerije na sprehod po ulicah starega mestnega jedra. Dejavnice bodo preplet likovnih stvaritev v galeriji in na mestnih ustanovah, likovnega seminarja, neposredne ustvarjalne dejavnosti, pogovorov in predavanj. “Ob sprehodu po kipars-ko-slikarski postavitvi bo mogoče načeti vprašanja, ki se tičejo sodobnega človeka in njegoveg3 odnosa do narave, kulture, civiD' zacije, zato vabljeni na dejavn° nadaljevanje te razstave 20., 21. ih 22. septembra ob 17. uri v Krško, je dejala Avščeva.	.
L. MURN
Izštekani s Tinkaro Kovač
V petek, 15. septembra, bo ob 22.25 na 2. programu Radia Slovenija pod taktirko Vašega omiljeneg3 Dja Jureta potekala oddaja Izštekani • s Tinkaro Kovač.
OTVORITEV RAZSTA VE DVEH UMETNIKOV - Umetnika Žigo Okorna » Jirija Kočico (od desne proti levi) je predstavila Tatjana Avsec (v sredini), otvoritev razstave pa je popestrila pevka ljudskih pesmi Ljoba Jenče. (Foto: L. MJ
POTA
IN ST
Naj bo denar za rolerje in opremo!
V prometu je vse več rolarjev, ki po zakonu veljajo za pešce ■ ščitniki, čelada ipd., ni obvezna - Vse več nesreč in poškodb
Zaščitna oprema, kot so ■ Potreba po zakonski ureditvi
dežurni poročajo
Traktorist z 2,40 promila
KRŠKO - 11. septembra zvečer so policisti ustavili 46-letnega traktorista R. B. iz okolice Krškega. Ni imel vozniškega dovoljenja, vozil pa je pod vplivom alkohola, saj je imel v izdihanem zraku kar 2,40 promila alkohola. Prepovedi vožnje ni upošteval, zato so ga malo kasneje ponovno ustavili in ga pridržali do iztreznitve.
po dolenjski deželi
• NEVARNA ŠTOPARKA -Drugim pomagati je lepo in Prav, kajne, toda kaj, ko je dobrota menda vedno sirota. Na letošnji prvi šolski dan je M. P. iz okolice Novega mesta dopoldne v bližini Srednje kmetijske šole v Novem mestu ustavila osebni avto ter pobrala štopar-ko. Odpeljala jo je na avtobusno postajo na Topliško cesto. Šele ko je prišla domov, je ugotovila, da ji je neznana štopar-ka ukradla denarnico, v kateri je imela dokumente in denar, ter jo oškodovala za 30 tisoč tolarjev.
• VZTRAJNOST SE JE OBRESTOVALA - Neznan storilec v Krškem v noči na 5. september ni takoj odnehal. Na Kolodvorski ulici je vlomil v tri avtomobile, vendar jih ni mogel spraviti v pogon. Pa se je lotil še četrtega, in uspelo mu je. Tako je ukradel osebni avto znamke Unis Jetta JX, reg. št. KK 98-38Z. Policisti za njim še poizvedujejo.
Na naših cestah zadnja leta ni mogoče srečati le voznike avtomobilov, motoriste, kolesarje in pešce, pač pa še posebne pešce na koleščkih. Ro-lanje postaja namreč med mladimi vse bolj popularno, z njim pa so povezani tudi mnogi problemi, saj ta zabava namreč še zdaleč ni zakonsko urejena tako, kot bi morala biti.
Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP) je rolerje opredelil kot posebno prevozno sredstvo. V 83. členu določa, da se rolerjii poleg skirolerjev, kotalk, sani, smuči, motornih sani, bolniških vozičkov, otroških koles in podobnih prevoznih sredstev ne štejejo za vozila. Uporabljajo se lahko tam, kjer je dovoljena hoja pešcev, in smejo
OB OKRASNE POKROVE - Med 7. in 8. septembrom je neznanec na Parkirnem prostoru v Šegovi ulici v Novem mestu z osebnega avta Opel Corsa ukradel štiri okrasne pokrove lastnici O. K.
ODKLENJENA AVTA! - 9. septembra popoldne je nekdo pred zidanico v Brezniku iz dveh odklenjenih avtomobilov izmaknil 65 tisoč tolarjev.
BODALA IN SABLJI - Tristo tisoč znaša škoda M. B. iz Metlike, ker je v kraju Krivoglavice nekdo vlomil v njegov vikend in odnesel tri bodala z nožnico in dve sablji s kovinsko nožnico.
BOGAT KOVINSKI KONTEJNER - Med 5. in 6. septembrom je neznanec na gradbišču severne obvoznice v Ločni v Novem mestu vlo-niil v kovinski kontejner in ukradel električno kladivo, električni vrtalni stroj (tudi s kladivom), električni skobeljni stroj in električno kotno brusilko, s čimer je podjetje Gradis, d.d., oškodovai za okrog 400 tisoč tolarjev.
IZ ŽEPA UKRADEL DENAR -O. T. iz Šentjerneja je prišel v svoj vinograd v Vinjem Vrhu, se preoblekel in odšel delat, ne da bi ga zaklenil. Ko se je vrnil, je opazil, da mu je neznanec iz hlačnega žepa ukradel več kot 400 tisoč tolarjev.
KOLO Z MOTORJEM - S parkirnega prostora pred Turkovim gostinskim lokalom v Gornjem Maharovcu je M. H. iz okolice Šentjerneja izginilo kolo z motorjem.
BILI PREGNANI - V noči na 6. september so se neznanci z avtom Pripeljali do trgovine v Gorenjem Leskovcu pri Krškem in s priročnim 9rodjem preščipnili dve obešanki na železnih rešetkah vhodnih vrat v trgovino. Vrat jim ni uspelo odpreti, ker so bili pregnani.
NAJ NE MANJKA OPREMA - Vsaj za otroke rolarje bi morata biti oprema s čelado, komolčniki in kolenčni-ki obvezna. Barbara in Anja jih uporabljata, saj sta tako ob marsikakšno nepotrebno prasko ali poškodbo. (Foto: L. M.)
•
dosegati zgolj hitrost, s katero se gibljejo pešci. Za promet teh sredstev se torej smiselno uporabljajo pravila kot za pešce. Za kršitelje je predpisana denarna kazen deset tisoč tolarjev.
V cestnem prometu mnogi rolar-ji kršijo predpise in določila. Poleg tega, da jih ogrožajo motorna vozi-
Strela udarila v gospodarsko poslopje
MIHOVO - 7. septembra nekaj po 19. uri je med nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje, last S. B. iz Mihovega. Ogenj, kije zajel in uničil ostrešje, so pogasili prostovoljni gasilci iz okoliških vasi. Zgorelo je okrog pet ton sena, medtem ko je lastniku uspelo rešiti živino. Škoda po nestrokovni oceni znaša milijon tolarjev.
Ponarejen desettisočak
ČRNOMELJ -Delavka gostinskega lokala Bife Strgar je 6. septembra prinesla dnevni izkupiček na Dolenjsko banko, enoto Čar-dak, kjer so odkrili ponarejen bankovec za deset tisoč tolarjev. Policisti so bankovec zasegli.
Varnostnik pridržal storilca
NOVO MESTO - Varnostnik podjetja G 7 Družbe za varovanje, d.o.o., je 5. septembra ob 2.30 hitro interveniral na alarmno sporočilo na varovanem objektu Bistro Windis-cher na Kandijski cesti. Šlo je za vlom v zunanji šank na terasi lokala. Pri pregleduje opazil dva vlomilca, ki sta hotela pobegniti. S strokovnim prijemom jima je to onemogočil in zadržal do prihoda policistov.
Pod avtom avtomatska puška
OBREŽJE - Cariniki Carinske izpostave Obrežje so 6. septembra popoldne na podvozju vozila Peugeot 505 GT1 41-letnega bosanskega državljana V. R. našli zavoj z avtomatsko puško Heckler Koch MP5, kal. 9 mm, in pet pripadajočih nabojev. Sledi kazenska ovadba.
Zasegli lovski puški
ŠENTJERNEJ - Na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Novem mestu so policisti med hišno preiskavo pri 39-letnem M. T. iz okolice Šentjerneja zasegli dve lovski puški.
la, se pogosto tudi sami iz objestnosti spravljajo v nevarnost. To velja zlasti za mladoletnike, ki se po površinah, namenjenih pešcem, na rolerjih gibljejo s preveliko hitrostjo in ogrožajo posebno starejše ljudi, ki hodijo počasi in tudi slabše vidijo ter slišijo. Potrebno je nadzorstvo oz. skrb staršev ali skrbnikov. Ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti je obvezna tudi uporaba bele luči ali odsevnika.
Težko je priti do podatka, koliko je bilo nesreč, v katere so bili vpleteni rolarji, saj slednje policija statistično obravnava kot pešce. Jožef Kočevar s PU Novo mesto pravi, da jih ni veliko, kar menda velja tudi za slovenski prostor. Je pa vse več poškodovanih rolarjev. Do srede julija sojih v Sloveniji našteli okrog petsto, kar je trideset odstotkov več kot lani vse leto. Ponavadi gre za zlome rok, zapestja, veliko je poškodb kolen, so pa tudi primeri s poškodbami glave in hrbtenice. Tudi zato bi bilo treba rolanje zakonsko urediti. V osnovnih šolah bi bilo potrebno pripraviti tečaje in izpite rolanja, prav bi bilo, da bi vsaj otroci morali obvezno nositi čelade, ščitnike za kolena in komolce ter rokavice. Prav tako bi morali dosledno spoštovati prometne predpise. Seveda pa velja opozorilo tudi vsem ostalim udeležencem
Na udaru vikendi in avtomobili
Nasveti policije
NOVO MESTO - Na območju PU Novo mesto zadnje čase opažajo porast kaznivih dejanj tatvin in vlomov neznancev v vikende in avtomobile, zlasti v vinorodnih območjih. Policija ugotavlja, da je največji porast teh dejanj med vikendi, ko lastniki vinogradov opravljajo dela v vinogradih in sadovnjakih.
PU svetuje občanom, naj v avtomobilih ne puščajo predmetov, če pa jih že, naj to ne bo na sedežih ali armaturnih ploščah, saj na ta način storilce privabijo. Prav tako naj ne pozabijo pred odhodom zakleniti vseh vrat avtomobila in zapreti oken, tudi če so odsotni le za trenutek. V času svoje odsotnosti naj tudi zaklepajo vikende, čeprav so oddaljeni le nekaj metrov, in naj ne puščajo oblačil z dokumenti in denarjem pred zidanicami. Pred odhodom domov naj zaklenejo vrata in pregledajo, če so vsa okna zaprta, in naj v vikendih ne puščajo vrednejših predmetov.
PU Novo mesto prosi občane, ki bi opazili sumljive osebe v bližini zidanic, vikendov in v bližini parkiranih avtomobilov, da o tem obvestijo operativno komunikacijski center na tel. št. 113.
v prometu, naj pazijo na te pešce, ki niso čisto navadni. saj se gibljejo izredno hitro, naglo spreminjajo smer in se pogosto tudi nepričakovano ustavijo.
L. MURN
Za večjo varnost
Pred tatovi avtov, pomoč na cesti
LJUBLJANA - Predstavniki družbe Viasat, Zavarovalniške hiše Slove-nica, AMZS, d.d., in Varnosti so prejšnji teden predstavili nov sistem kasko zavarovanja vozil z vgrajenim sistemom Viasat. Viasat GPS sistem omogoča varovanje vozil pred krajo, pomoč na cesti in nadzor lastnih av-toparkov.
Naprava GPS deluje v povezavi s sistemom Viasat, ki se v primeru kraje ali nesreče aktivira in preko GSM mreže pošlje sporočilo v operativno centralo Viasata, v kateri je satelitski modul. Slednji določi mesto vozila z maksimalnim odstopanjem do 10 metrov. Ob prejetju signala v primeru kraje vozila obvestijo intervencijsko enoto varnostne službe Varnost Ljubljana, v primeru prometne nesreče vlečno službo AMZS, d.d., in reševalce. Preko sistema Viasat je štiriindvajset ur na dan vse leto mogoče vzpostaviti stik z informacijsko centralo AMZS za informacije ali pomoč.
V Slovenici so skupaj z Viasatom pripravili novo ponudbo kasko zavarovanja vozil z vgrajenim sistemom Viasat pod imenom GPS kasko paket. Ta združuje maksimalno zaščito vozila pred krajo in Modro kasko zavarovanje, ki ima več ugodnosti. GPS sistem bodo vgrajevali v tehničnih bazah AMZS, d.d., in v ostalih pooblaščenih servisih, kjer bo možno skleniti GPS kasko paket.
Tatvine osumljena Ljubljančana
TREBNJE - Varnostnik družbe za varovanje - G 7 je 9. septembra ponoči na parkirnem prostoru našel motorno kolo znamke Kavvasaki. Obvestil je policiste, ki so ugotovili, da je bilo vozilo tri dni prej ukradeno v Ljubljani. Na kraj sta se ravno takrat pripeljala dva neznanca, ki sta nato pobegnila, vendar so ju policisti dobili. Ljubljančana, 21-letni I. M. in 20-letni A. K., sta utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja tatvine motornega vozila. Policisti so ju predali v postopek ljubljanskim kriminalistom.
Glas, ki rabi moj glas?
Kaj menite o zakonski pobudi, da se dovoljena koncentracija alkohola v krvi zniža od 0,5 na 0,1 g/kg?
Že nekaj časa je po medijih mogoče slišati oglas o zbiranju glasov revije Viva za zakonsko pobudo Glas, ki rabi moj glas?, s katero bi predlagali spremembo in dopolnitve Zakona o varnosti cestnega prometa, in sicer glede dovoljene količine alkohola v krvi. Ta naj bi se zmanjšala od 0,5 na 0,1 promila. Ne glede na to, da je prometna varnost pri nas vedno bo|j zaskrbljujoča in da je vožnja pod vplivom alkohola eden poglavitnih dejavnikov tveganja za nastanek prometne nezgode, je ta pobuda za mnoge težko sprejemljiva, sploh pa za prebivalce naše vinorodne deželice. Sicer pa - marsikateri vozniki, ki v sebi nimajo niti kapljice alkohola, na cestah zganjajo velike neumnosti. Morda bi veljalo počakati tudi na vstop v Evropsko unijo in njene zahteve glede tega problema?
JOŽEF KOČEVAR s PU Novo mesto: “ Slišal sem za to pobudo, o kateri se da razpravljati. Nedvomno je alkohol nevaren, zlasti pri voznikih na cesti, čeprav na našem področju upada število nesreč z vinjenimi udeleženci. Pri tem vprašanju je treba upoštevati kup okoliščin, od te, da gre pri meritvi do odstopanj, do socialnih razlogov, saj je Slovenija pretežno vinorodna država. Sicer pa sprejeta dunajska konvencija o cestnem prometu ureditev te zadeve prepušča nacionalni zakonodaji. Na Madžarskem mora voznik na primer napihati 0,0 promila, da je lahko na cesti.” MAJA KOKOL, vzgojiteljica v vrtcu Cepetavček v Mirni Peči: “Voznica sem trinajst let in mislim, da v tej pobudi pretiravajo, čeprav se niti najmanj ne strinjam, da vozniki lahko vozijo pijani. Toda veliko prometnih nesreč, tudi s smrtnim izidom, se ne zgodi zaradi alkohola, pač pa zaradi neprimernih hitrosti in drugih razlogov. Tu mislim zlasti na mlade, pogosto objestne voznike, ki kljub neizkušenosti divjajo po cestah. Kot v marsikakšni drugi državi bi morali biti tudi pri nas vozniki začetniki deležni , posebnih pozornosti policije.” ROBERT PERC s PU Krško: “Volan in alkohol prav gotovo ne gresta skupaj, to je jasno. O Vivini pobudi pa so mnenja različna. So države, kjer je alkoholna omejitev še strožja kot pri nas, pa tudi bolj blaga. Pri nas se stopnja alkoholiziranosti niža, kar je razveseljujoče. Sicer pa, če pobuda uspe, s tem problem nesreč ne bi bil rešen. Marsikdo, ki sploh ni pijan, dela na cesti veliko večje neumnosti koti tisti, ki bi na primer napihal 0,5 promila alkohola.”
L. M.
POSAVSKA PREPRODAJALSKA ZDRUŽBA
Dvema se je pridružil še tretji
Januarska sodba sevniškima preprodajalcema mamil razveljavljena ■ Oprešniku in Hočevarju se je pridružil še pobegli Gerzinčič, ki ju sploh ne pozna - “Nič več nisem suženj heroina”
KRŠKO - V začetku januarja letošnjega leta se je po večkratnih glavnih obravnavah razpletla še ena zgodba o preprodaji mamil na sevniškem področju, zdaj kaže, da ni tako. Senat krškega okrožnega sodišča s predsednikom Milošom Medvedom je takrat Božidarju Oprešeniku izrekel kazen šest let in pol zapora, Venčeslavu Hočevarju pa dve leti in pol. Oba sta se namreč ukvarjala s prodajo mamil, zlasti kanabisa in heroina.
' Del združbe pa naj bi bil tudi gramov heroina, ker pa je zaslutil,
Novomeščana z mamili
RIGONCE - 6. septembra sta se na mejni prehod pripeljala 24-letni P.
B.	in 21-letni B. K. it okolice Novega mesta. Policisti so v notranjosti njunega avta našli paket z 989,9 grama bruto teže posušene konoplje in devet pivnikov, zavitih v alu foliji. Test je pokazal, da gre za prepovedano drogo LSD. Zoper osumljenca je podana kazenska ovadba.
V oglaševalni kozolec
MIRNA - Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo je 26-letni S. O. iz Šentruperta 9. septembra zapeljal na levo stran vozišča, nato spet na desno, v obcestni jarek ter v oglaševalni kozolec in ga je podrl. Vozilo je nato odbilo v zrak in po nekaj metrih letenja je priletelo v jarek. Hudo telesno poškodovani voznik se zdravi v novomeški bolnišnici.
Boštjan Gerzinčič iz Celja, ki gaje policija pred kratkim dobila po letu dni bežanja v tujini. Tako so pretekli teden vsi trije - prvostopenjsko sodbo je namreč Višje sodi-ščev Ljubljani razveljavilo -ponovno sedli na zatožno klop in ostajajo v priporu.
Glavni obdolženec, nekaj preko trideset let stari Oprešnik iz Sevnice, je star znanec policije, širšemu krogu ljudi pa je znan kot prodajalec mamil. Že pred časom je bil predan sodniku za prekrške zaradi prodaje marihuane. Ker je šlo za manjše količine in ker v Sevnici že štiri leta ni sodnika za prekrške, takrat ni bil kaznovan. Toda s tovrstno dejavnostjo je nadaljeval, kar sta potrdili tudi dve priči, kiju je oskrboval s kanabisom. Ena od njih mu je za 20 gramov kanabisa, ki jih ni nikoli dobila, vnaprej izročila fotokamero. Policija, ki ji je bil Oprešnik sumljiv, je v skladu z-zakonom o policiji uporabila posebne delovne metode, ki so se izkazale za uspešne. Tajnemu policijskemu sodelavcu je Oprešnik 24. maja lani ponudil v prodajo 10
da gre za človeka z denarjem, mu je v odkup ponudil pol kilograma heroina v vrednosti 27500 DEM. Kupčijo so skiepali v Celju, kjer se je kot najtrši pogajalec pojavil Boštjan Gerzinčič. Ko so se 30. junija dva tajna policijska sodelavca, pogajalca, Oprešnik in dobrih dvajset let star Venčeslav Hočevar iz Loke pri Zidanem Mostu ter Gerzinčič, ki je heroin dobavil, le dogovorili o prodaji oz. predaji mamila, je vmes posegla policija in aretirala Hočevarja. Pobeglega Oprešnika so ujeli v Celju, Gerzinčič pa je pobegnil v tujino.
Na glavni obravnavi pretekli teden se je prav on edini od treh podal - ostala dva sta se tako kpt prvič branila z molkom - zagovarjal 33-letni Celjan je podrobno in pretresljivo opisal svojo življenjsko zgodbo, ki je žalostna zlasti zaradi odvisnosti od heroina. Zavrgla gaje njegova družina, zapustila pa sta ga tudi žena in otrok. Kljub težavam z mamili pa mu je vseskozi največ pomenila prav služba v Cinkarni Celje. Usodne-
ga 30. junija lgni naj bi kot vedno odšel na delo, ko pa je bil zvečer z bratom v nekem lokalu, gaje nekajkrat klical kriminalist Rajko Koz-melj. “Kričal je name, naj takoj pridem na policijsko postajo, in mi grozil. Odločil sem se, da bom najprej poiskal svojo odvetnico in prišel tja naslednji dan, toda ker do nje nisem mogel, sem si premislil in odpotoval v Ljubljano ter v Gradec k prijatelju, nato pa sem se zdravil v neki italijanski komuni za odvisnike. Zdaj sem ozdravljen. Po letu dni sem poklical v Slovenijo in policisti so me aretirali v Ankaranu,” je pripovedoval Gerzinčič, ki (zanimivo) ostalih dveh obdolženih sploh ne pozna. Menda ju ni še nikoli videl.
Njegova zgodba je začela dobivati velike luknje, ko gaje o raznih podrobnostih povprašal tožilec. “V petih letih suženjstva s heroinom sem doživel same hude stvari, ponosen pa sem, da nisem nikoli zašel v kriminal, nikoli nisem kradel, prodajal droge ipd.,” je dejal obtoženi in dodal, da se bo takoj po prenehanju pripora priključil kakšni terapevtski skupnosti in pomagal drugim zasvojencem.
Glavna obravnava je bila zaradi novih dokaznih predlogov tako s strani tožilstva kot obrambe preložena na začetek oktobra.
L. MURN
KOPER
ILIRSKA BISTRICA
Clio Komp
zavrtel Slovenijo!
JA J	(iJ'	C	-*rv--'' ' *
POSTOJNA
NOVO MESTO
AJDOVŠČINA
NOVA GORICA
LJUBLJANA
JESENICE
SLOVENJ GRADEC
IUTOMER
MARIBOR \
11. POHIŠTVENI
ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI
RUMENE STRANI
SLOVENI JA TIL
tel.(01) 436 63 30. fax(01) 436 85 20. www.intermarketing.si
I N T E R MARKETING
Vsi na tej strani že imajo nove telefonske številke.
Kličite jih na nove!
http://tis.teiekom.si Nove številk« izveste, če vtipkate:
Ljubljanska testa 26 j	8000	Novo	mesto
I |1	tel:	07/	33	81 000
fax: 07/ 33 81 010
HITRE POVEZAVE 5 SVETOM INTERNETA
Propagandne oglase v
Dolenjskem listu
lahko naročite na telefonsko številko 07/39 30 514 in 041/623 116 ali na faks številko 07/39 30 540!
RENAULT
CUo Sil KOMPAS
19. - 24. SEPTEMBER
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE V UUBUANI
Sejem je odprt vse dni od 10. do 20. ure, v nedeljo do 18. ure. Vstopnice po ceni 1150 SIT, s popustom za dijake, študente in upokojence po 780 SIT.
S Slovenskimi železnicami na sejem ceneje!
Prestolnica udobja
Odkar je Slovenija dobila nov kompas, jo je zajel pravi magnetni vihar. Nič več ni, kot je bilo, še nebesne strani niso več tam, kjer smo jih vajeni. Clio Kompas je posebej za slovenski trg zasnovan model s platišči iz lahke litine in vgrajenim avtoradiom Sony.
To pa še ni vse! Če obiščete Kompasove dneve v salonih Renault med 18. in 23. septembrom, vas čaka še posebno presenečenje! V sodelovanju s Kompas Holidays so namreč za vse obiskovalce pripravili bogato nagradno igro, v kateri vas morda sreča usmeri na letovanje na Kanare ali smučanje v Dolomitih. Vsi kupci avtomobilov Renault pa imajo do konca oktobra 10% popust za izbrane aranžmaje Kompas Holidays.
Renault Clio.
Svet je njegovo mesto.
Vaš žc za 1.669.000 SIT
www.renault.si
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
® 07/ 33 21 878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
ji UUBUANSKI SEJEM
cestno	p
novo mesto d.d.
družba za vzdrževanje in gradnjo cest
Novo mesto Ljubljanska 47
tel.: 07/33 22 531, 33 21 723 faks: 07/33 22 061
DOLENJSKI LIST
MAN#
tutLitičnO. ZejencLjč
Novo mesto Kandijska 9
07/33 21	115
33 25 477
po ugodnih cenah!
Možnost izdelave betona po predhodnem naročilu.
POSEBNA PONUDBA:
za asfaltiranje dvorišč nudimo 3% popusta za gotovinsko plačilo!
Livada (bivša vojaška skladišča) tel.: 068/321-186 (g. Blažič)
Cenjene, kupce obveščamo, da: smo vnovič pričeli proizvodnjo v kamnolomu Sv. Ana - Vrhpeč imamo na zalogi kamen za zidanje
Posebna ponudi z nakupom kamna za zidanje iz kamnoloma Sv. Ana - Vrhpeč lahko uveljavite 4% popusta za nakup betonov v Betonarni Livada (bivša vojaška skladišča).
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
TRGOVINA
30. september
radiator
R 1206- 1200 W, R 1507 - 1500 W, R 2009 - 2000 W, R 2009 TURBO -ventilatorjem
Kombi-Pock
S fliper
q enik
1mmpo Super cenah!
do 23. 9. 2000
r' * ifcV	\ \ \
&■	
	1
	I E E
	E E
V’ "	E
	z
	L *
1200 W, 1500 W,
■ 2000 W
Corona
Halogenska peč NL-12
- možnost dvostopenjske nastavitve moči
- samodejno premikanje levo, desno
- moč 1200 W
- varnost: peč se ob dvigu ali udarcu avtomatično izklopi
Plinska peč CORONA
- max. moč 4200 W
- piezo električni vžig
- tristopenjska regulacija
- avtomatski izklop v priti prevelike koncentracije j
Petrolejska peč TOYOKUNI TSK-34
• dvojno izgorevanje elektronski vžig ■poraba0,1 l/h (pri 1000 W)
■ moč 3000 W
■ za ogrevanje prostorov do 35 m2 ■1 LETO GARANCIJE
S Kartico	%
Kovinotehna, i za gotovino, m tudi do 5% ceneje!
nemogoče je mogoče
KOVINOTEHNA
Prodajna centra v Novem mestu in Intermarket centru Brežice
RENAULT Servisi
) ugoden paket zamenjave vetrobranskega stekla za vozila Clio I, R5 ter R19
j paket menjave olja in oljnega filtra za vozila vseh znamk
že od 6.500 SIT*
Brez skrbi, Renault vse postori!
HŽ38 'Cena velja za oljni filter znamke M0TRI0.
www.renault.si
LERAN
Novo mesto Lebanova 24
bttp://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33	79	940
07/33 79 941 faks:	07/33	22	282
mobitel:	0609/633	553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: na Ajdovcu (okolica), v Brezovici pri Šmarjeških Toplicah, na Bučki, v Črnomlju, Dobindolu (Uršna sela), na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, na Malem Vrhu pri Brežicah, Malem Slatniku, v Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Škoc-lanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku:
• STANOVANJA: v Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, šmarjeških Toplicah in drugod;
• VIKENDI: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gabrju, Metliki (okolica), Mirni (okolica), Novem mestu (okolica), Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica);
• GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, Tuševem Dolu, Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah;
• POSLOVNI PROSTORI: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah, Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
• POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKTI V OBRATOVANJU: v Šentjerneju - Dol. Vrhpolje (bife in stanovanje), Novem mestu
• KMETIJE: v Beli krajini, Jagodniku, Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica).
Oddamo:
• poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu, stanovanje v Črnomlju in Krškem.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
IŠČETE DOBRO IN ZANESLJIVO SLUŽBO?
AVTO CENTER, Servis in prodaja vozil RENAULT Bogdan Krasna, s.p., Škocjan 22, 8275 Škocjan
zaradi razširitve dejavnosti vabi k sodelovanju:
• PRODAJALCE s smislom za prodajo novih in rabljenih vozil,
• AVTOMEHANIKE za cenitev rabljenih vozil in delo v servisu,
• AVTOKLEPARJA za delo v servisu.
PONUJAMO:
stimulativno nagrajevanje, redno izplačilo plače, prijazen delovni čas, delo v urejenem okolju,
- dodatno izobraževanje in usposabljanje.
Pisne prijave pošljite v 14 dneh po objavi na naslov: KADROS, Podjetje
za kadrovske storitve in kadre, Prešernov trg 4, 8000 Novo mesto.
Propagandne oglase
lahko naročite na telefonsko številko 07/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 07/39 30 540!
Ste se kdaj vprašali, v čem je skrivnost dobre investicije?
Naj Vam ne bo vseeno, kdo upravlja z Vašim premoženjem.
Odslej Vam v Krekovi banki nudimo tudi vse storitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji.
KREKOVA BANKA
 tel.: 02 - 22 93 119, e-mail: primoz kovtuicifikrekova-banku si
BOLIMJSKI
vas
četrtkov
prijatelj
ŽIVILA
Ponudba velja od 14. septembra do 27. septembra za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarketu Brežice.
DOMAČI KEKSI,
Kranjski kolaček. O,S kg
KOMPLET 2A ČIŠČENJE VtlHM,
6-delni set krp in gobic za gospodinjstvo
vileda
čokoleSnik,
Kolinska. vKaminizirani zdrobovi kosmiči s čokolado in lešniki. 200 g
HRENOVKE,
Cdjske mesnine, 1 kg
čokolešnik
DGOMET
Z audijem zapeljal med kolesarje
Na 5. kriteriju Sevnice med člani zmagoslavje Ljubljančanov - Ni veliko manjkalo, da bi v petem krogu prišlo do nesreče - Kolesarji prekinili dirko in zahtevali varnost
SEVNICA - Zmagoslavje kolesarjev ljubljanskega moštva Perutnina Ptuj & Radenska Kog nad ta dan za dirko nezavzetimi novomeškimi profesionalci, precej skromna udeležba gledalcev in brezobzirnost voznika audija, ki je v petem krogu članske dirke zapeljal med kolesarje, so značilnosti 5. kriterija mesta Sevnica.
Sestrski finale v Lendavi
MIRNA - Na prvem turnirju nove sezone za badmintonsko jakostno lestvico je v Lendavi med dekleti do 17. leta zmagala Urška Silvester iz mirnskega Toma, ki je v finalu z 2:0 po dokaj izenačeni tekmi ugnala sestro Špelo.
Dobro pripravljeno in zanimivo dirko za 5. kriterij mesta Sevnica je pokvaril dogodek, ki se ga organizatorji tovrstnih prireditev najbolj bojijo. Brezobzirni in z alkoholom vzpodbujeni voznik črnega audija je kljub cestni zapori in opozorilom redarjev med člansko dirko zapeljal na cesto, kjer je prav takrat s hitrostjo več kot 50 km na uro pripeljala celotna skupina kolesarjev. Na srečo
Krka Telekom v Laškem druga
Na pripravljalnem turnirju v Laškem se je Panionios Krki Telekomu oddolžil za poraz v Novem mestu
so kolesarji še pravočasno opazili nevarnost in se izognili čelnemu trčenju, ki bi se prav lahko končalo s pravim pokolom. Kolesarji so nato nadaljevali do ciljne črte, kjer so se ustavili in od organizatorjev ter sodnikov zahtevali, naj poskrbijo za njihovo varnost, sicer ne bodo nadaljevali dirke.
Mnogi poznavalci slovenskega kolesarstva so pričakovali, da bo skoraj popolno poklicno moštvo Krke Telekoma na čelu z olimpijcem Urošem Murnom skupaj z amatersko vrsto tega novomeškega kluba do-besedno*pometlo s tekmeci, a se je dirka razpletla drugače. Prve točke
za Krko Telekom je že na prvem šprintu po prekinitvi osvojil član amaterskega moštva Andrej Gimpelj. V nadaljevanju je s pobegom poskusil Martin Derganc, ki pa na 700 m dolgem krogu z dvema ostrima ovinkoma ni bil dovolj hiter, da bi se otresel zasledovalcev.
Taktično zmedeni nastop Novo-meščanov so izkoristili tekmeci iz Ljubljane in Kranja, ki so osvojili prva tri mesta; zmagal je Matija Kotnik, najbolje uvrščeni član Krke Telekoma Andrej Gimpelj pa je bil na 4. mestu. Dirko mlajših mladincev je dobil Kranjčan Janez Rožman, med starejšimi mladinci pa je zmago v odsotnosti skoraj celotne vrste Krke Telekoma slavil Tine Koglot iz novogoriškega HIT-a.
I. V.
NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke Telekoma so uspešno zaključili tudi drugi domači pripravljalni turnir. Sredi minulega tedna so se grški Panionis, Pivovarna Laško in Krke Telekom preselili v Laško,
Marko Baloh je novi rekord posvetil ženi Irmi in hčerki Ani.
Rekord posvetil ženi in hčerki
Marko Baloh v 24 urah prekolesaril 753 km
KOSTANJEVICA - Nekdanji kolesar novomeške Krke in krškega Savaprojekta ter član državne kolesarske reprezentance Marko Baloh je izpolnil obljubo in v soboto in nedeljo na Krožni progi med Kostanjevico, Šentjernejem in Drno-vim za 27 km popravil državni rekord v kolesarjenju na 24 ur, ki ga je do tedaj imel njegov nekdanji trener in nekdanji profesionalec Primož Čerin. Baloh se je s tem kvalificiral tudi na vztrajnostno kolesarsko dirko preko Severne Amerike Race RAAM.
Markoje svoj podvig začel v soboto opoldne v Kostanjevici, kjer je z dvignjenimi rokami pripeljal čez 24 ur natanko ob zvonjenju poldneva. Večjih težav razen prebavnih motenj, zaradi katerih je moral ponoči ustaviti kar šestkrat, ni imel, podnevi so ga na poti na kolesih spremljali dolenjski kolesarski prijatelji. Za progo na Dolenjskem se je odločil zaradi prijateljev in ker so dolenjski avtomobilisti najbolj obzirni do kolesarjev.
kjer se jim je namesto makedonskega moštva Rabotnički pridružila hrvaška ekipa Benston. Krka Telekom je morala tokrat za razliko turnirja v Novem mestu priznati premoč Grkom, spet pa je bila boljša od v minuli sezoni drugouvrščenega moštva lige Kolinska Pivovarne Laško in od Benstona.
Turnir v Laškem so štiri moštva iz treh držav igrala po trokrožnem sistemu. V torek se je Krke Telekom pomerila z Grki, ki so seji oddolžili za poraz na turnirju v Novem mestu. Košarkarji moštva iz Novega mesta so začeli bolje in po prvi četrtini vodili z 8 točkami prednosti, ki seje do polčasa za pol zmanjšala, tri minute pred koncem tretje četrtine pa je Panionios izenačil in povedel ter vodstvo ohranil do konca tekme. Kot najboljši strelec Krke Telekoma seje tudi tokrat s 15 točkami izkazal Davi son.
V sredo je Krka Telekom tesno premagala Laščane, strelsko najbolj razpoloženi pa so bili tokrat Drol> njak, kije dosegel kar 25 točk in med drugim tudi odločilni koš na koncu tekme, pa Arapovič (20) in Dončič (17). V zadnjem krogu je Krka Telekom zlahka kar s 24 točkami prednosti ugnala Benston, med strelci pa je bil spet najuspešnejši Davison.
____________________S:__________
Kocijančiču Primorski pokal
KOČEVJE - Na tradicionalnem teku v Povirju pri Sežani so med 200 udeleženci na 12-kilometrski progi nastopili tudi tekači iz Kočevja. Iztok Juvan je v svoji skupini zasedel tretje mesto. Matija Ozanič in Igor Martič sta bila četrta, medtem ko je med veterani spet zmagal Franc Kocijančič. To je bila njegova letošnja trinajsta zmaga. Dve tekmi pred koncem je Kocijančič že osvojil Primorski pokal. (M. G.)
PRESENETLJIV VRSTNI RED - Ljubljanska kolesarja Matija Kotnik in Borut Božič sta v Sevnici odlično nadomestila člane prve postave njunega kluba, ki so takrat branili rumeno majico najboljšega posavskega kolesarja Igorja Kranjca na dirki po Jugoslaviji. Ugnala sta poklicne kolesarje novomeške Krke Telekoma, osvojila sta prvi dve mesti in bron, na 5. kriteriju mesta Sevnica pa sta prepustila zmago Kranjčanu Tadeju Križnarju. Sevni-ški župan Kristijan Janc, ki se je malo pred začetkom dirke kar s kolesom pripeljal iz Šentjanža, kjer je nastopil in zmagal na teniškem turnirju, v Sevnici pa je podeli! priznanja zmagovalcem članske dirke in se z njimi takole nastaviI fotografskemu objektivu. (Foto : I. V.)
Kranjcu dirka Po Jugoslaviji
Najboljši posavski kolesar zmagal na treh od šestih etap - Rumeno majico oblekel v 4. etapi
ROŽNO PRI BRESTANICI -Kolesar ljubljanskega moštva Perutnina Ptuj & Radenska Rog, Igor Kranjec iz Rožnega pri Brestanici, je zmagovalec letošnje dirke Po Jugoslaviji. Igor si je rumeno majico priboril v 4. etapi, zmagal pa je kar na treh od šestih etap.
Elan je spet v četrtfinalu
Novomeški nogometaši tudi letos odlični v pokalu šestem krogu druge lige s 3:0 ugnali Dravinjo
NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana so tudi letos dokazali, da jim pokalni način tekmovanja ustreza, precej pa jim je pomagala tudi sreča, saj jim je žreb v osmini finala namenil tretjeligaško moštvo Bakovci. Ker ima nižjeligaško moštvo po pravilih za prednost domačega igrišča, so tekmo igrali v Bakov-cih, kjer je Novomeščane že v 17. minuti presenetil Benko, izid 1:0 za
PRELISIČIL JIH JE SREČKO - Srečko Pavlovič je v 27. minuti tekme med Elanom in Dravinjo takole prelisičil obrambo gostov in njihovega vratarja Primoža Kračuna ter žogo potisniI v mrežo. (Foto: IV.)
domačine pa je ostal tak do konca prvega dela srečanja. V drugem polčasu je v 53. minuti izenačil Dobri-jevič, kije s svojim drugim zadetkom v 73. minuti svoje moštvo popeljal do vodstva in četrtfinala pokala Slovenije. V četrtfinale se je poleg Elana uvrstilo šest prvoligaških moštev in drugoligaš. Novomeški nogometaši so imeli tudi tokrat precej sreče pri žrebu, ki jim je za nasprotnika v naslednjem krogu določil drugoligaško moštvo Jadran Šepič iz Krvavega Potoka, ostali pari pa so prvoligaški (Maribor Pivovarna Laško : Olimpija, HIT Gorica : Primorje in Dravograd : Rudar Velenje). Prve tekme bodo 18., povratne pa 25. oktobra.
Novomeščanom gre dobro tudi v ligaškem tekmovanju, kjer so po šestih krogih v drugi ligi edino še ne neporaženo moštvo tik za petami vodilnim Živilom Triglavu in pokalnemu tekmecu Jadranu Šepiču. V nedeljo so Nogometaši Elana na domačem igrišču s 3:0 premagali po petih krogih petouvrščeno Dravinjo, do zmage pa so prišli težje, kot kaže izid. Po kopici jalovih napadov je Elan v 27. minuti popeljal v vodstvo Srečko Pavlovič, v drugem polčasu pa sta Elanovo vodstvo zvišala Bojan Žagar in dve minuti pred koncem še Dejan Kafert. V nedeljo, 17. septembra, bo Elan igral v gosteh s 14-uvrščenim Železničarjem Ligrom, ki to sezono še ni zmagal, s tremi neodločenimi izidi pa je zbral 3 točke.
Najhitrejši je bil že v 1. (175 km dolgi) etapi od Beograda do Zrenja-nina, ko je zaradi bonifikacij rumeno majico oblekel domačin Rn-jakovič, v drugi (145 km dolgi) etapi od Zrenjanina do Šabca je bil najboljši Estonec Aug, Kranjec pa je na cilj pripeljal sedmi. Tretjo (160 km dolgo) etapo od Šabca do Gornjega Milanovca je dobil vodilni v skupnem vrstnem redu Miloš Rnjak-ovič, Kranjec pa je bil tokrat četrti.
Brestaničanu je spet pripadla zmaga v četrti (175 km dolgi) etapi od Gornjega Milanovca do Priboja, ko mu je končno uspelo zlomiti odpor Rnjakoviča in obleči rumeno majico, z zmago v peti (130 km dolgi) etapi od Priboja do Kolašina in s tretjim mestom v zadnji etapi od Kolašina do Kotorja (165 km) je majico tudi zadržal in dosegel skupno zmago na dirki, ki šteje v 5. kategorijo dirk mednarodne kolesarske zveze UCI.
KOLESARSTVO 5. Kriterij mesta Sevnica, mlajši mladinci - I. Janez Rožman (Sava Kranj) 25; starejši mladinci
- I. Tine Koglot (HIT Casino)
27... 4. Gorazd Matko (Krka Telekom) 12, 5. Gregor Kodrič (Sava-projekt Krško) 9; člani - 1. Matija Kotnik (Perutnina Ptuj - Radenska Rog) 26, 2. Borut Božič (Perutnina Ptuj - Radenska Rog) 20,
3. Tadej Križnar (Sava Kranj) 19,
4. Andrej Gimpelj (Krka Telekom) 19... 6. Martin Derganc (KrkaTelekom) 9, 7. Boštjan Mervar (Krka Telekom) 7,8. Tomislav Elkasovič (Savaprojekt Krško)
3... 10. Damjan Četrtič (Savaprojekt Krško) 2.
KOŠARKA Turnir Laško pivo 2000,1. krog
- KRKA TELEKOM : PANIONIOS 71:83 (56:58,42:38, 25:17) ; KRKA TELEKOM: Davison 15, Drobnjak 11, Dončič 11, Arapovič 9, Petrov 8, Grum 8, Anzulovič 7, Ščekič 2; PIVOVARNA LAŠKO : BENSTON 105:88;
2. krog - PIVOVARNA LAŠKO : KRKA TELEKOM 90:93 (66:73, 40:44, 21:25); KRKA TELEKOM: Drobnjak 25, Arapovič 20, Dončič 17, Grum 10, Ščekič 6, Petrov 4 itd.; PANIONIOS : BENSTON 99:80;
3. krog - KRKA TELEKOM :
BENSTON 87:63; KRKA TELEKOM: Davison 14, Anzulovič 11. Ščekič 11, Arapovič 11; PIVOVARNA LAŠKO : PANIONIOS
60:92.
Končni vrstni red: I. Panionios 6, 2. Krka Telekom 5, 3. Pivovarna Laško 4, 4. Benston 3.
SPEEDWAY 5. dirka za državno prvenstvo v Prelogu, finale A: 1. Matej Ferjan (Ljubljana), 2. Norbert Magosi (Madžarska), 3. Zlatko Krznarič (Hrvaška), 4. Aleš Dolinar (Ljubljana); finale B:
1. Izak Šantej (Krško)... 4. Primož Klenovšek (Krško); finale C: 4. Stanko Glavan (Krško).
Skupni vrstni red po 5 dirkah -1. Ferjan 100, 2. Šantej 78, 3. Kolenko 65, 4. Šušteršič 64, 5. Koren 54, 6. Lekše 51...
NOGOMET
2. SNL, 6. krog - ELAN : DRAVINJA 3:0; strelci: 1:0 - Pavlovič (27), 2:0 - Žagar (48), 3:0 - Kefert (88).
LESTVICA:
1. Živila Triglav
2. Jadran Šepič
6 5 0 1 17:2 6 5 0 1 14:4
15
15
3. Klan Novo mesto 6 4 2 0 13:4 14
4. Ivančna Gorica 6 4 0 2 11:712,„ V 7. krogu bo Elan 17. septembra igral v gosteh z Železničarjem Ligrom.
Kromar vojaški prvak
RIBNICA - Več kot 100 triatloncev iz osmih držav se je v Nfurski Soboti preizkusilo na dveh progah v triatlonu. V sprint triatlonu (750 metrov plavanja, 20 kilometrov kolesarjenja in 5 kilometrov teka) je zmagal 28-letni Damjan Kromar iz Ribnice, ki je tako postal tudi vojaški državni prvak. (M.G.)
Prvi poraz Sodražice
RIBNICA - V 8. krogu medobčinske lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Grafit: Kot 3:1, Turjak: Grmada 4:0, Laški pesjani: Divji jezdeci 1:7, Ag-aton : Sodražica 7:3. Kljub prvemu porazu na lestvici z 21 točkami vodi Sodražica, na listi strelcev pa Miha Čampa iz iste ekipe. (M. G.)
Zaključek Poti ob reki Kolpi
ŽAGA - Agencija K2M iz Dolenjskih Toplic bo v nedeljo, 17. sep tembra, ob 10. uri pri okrepčevalnici Samsa na Žagi pri Kostelu pripravila zaključno prireditev letošnje akcije Po poteh ob reki Kolp1; Poleg medalj za vse, ki so opravil' pot, bodo tokrat podelili tudi priznanja (kipec medvedka na kolesu) tistim, ki so pot opravili petkrat, m zlate obeske tistim, ki so pot ob Kolpi zmogli desetkrat. Prireditev se bo začela ob 10. uri z zborom vseh udeležencev, ki se bodo udeležili kolesarjenja od Žage do So-devcev in nazaj, podelitev priznanj pa bo ob 13. uri; sledilo ji bo družabno popoldne.
ON CALL NI ZDRŽAL - Zevnikov dvoletnik On Call, ki ga je kot vse konjf iz hleva Toneta Zevnika jahal Francoz Laurent Beaucamp je dirko za trofej0 Krškega začel izvrstno in je v prvi zavoj pritekel prvi, a ni imel dovolj moči, do bi na tem mestu zdržal do konca. Zmaga je odšla v Zagreb, drugo mesto po z Aufbiksom in Jerco Babič (na sliki v sredini) v Kočevje. (Foto: I. Vidmar)
Galoperji v Bregah že udomačeni
Galopska dirka v Bregah privabila presenetljivo veliko ljudi - Brez tujih konj in jahačev prireditve ne bi bilo - Zevnikovi tokrat predvsem dobri organizatorji
BREGE - Konjeniško športno društvo Zevnik s Čateža je v nedeljo, 10. septembra, pripravilo mednarodne galopske dirke za II. pokal Slave vojvodine Kranjske, najmočnejšo tovrstno prireditev letos pri nas, ki si jo je kljub zgod-nji trgatvi in istočasnemu prenosu dirke formule I ogledalo okoli 1000 ljudi. V petih točkah sporeda je nastopilo 35 galoperjev, pred začetkom galopskih dirk pa so se na kasaški stezi pomerile kmečke dvovprege.
Galopske dirke pri nas šele iščejo svoje mesto med bolj uveljavljenimi zvrstmi konjeniškega športa, in ker slovenski rejci še nimajo dovolj konj, brez gostov iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine prereditev ne bi uspela, kot je. Dirko kmečkih dvovpreg sta dobila Lajkovičeva I7-letna kobila Mojca, ki nosi svoje že 15. žrebe, in 15-letni žrebec Nero, drugo mesto sta zasedli Božičeva Lisa in Beba, tretje pa Bogolinova Pika in Zeka. V uradnem delu sporeda so se najprej
pomerili športni konji, med katerimi je 1200 m dolgi travni krog okoli kasaške proge najhitreje pretekel Peter Pan z jahačico Petro Okorn z Drage. Dirko dvoletnih toplokrvnih konj za trofejo Krškega je najbolje začel Zevnikov žrebec On Call, ki pa je na koncu zasedel peto mesto, zmagala pa je hrvaška kobila Tekila, ki je na svojem hrbtu ponesla do zmage Ferenca Čoha, drugo mesto pa si je z žrebcem Aufbiksom prijahala Jerca Babič iz Kočevja.
V preostalih točkah sporeda s° zmage odšle v Brezovico in Bihac-domači adut in ljubljenec občinsrif na hipodromu Brege 9-letni Zevnl' kov žrebec Cadyk pa se je s francoskim jockeyem Laurentom Beau' campom, ki sicer služi denar na DU naju, na zadnji dirki sporeda. H- P0' kalu Slave vojvodine Kranjske, moral zadovoljiti s četrtim mestom, v6”' dar so bili Zevnikovi kljub temu np koncu zelo zadovoljni, saj je prireo1" tev minila brez zapletov in nesreč Pa tudi gostje iz tujine so bili z dir* zelo zadovoljni, še posebej tisti • Bihača, ki so bili dva dni gostje tu' ristične kmetije Zevnik, domov p* s° odnesli tudi dva zmagovalna pokal"-I.v-
Tomov turnir bo najmočnejši do sedaj
Finale v nedeljo ob 13. uri
MIRNA - Badmintonski klub Tom Mirna bo v soboto in nedeljo, 16. in 17. septembra, v trebanjski športni dvorani pod pokroviteljstvom Adrie Mobila pripravili tradicionalni mednarodni mladinski turnir Tom Ju-nior Internacional, na katerem bo nastopilo 155 mladih bad-mintonistov iz Avstrije, Madžarske, Bolgarije, Češke, Hrvaške in Slovenije. V soboto bo tekmovanje trajalo od 9. do 20. ure, v nedeljo bodo ob 9. uri na sporedu polfinalni, ob 13. uri pa finalni dvoboji.
V do sedaj najmočnejši konkurenci bodo nastopili tudi vsi najboljši igralci mirnskega kluba. Največ pričakujejo od sester Silvester, ki bosta nastopili v različnih kategorijah: Urška v kategoriji do 17. leta in Špela do 15. leta. V kategoriji do 13. leta pričakujejo visoko uvrstitev od Tadeja Jezernika in Katje Strmole, v kategoriji do 15. leta bosta med favoriti Grega Skerbiš in Blaž Holc, med igralci do 19. leta starosti pa si največ obetajo od nastopa Žige Strmoleta.
1. V.
Štangelj končno med stoterico
Novomeščan v dresu italijanskega poklicnega moštva Liquigas je na novi svetovni lestvici na 79. mestu - Mervarjeva zmaga nad Erženom na Veliki nagradi Zaprešiča
NOVO MESTO - Gorazdu Štanglju minuli konec tedna na klasičnih enodnevnih dirkah Pariz - Bruselj in Furmies - obe dirki spdata v 1. kategorijo dirk UCI - ni šlo tako kot teden dni predtem, ko je v Trentu dosegel svojo največjo zmago do sedaj.
Na sobotni dirki Pariz - Bruselj je na cilj prispel v glavnini skupaj z zmagovalcem, Nizozemcem Maxom van Heeswijkom, članom italijanskega moštva Mapei Quick Step. Vendar se v ciljnem šprintu ni spustil v boj za zmago in se je zadovoljil s 23. mestom, v nedeljo pa sta skupaj s Tadejem Valjavcem, potem ko sta na dirki za lovoriko Furmies v Franciji ugotovila, da se ne moreta vmešati v boj za vrh, odstopila, na cilju pa sta se skupaj s presenetljivim zmagovalcem Andrejem Hauptmanom veselila še enega velikega uspeha, ki slovensko kolesarstvo postavlja ob bok velikim kolesarskim deželam. Po dirkah je Gorazd povedal, da sta mu obakrat zelo razgibani progi sicer ustrezali, a mu razplet dirke ni šel na roko pa tudi počutil se ni tako močnega kot pred tednom v Italiji.
Mednarodna kolesarska zveza UCI je po treh tednih objavila novo svetovno jakostno lestvico, na kateri na vrhu ni prišlo do sprememb, saj še vedno vodi Nemec Jan Ullrich pred Italijanom Francescom Casa-grandejem in Nemcem Erikom Za-belom, do bistvenih sprememb pa je
Podvodni smetarji na delu
Novomeški potapljaški klub KPA je v soboto čistil dno Krke na območju Straže in Vavte vasi
NOVO MESTO - V klubu za podvodne aktivnosti Novo mesto so se Pred šestimi leti odločili, da bodo reko Krko od izvira do izliva očistili navlake, ki so jo vanjo zmetali Ijud-Je- V teh letih so prečesali že lep del struge, a svojega poslanstva ne bodo opravili še kmalu. Tako kot lani so se tudi letos skupaj s člani ribiške družine Novo mesto, gasilskega društva Vavta vas in rafting kluba Gim-Pex iz Straže, s katerimi sodelujejo 2e vse od začetka, lotili Krkinega dna na območju Straže.
Za razliko od preteklih let jim tokrat ne pomagajo potapljači dru-8ih slovenskih klubov, ki jih je povečini zadržala doma zgodnja trgatev, kljub temu pa se je v soboto na dno reke Krke po smeti spustilo 30 Potapljačev domačega kluba. Tudi tQkrat so imeli veliko dela, saj so s Srnetmi, potegnjenimi iz Krke, na-Polnili tri velike zabojnike.
Za konec akcije so pregledali dno Pa območju, ki so ga temeljito oči-st'li lani. Po besedah vodje in idejne-8a očeta akcije, ki so jo na začetku Poimenovali “Krka izvir - izliv”, To-nUa Krevsa ljudje tja niso odvrgli
V Lonigu Šantej v ogradi
KRŠKO - Na močni mednarodni dirki v speedwayu Golden gala v Lo-P'8u v Italiji je zmagal Anglež Gary Havelock, najboljši slovenski dirkač Matej Ferjan je bil četrti, Krčan Izak oantej pa zaradi trčenja z Avstralcem Johnstonom, ki je Krčanu po končani prvi vožnji in poškodbe hrb-ta tekmovanja ni nadaljeval.
novih odpadkov, kar pomeni, da je poslanstvo akcije, dvigniti ekološko zavest ljudi, ki živijo ob reki, izpolnjeno.
IV.
prišlo pri uvrstitvah najboljših slovenskih kolesarjev. Novomeščan Gorazd Štangelj seje s točkami za zmago na dirki za nagrado Melinde v Trentu in dobrimi uvrstitvami na nekaterih drugih predolimpijskih preizkušnjah končno prebil med najboljših 100, v treh tednih pa je s 112. mesta napredoval kar za 33 mest, precej po njegovi zaslugi pa je s 17. me-
• Poklicno moštvo novomeške Krke Telekoma je v nedeljo nastopilo na dirki za veliko nagrado Zaprešiča na Hrvaškem, kjer so Novo-meščani doživeli popolno zmagoslavje. V ciljnem šprintu 117 km dolge dirke je Boštjan Mervar ugnal klubskega tovariša Milana Eržena, najbolje uvrščeni kolesar krškega Savaprojekta pa je bil Hrvat Elkasovič, ki je dirko končal na 4. mestu. Med pionirji je Sašo Ba-rantin iz Krke Telekoma osvojil drugo mesto.
sta za dve mesti na lestvici TTI napredovalo tudi njegovo moštvo Liq-uigas. Drugi najboljši slovenski kolesar je po zmagi v Franciji Kranjčan Andrej Hauptman, ki seje s 474. mesta prebil na 183. mesto. Novomeščan Martin Derganc je zdaj na 331. mestu, Igor Kranjec z Rožnega pa se
Kozmus drugi v Avstraliji
BREŽICE - Brežičan Primož Kozmus je na predolimpijskem atletskem mitingu v Runway Bayju v Avstraliji kladivo vrgel 69,92 metra, kar je zadostovalo za drugo mesto.
POLNE ROKE DELA - Novomeški potapljači imajo vsako leto, ko se jeseni lotijo čiščenja dna reke Krke, polne roke deta. Do sedaj so čistili Krko le na širšem novomeškem območju, saj drugim občinam ob reki Krki ni toliko do tega, da bi se vključile v akcijo, kar pomeni tudi denarno in ne le moralni podporo, na kostanjeviškem območju pa za Krko skrbijo krški potapljači. (Foto: L V)
Skok na Lisco dobil Cvet
Na 9. rekreativni kolesarski dirki 82 kolesarjev -Najhitrejši Posavec je bil Sebastijan Gregoršanec
SEVNICA - Preteklo sončno nedeljo je Kolesarsko društvo Sevnica priredilo 9. rekreativno gorsko kolesarsko dirko Skok na Lisco 2000.
SKOK NA LISCO - Od letečega starta na Bregu (na posnetku) so kole-'Gfji premagali 9,3 km dolgivzpon z višinsko razliko 700 m do Tončkovega
'toma
na vrhu Lisce. (Foto: P. Perc)
Iz Sevnice se je na pot podalo 82 kolesarjev iz cele Slovenije. Medalje, majice in praktične nagrade so domov odnesli prav vsi tekmovalci, najboljši tudi pokale, posebne nagrade pa so dobili še absolutno najhitrejši do 33 let: Miran Cvet (0:30.58 - Hrastnik, letnik 1968), najhitrejši nad 33 let: Ljubo Car (0:33.24 - GT Team), najmlajši udeleženec: Domen Verač iz Hrastnika (letnik 1990), najstarejši udeleženec Jani Janežič (letnik 1933), najštevilčnejša ekipa: RKD Krško (11 udeležencev), n^jhitrejši Posavec (0:31.51), Sebastjan Gregoršanec (Gip - K Kranjec, letnik 1977), hkrati tudi najboljši v kategoriji do 25 let in najhitrejši Sevničan Boštjan Kovačič (0:37.07). Posebno nagrada za borbenost sije prislužil Božidar Prislan (0:53.41), kije zaradi počene zračnice zadnje 4 kilometre pretekel. V kategoriji od 34 do 40 let je zmagal Boris Andrejka (Sokol Tivoli).
P. P.
Intel servis na Radoho (2062 m)
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 23. septembra, pripravilo planinski izlet na 2062 m visoko Radoho. Prijavite se lahko pri Mojci Verček Rems po telefonu 041 745 849 ali 30 26 811.
je z zmago na dirki Po Jugoslaviji prebil na 374. mesto, kar je za dve mesti bolje od novomeškega olimpijca Uroša Murna. Predvsem s Štang-ljevimi in Hauptmanovimi točkami sije Slovenija pomagala do 18. mesta med narodi (prej 22. mesto), pa tudi Krka Telekom je na lestvici poklicnih moštev TTI1 s 43. napredovala na 40. mesto.
I. V.
Može najhitrejši
S kolesi na Mirno goro
MIRNA GORA - Športno-re-kreativno društvo Črnomelj je v nedeljo, 10. septembra, že petič organiziralo vzpon s kolesi na Mirno goro, ki se ga je udeležilo okoli 140 kolesarjev. Štartali so pred črnomaljskim Danfossom, cilj pa so imeli pred Planinskim domom na Mirni gori.
Rezultati: pionirke od 6 do IS let:
1. Urška Jerman, 2. Barbara Brus; pionirji od 6 do 15 let: 1. Kristjan Črnič, 2. Marko Butala, 3. Sebastijan Mitrovski; ženske od 16 do 30 let: I. Nataša Stritih (najboljša med ženskami), 2. Barbara Leskovar, 3. Vlasta Malnarič; moški od 16 do 30 let: 1. Borut Vehar, 2. Edi Bahor, 3. Simon Zupančič; ženske nad 30 let: 1. Mojca Butala, 2. Sonja Jerman, 3. Irena Lakner; moški od 31 do 44 let:
I. Alojz Može (absolutni zmagovalec, 56:02), 2. Jože Smole, 3. Andrej Božič; moški od 45 do 60 let: 1. Anton Potočnik, 2. Martin Kužnik, 3. Tone Gorenc; moški nad 60 let: 1. Mihael Dodič.
Četrti po prvem delu
NOVO MESTO - Šahovski klub Novo mesto je v soboto in nedeljo, 9. in 10. septembra, izpeljal prvi del državne in 1. mladinske lige. Nastopilo je 17 ekip oziroma skoraj 80 naših najboljših mladih šahistov. V državni ligi po prvem delu vodi Radenska Pomgrad iz Murske Sobote, druga je šahovska sekcija mladinskega centra Tomo Zupan iz Kranja, tretja pa Nova Gorica. V 1. mladinski ligi vodi Velenje, medtem ko je domača ekipa četrta. Drugi del ligaškega tekmovanja bodo novomeški šahisti ob pomoči Šolskega centra Novo mesto in dijaškega doma pripravili prihodnji konec tedna, s 5. krogom pa se bodo tekmovanja začela v petek ob 16. uri.
Na zeleno kolesarsko pot ob Krki
DOLENSJKE TOPLICE - V soboto, 16. septembra, bodo 10. uri v Dolenjskih Toplicah pred agencijo K2M odprli Zeleno kolesarsko pot. Agencija K2m je za pot pripravila lično zgibanko z navodili, predstavitvijo krajev in zemljevidom poti, ki ob Krki in Temenici teče skozi šest občin, ima šest kontrolnih točk in je dolga 90 km. Po slovesnosti ob otvoritvi bodo udeleženci lahko prvič krenili na zanimivo pot, katere simbol je somček na kolesu. Prireditev bodo zvečer zaključili v Podturnu z ličkarijo.
Od domačih najboljši Dvojmoč
CEROV LOG - Strelsko društvo Center je konec minulega tedna v peskokopu v Cerovem Logu pripravil tradiconalno tekmovanje za mednarodno prvenstvo Slovenije v praktilčnem streljanju, na katerem se je v petih kategorijah pomerilo 122 strelcev. V kategoriji standard je zmagal Mauro Di Prospero, v kategoriji production Andrej Feguš, v kategoriji modified Eduardo Buttic-chi, v kategoriji open pa Guenter Weber. Najbolje uvrščeni strelec domačega kluba je bil Ludvvig Dvojmoč, kije v kategoriji modified osvojil 3. mesto.
Preskakovanje ovir na Bajnofu
NOVO MESTO - Konjeniški klub Krka bo nedeljo, 17. septembra, ob
II. uri na hipodromu na Bajnofu pri kmetijski šoli Grm v Sevnem pri Novem mestu pripravil tekmo v preskakovanju ovir v kategorijah A0, Al in A2 ter AM5.
Kaj se gre atletska zveza?
Na četverobuju mladih atletov do 23. leta ni bilo olimpijcev - Primca je predsednik zveze “okrog prinesel”
Potem ko se je Atletska zveza Slovenije nespretno odločila, da za nastop štafet na olimpijskih igrah ne bo predlagala rezervnih tekačev, doma pa je zaradi nerazumljive trme predsednika Jožeta Brodnika ostal tudi novomeški reprezentant Igor Primc (Brodnik je namreč vstrajal, da mora Primc letos znova potrditi normo A, čeprav jo je izpolnil že lani), je zveza naredita še eno napako. Na četveroboj mladih reprezentanc do 23. leta je v Prago poslala razpolovljeno reprezentanco in neuspehu se ni dalo izogniti. Šesterica mladih je namreč z olimpijsko ekipo že-3. septembra odpotovala v Avstralijo, čeprav bi še lahko nastopili tako kot Čehi, Poljaki in Grki, ki so imeli v Pragi še zadnjo preizkušnjo pred odhodom v Sydney in so odpotovali v Avstralijo šele v torek, 12. septembra. Po mnenju strokovnjakov je 10 dni za aklimatizacijo dovolj. Oslabljena slovenska vrsta je kar za 322 točk zaostala za Poljaki, 194 točk za Čehi in celo 136 točk za Grki.
V reprezentanci je v Pragi nastopilo tudi nekaj atletov in atletinj iz Dolenjske, ki niso osvojili visokih mest. Tekmovati so v skladu s svojo trenutno pripravljenostjo. Med njimi sta se najbolje odrezala tekač iz Novega mesta Marko Gorenc (Por-tovald) v teku na 1500 m, ki je bil šesti (3:55,40), ter brežiška metalka kladiva Simona Kozmus, ki je
bila šesta (48,44 m). Dobro se je odrezal mladinec iz Sevnice Borut Veber, ki je bil s solidnim časom 1:52,20sedmi, enako pa seje uvrstil Brežičan Kruno Herakovič v metu kladiva, ki je orodje vrgel 47,51 m daleč. V metu kladiva je barve Slovenije zastopala še druga Brežičan-ka Lidija Novak in osvojila 8. mesto (46,65 m). V reprezentanci bi morali nastopiti še nekateri drugi atleti iz Dolenjske (olimpijca Jože Vrtačič na 400 m in Primož Kozmus v metu kladiva, Kristjan Kralj iz Šentjerneja na 200 m ter Manja Praznik iz Dolenjskih Toplic v troskoku), toda svoj nastop so morali odpovedati zaradi odhoda na OI oz. iz drugih razlogov. Z ekipo Slovenije je v Prago potoval tudi brežiški trener Vladimir Kevo.
Neuspeh iz Prage bi kazalo čim-prej pozabiti. Visok poraz pa ni samo posledica zmanjšane moči naše reprezentance do 23 let in vidnega nazadovanja naše mladinske atletike. Vse bolj prihaja do izraza površno delo AZS (tudi v strokovnem pogledu), tako da je nezadovoljstvo v klubih vedno večje. Če ne bo izboljšanja, bo slovenska atletika izgubila ves ugled, ki si ga je pridobila v prvih petih letih po naši osamosvojitvi. Končna posledica bo tudi vračanje naše reprezentance v evropsko II. ligo, torej v drugo polovico reprezentanc v Evropi.
FRANC MIKEC
Prva je skrb za mladino
Društvo borilnih veščin Katana iz Globokega se predstavi -Letos peta obletnica obstoja - Nova okrepitev Rizvič in Pavlica
STARA VAS - Eno najbolj delavnih posavskih društev, društvo borilnih veščin Katana-Ten team iz Globokega, danes šteje preko 70 članov. Pod tem imenom deluje dve leti, nastalo pa je iz sekcije za borilne veščine Športno društvo Policist Krško, tako da letos praznuje 5-letnico delovanja. V teh letih je Katana zrasla v uspešen športni kolektiv, med največje uspehe pa sodi osvojitev dveh bronastih medalj na lanskoletnem evropskem prvenstvu v ju-jitsu v angleškem Leedsu, sicer pa so njihovi člani na svetovnih, evropskih in državnih prvenstvih in drugih tekmovanjih osvojili že preko 120 medalj. Samo letos so zbrali na državnih prvenstvih 14 naslovov državnih prvakov.
Katanine vrste, v katerih je pet državnih reprezentantov, sta letos okrepila Zlatko Rizvič, bronasti z lanskoletnega evropskega prvenstva in dosedanji član novomeškega Bu-shido kluba, in Ljubljančan Željko Pavlica, ki se bo ponovno potegoval
za mesto v državni reprezentanci. Tekmovalno skupino dopolnjuje 10 članska trenerska vrsta, letos pa jih poleg svetovnega prvenstva, ki bo novembra v švedskem Kopenhagnu, med drugim čaka tudi priprava mednarodnega turnirja v borbah 28. oktobra v Dobovi.
V društvu posvečajo veliko pozornosti prav mladim. Njihova želja je po besedah predsednika društva Staneta Preskarja "pritegniti mladino s ceste v društvo, ji pokazati pot v življenje brez mamil, cigaret, alkohola, ji pomagati usmerjati energijo v pomoč soljudem, izostriti njihovo koncentracijo, samozavest in samokontrolo”.
Predstavitve tekmovalnih skupin in trenerjev društva borilnih veščin Katana-Ten team iz Globokega se je v gostišču Kocjan v Stari vasi na Bizeljskem poleg sponzorjev, novinarjev in predstavnikov lokalnih skupnosti udeležila tudi najboljša slovenska atletinja vseh časov Brigita Bukovec.
M. Z.
Raketarji spet letijo v svet
Zaradi pomanjkanja denarja na Slovaško le najboljša tekmovalca: bivši svetovni prvak Drago Perc in podprvak Igor Štricelj
SEVNICA - Sevniški Astro-navtično-raketni klub (ARK) Vega sodi med uspešnejše tudi v svetovnem merilu. To so njegovi člani dokazali tudi v letu 2000, saj so se v dvajsetčlansko reprezenta-co Slovenije uvrstili kar štirje Sevničani in si s tem pridobili pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu. Svetovno prvenstvo bo potekalo na Slovaškem v kraju Liptovski Mikulaš, naši člani pa so na pot odšli minulo nedeljo.
Prvenstva naj bi se udeležili Igor Štricelj in Drago Perc pri članih ter Borut Lendaro in Miha Pfeifer pri mladincih. Zaradi ogromnih finančnih bremen, kijih prinaša takšno tekmovanje za sevniški ARK, se bosta prvenstva lahko udeležila le Štricelj in Perc. Oba tekmovalca sta si med večletnimi nastopi na različnih mednarodnih tekmovanjih po Evropi nabrala izkušnje, potrebne za do-
seganje vrhunskih rezultatov. Za Štriclja bo to drugo svetovno prvenstvo. Pred dvema letoma je že na svojem prvem tovrstnem tekmovanju osvojil kar dva naslova podprvaka sveta, tako posamezno kot z ekipo Slovenije. Prav tako je sezone v letih 1996 in 1997 kronal z osvojenim skupnim seštevkom svetovnega pokala, poleg tega je tudi večkratni državni prvak. Štricelj se bo s svetovno konkurenco pomeril kar v treh različnih kategorijah. To pa so: rakete s trakom, klasični raketoplani ter radijsko vodeni raketoplani. Perc bo na svetovnem prvenstvu skušal ponoviti rezultate s Floride (ZDA), kjer je postal svetovni prvak, in iz Poljske, kjer je postal podprvak posamezno in z ekipo Slovenije. Na svetovnem prvenstvu se bo meril s svetovno elito v kategoriji raket s padalom.
P. P.
I^KRKNZDRAVIUŠČN
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
Odgovori,	popravki in mnenja
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki ve(ja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Vpliv obvoznice
DL 36, 7. septembra
Naravnost nepojmljivo je, zakaj je treba nekaterim funkcionarjem občine Sevnica vedno znova dopovedovati, da Boštanjčani ne maramo ponujene obvoznice ob gradnji elektrarne pod vasjo, z obilico povezovalnih cest, po katerih bi se vozarili okrog prostora “okrog riti v varžet”? Zakaj naj bi taistim vaščanom priskutili gradnjo te že desetletja pričakovane elektrarne? Lansko poletje je bila v dvorani TVD Partizan v kratkem času ponovljena javna razprava o istem vprašanju, kjer je nemalo krajanov podžupanu Andreju Štric-Iju in občinskemu sekretarju za prostor inž. Perčiču dopovedovalo, da te ceste ne marajo. Namesto ostalih krajev po Sloveniji, kjer se z obvoznicami izogibajo naseljem, tu rinemo v naselje, še več: z obsežnim cestnim telesom, bi spodnji del Boštanja oddvojili od preostalega dela vasi. Da bo mera polna - po zapisu v DL -župan Kristijan Jancsedaj še zagovarja trošenje davkoplačevalskega denarja za enačico te ceste po novi trasi in v podaljšku obstoječe ceste ob gradbišču.
Boštanjčani živimo s svojim krajem in vsaj ob zadnjem količenju Savskih elektrarn ob odkupu zemljišč smo nazorno videli, katere površine bi trajno izgubili. In ne katerihkoli površine; verjetno bi dokončno uničili še edina preostala čista kmeta v vasi Janeza Liparja in Alojza Zalaščka. Na kraškem svetu tik pod farno cerkvijo sv. Križa bi drezali v sedaj mirni hrib, v useku po dolgem prečkali edini preostali travnik Janeza Liparja, nato pa šli v nad 500 metrov dolg kasetni vkop pod progo, ki bi bil večino časa poplavljen od meteornih vod. Največ dragocenega prostora, ki ga Boštanjčani kot punčico v očesu varujemo že nad 800 let, pa bi potratili z dovoznimi cestami in omogočili Železniku, da bi se lahko direktno peljal v Sevnico, ne da bi mu bilo treba stati z avtom pred križiščem. Jaz bom že prišel v Sevnico, ne da bi zato škodil svojim sovaščanom. Nadalje: raje stojim pred križiščem, morda tudi z ugasnjenim motorjem, kot da bi krožil po dovoznih cestah.
Še nekaj drugega se je primerilo v tem času: neslavno ugaša otroška industrija Jutranjka, kjer je bilo zaposlenih veliko Boštanjčank. Zakaj jim ne pustimo v potu svojega obraza pridelovati skromnega krompirja na tistih legah? Glasno povem, zakaj ne: na otočkih, ki bi ostali od sedanjega ravnega polja, pa bi širili nekakšno sevniško industrijo, ki komajda životari v sedanjih merah. Zakaj župana Janca ni sram kandidirati še
za tretjo službo (direktor lokalnega hotelčka, župan) bi rad postal še poslanec, ko drugi še krompirja ne bi imeli... Pred časom sem že dejal, naj listi, ki zagovarjajo veleobvoznico, ta dragi denar pridobijo od države in razliko raje namenijo za gradno plinovodnega omrežja v Boštanju, do katerega sicer zaradi vaškega obrazca poselitve ne bomo nikoli prišli.
Boštanjčani z nasprotovanjem obvoznici nismo nameravali škoditi elektrarni. Nazadnje smo lani prosili g. Perčiča, naj prostorski dokument uskladi s krajšim obvozom gradbišča ob Savi, da elektrarnarjem ne bi bilo treba čakati. Minilo je debelo leto, v Sevnici pa se ni zgodilo nič, le da na občini nekateri še vedno sanjajo, kako bi Boštanjčane spravili ob redke njive. Ker nekateri še vedno trmoglavijo s silno obvoznico, opozarjam sovaščane, da imamo v rokah pomembno orožje ob bližnjih državnozborskih volitvah.
ALFRED ŽELEZNIK ,	Boštanj	56
Kruh je zapeke bridka stvar
DL 35, 31. avgusta
Mercator Dolenjska, d.d., z Dolenjskimi pekarnami že vrsto let dobro sodeluje. To se vidi iz dejstva, da je bil (in je še) Mercator daleč največji kupec njihovih proizvodov. Ko sta bila Dolenjka in Mercator še vsak zase, sta odkupila približno 50 % proizvodnje Dolenjskih pekarn. Danes po nam dostopnih informacijah odkupimo približno 60% njihove proizvddnje, kar tudi ni mačji kašelj. V Mercatorju Dolenjski so Dolenjske pekarne v letu 1999 predstavljale 40% vseh dobavljenih količin pekarske proizvodnje. Ta delež pa se je s priključitvijo Posavja in s prihodom Grusupeljskih pekarn v hipermaket na Cikavi v letu 2000 zmanjšal na 28%.
V letu 1999 je Mercator od delničarjev Dolenjke odkupil delnice in tako postal 100-odstotni lastnik Dolenjske. Vsem delavcem Dolenjke je zagotovil ustrezno delovno mesto in plačo. Le nekaj delavcev, predvsem starejših, se je odločilo, da so kot prostovoljni odšli med presežke, vsi pa imajo zagotovljeno eksistenco. Novo mi je to, da se v novinarskem jeziku temu reče “pohrustati”. Prav tako novinarja muči časovno zaporedje: Mercator in Dolenjka sta si v pogodbah o sodelovanju že za leto 1998 dogovorila 22% (in ne 25%) rabata (in ne marže!). To se pravi, da ne moremo govoriti o brezvestnem zaslužkarju in monopolistu Mercatorju, ampak so to splošni pogoji med proizvodnjo in trgovino v Sloveniji, ki pa morajo žal veljati tudi za Dolepjske pekarne. Če njim ostane po njihovi kalkulaciji samo 3%, jim pač Mercator ne more veliko pomagati. Cene kruha so več ali manj dogovorjene, prodajni pogoji tudi, zaslužek proizvajalca pa je njihova interna stvar. Tudi klic državi, da naj ustavi pogoltne trgovce, bo najbrž naletel na gluha ušesa. Preveč je proizvajalcev (zasebne družinske pekarije), ki so pripravljeni dati “pogoltnim” trgovcem več, kot nam sedaj dajejo Dolenjske pekarne, samo da bi prišli do trgovskih polic. Samo v letih 1999 in 2000 smo število dobaviteljev pekarskih izdelkov zmanjšali za 30.
Prav tako Mercator ni mogel nič narediti, ko je Ljubljanski Žito odkupil večinski delež Dolenjskih pekarn. Kar novinar prikaže kot očitek Mercatorju kot monopolistu, je bila osnova tudi Žitu, da se je odločil za
f>o^ua.vTe. pfZAčjB- ZOL-i (Aj (Ze52-/^<2/
IKK
TISTI
PA VAS/
nakup deleža Dolenjskih pekarn. Tako imenovana globalizacija je prisotna na vseh področjih gospodarske dejavnosti, pa naj je to komu všeč ali pa ne.
Vsekakor se tržna situacija ne bo prilagajala ne željam Mercatorja in tudi ne željam Dolenjskih pekarn ali Žita. Vsi gospodarski subjekti se moramo podrejati tržnim zakonitostim, pa nam (oziroma novinarjem) je to všeč ali ne.
Tudi zmanjševanje tržnega deleža ni posledica tega, da “se je v sedlo na Dolenjskem zavihtel le Mercator”. Slovenija je pač majhna dežela in tako kot Dolenjske pekarne vozijo svoje proizvode v Ljubljano, tako tudi Grosupeljske pekarne, katerih večinski lastnik je Mercator, vozijo del svoje proizvodnje v Novo mesto. Ni več možno ograditi majhnih vrtičkov, kjer sta si še nedolgo nazaj proizvodnja po svoje, trgovina pa po svoje zagotovili svoj teritorij, kamor konkurenca ni mela vstopa. To pa je res imelo vse znake monopola.
STANISLAV HRIBAR predsednik uprave in generalni direktor
Mercator-Dolenjska, d.d.
Usoda cvička v naših rokah
DL 36, 7. septembra
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije ocenjujemo izjavo inž. Zdravka Mastnaka, enologa v vinski kleti Kmečke zadruge Krško “o (našem) netvor-nem delovanju do vinorodne dežele” za neutemeljeno in nepotrebno.
Na osnovi podatkov o stopnji dozorelosti grozdja modre frankinje in kraljevine smo razpisali trgatev za ti dve sorti z dnem 30. avgusta samo za vinorodni okoliš Dolenjska, kjer se prideluje cviček. Obstajala je namreč nevarnost, da bo zaradi nenormalnega padanja kisline v grozdju, močne obarvanosti in zadostnega sladkorja na mnogih legah težko zagotoviti znani cvičkov okus. V elaboratu za zaščito vina z znanim tradicionalnim poimenovanjem “cviček
PTP” je zapisano: “Cviček je svet-lordečkasto vino rubinaste barve z aromo po drobnih rdečih sadežih (malina), suho, nižje alkoholne stopnje, s poudarjeno pitkostjo in osvežujočo kislino...” Hitro zorenje grozdja, pospešeno s sušo, je grozilo, da marsikje na Dolenjskem letos ne bo mogoče pridelati cvička.
Pri večjih pridelovalcih cvička smo preverjali, kako ocenjujejo našo odločitev za rok trgatve modre frankinje in kraljevine. Vsi so se strinjali, samo eden je omenil, da je bil za trgatev kraljevine mogoče razpis prezgodaj. Z razpisom trgatve pooblaščene organizacije ni nujno, da se začne trgatev na vseh legah. Vsaka vinska klet, večja ali manjša, ki odkupuje grozdje, ima vso pravico določiti odkupne dneve, toda šele po razpisanem roku.
Dvomiti o dobronamernosti oziroma strokovnosti dela Kmetijskega inštituta Slovenije v vinorodnem okolišu Dolenjske je, blago povedano, neprimerno oziroma domišljavo. Čutimo se enako odgovorne do večjih in manjših kleti in ne priznavamo nikomur monopola nad cvičkom.
JULIJ NEMANIČ Centralni laboratorij predstojnik CL Kmetijski inštitut Slovenije
Za evroradovedneže
LJUBLJANA - Na nekaterih železniških postajah, med drugim tudi v Zidanem Mostu, Krškem, Dobovi, Sevnici in v Brežicah, so na voljo evrodopisnice. Gre za brezplačne dopisnice s plačano poštnino, s katerimi lahko pošljemo pristojnim katerokoli vprašanje o Evropski uniji in slovenskem vključevanju vanjo. Urad vlade bo poskrbel za odgovore po pošti, telefonu ali elektronski pošti. Informacije so na voljo tudi na spletni strani http://evropa.gov.si. na brezplačni telefonski številki evrofona 080-2002 in preko elektronske pošte na naslovu evrofon@gov.si.
Ljubljaris
o pismo
Kdo je bil agresor, kdo žrtev?
O avstrijskih zahtevah
LJUBLJANA - V avstrijski svobodnjaški stranki Jorga Haiderja se že nekaj časa pojavlja mnenje, da bi morala Slovenija pred vstopom v EU razveljaviti avnojske sklepe, s katerimi je Jugoslavija nacionalizirala premoženje okupatorjev in njihovih sodelavcev. Sklepi, ki motijo avstrijske svobodnjake, so sklepi predsedstva Avnoja, začasne jugoslovanske vlade iz novembra 1944, po katerih je bila podržavljena lastnina nemškega Reicha in njegovih državljanov, oseb nemške narodnosti, razen tistih, ki so sddelova-li v NOB ali so bili državljani nevtralnih držav in vojnih zločincev ne glede na narodnost.
Z odločitvijo o zaplembi premoženja omenjenih ustanov in ljudi je bila vsaj delno poravnana škoda, ki so jo okupatorji povzročili na ozemlju predvojne Dravske banovine. Avstriji ji nikoli ni bilo treba poravnati. Ne samo to: z “odpravo” avnojskih sklepov naj bi dobili avstrijski državljani možnost za vrnitev zaplenjenega premoženja, čeprav je mnogim med njimi povojna Avstrija nadomestila zanj že izplačala. To pa ne pomeni nič drugega kot nov Haiderjev pritisk na sedanjo politično razklano in zato močno oslabljeno Slovenijo na pragu volitev.
In kolikšno škodo nam je Slovencem povzročila Avstrija v drugi svetovni vojni? Odgovor na to vprašanje vsebuje knjiga prof. Ivice Žnidaršič, ki si kot podpredsednica Društva izgnancev Slovenije že leta prizadeva za poplačilo vojne škode slovenskim žrtvam vojnega nasilja. Leta 1996 je izdala knjigo o vojni škodi, ki sojo na območju Slovenije med drugo svetovno vojno povzročili nemški, italijanski in madžarski okupatorji
s sodelavci. Za pripravo knjige je pregledala arhive dokumentov o popisu vojne škode po vsej Sloveniji in ugotovila, da je bila vojna škoda, ki so jo povzročili Avstrijci, naslednja.
Na Spodnjem Štajerskem je bilo pred vojno 15 bank, 17 regu-lativnih hranilnic in 265 hranilnic. Te so Avstrijci ukinili in to tako, da so ves razpoložljivi denar in večino poslovnih knjig odnesli na Dunaj. Zato tudi ni znano, koliko denarja so odtujili. V rudnikih Trbovlje, Zagorje, Senovo, Laško in Hrastnik so avstrijske premogovne družbe nakopale in odpeljale 6.212.328 ton premoga. Avstrijci so porušili in poškodovali 182 mostov, škoda pa je bila ocenjena na 71.600.000 takratnih dinarjev. Na cestah, voznih poteh, uničenih in poškodovanih ter odpeljanih gradbenih strojih so naredili za 121.060.000 din škode. Zanimivo je, da so na strojih, prometnih sredstvih in zgradbah Avstrijci povzročili kar 55 odstotkov vojne škode, Nemci 15 odstotkov in Italijani 30 odstotkov. Avstrijci so porušili 17 vodovodnih postaj, poškodovali 37 vodovodnih črpalnih naprav in pri tem naredili za 5.163.400 din škode itd., itd.
V arhivih so podatki o vojni škodi, ki so jo povzročili Avstrijci, opisani zelo podrobno. Teh nekaj podatkov Ivica Žnidaršič navaja samo zato, ker se ta škoda nikoli ne omenja. Nikjer pa ni našla podatkov, koliko vojne odškodnine je plačala Avstrija Sloveniji in ali jo je sploh kdaj. Seštevek navedenih zneskov znaša kar 7.321.490.000 din, kar, preračuhano na današnjo kupno moč, znaša 281.308.072.600 tolarjev.
Avstrija je bila po vojni razglašena za prvo žrtev tretjega rajha. Takšna odločitev zaveznikov je bila predvsem posledica iskanja ravnotežja med zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo in v ničemer ne zmanjšuje krivde Avstrijcev, sodelavcev nacistov. Slej ko prej torej ostaja dejstvo, da so avstrijski državljani Sloveniji in njenim prebivalcem povzročili ogromno vojno škodo.
VINKO BLATNIK
KAKO KAŽE NA BORZI?
Nezanimiv	in
Le nekaj let nazaj, ko je Mercator začel s prevzemi podjetij, so se mnogi čudili njegovi drznosti in smelosti, danes pa so postali prevzemi vsakdanjik poslovnega sveta. Po vrsti manjših bolj ali manj prijaznih prevzemov je tokrat v ospredju rojstvo dveh slovenskih gigantov: Pivovarna Laško prevzema Radensko, kranjska Sava pa Color. Da je obveščanje delničarjev še vedno šibka točka mnogih izdajateljev delnic, se je pokazalo v primeru obeh omenjenih proizvajalcev pijač. Šele odločitev, da borza zaustavi trgovanje z obema delnicama, je prisililo upravi družb, da sta javnost seznaniti z namero Pivovarne Laško za odkup delnic Radenske ter o nedavnem skupnem nakupu splitske Prerade.
Po zagotovilih Laščanov je prevzem Radenske vreden okoli II milijard tolarjev, torej je največji med tovrstnimi projekti pri nas, usklajeno pa naj bi bilo tudi že menjalno razmerje, po katerem lahko delničarji Radenske zamenjajo j, 77 delnice za eno delnico Pivovarne Laško. Menjalno razmerje kaže, da je Pivovarna radodarna do delničarjev Radenske, saj so dosežene cene na borznem trgu bistveno odstopale od objavljenega razmerja. Menjalni tečaj bolj ustreza tržnim cenam družb, ki sta vpleteni v drug odmeven prevzem. Govorice, da si je kranjska Sava že nakopičila precej delnic medvoškega Colorja, so namreč dobite potrditev v objavi
namere za prevzem. Delničarji Colorja bodo za 19 delnic dobili pet Savinih delnic, kar ustreza razmerju j .- 3,8. Če imetnik Co-lorjevih delnic ne bo razpolagal z ustreznim številom delnic, mu bo Sava izplačala 4.000 tolarjev za delnico. S prevzemom bosta podjetji močno okrepili svojo vlogo na področju kemije: Color izdeluje široko paleto izdelkov, Sava pa ima velikost in potrebno finančno moč za okrepitev.
V nasprotju s pričakovanji objavljeni prevzemi niso spodbudili trgovanja z delnicami, slab oziroma nikakršen odziv na spremembe cen pa daje vtis, da so bila pričakovanja v zvez j s prevzemi že dolgo vkalkulirana v cene. Trg ostaja zaspan in nezanimiv ter se žal, kot daje vtis v primeru Gorenja, odzove le na slabe informacije. Ko je Gorenje objavilo krasne polletne rezultate in napovedalo izplačilo v prihodnjem letu, borza sploh ni reagirala. Po katastrofi, ki se je zgodila velenjskemu velikanu, pa je možno delnice kupovati 250 tolarjev ceneje. Začasni izpad prihodka bo resda velik, vendar strateški investitorji menijo, da bo podjetje s prejeto zavarovalnino, z iskanjem konkurenčnih kooperantov in državno pomočjo rešilo težave in s povečanimi nakupi delnic po j. 900 tolarjev izkazujejo zaupanje v družbo.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto tel. f068) 371 8221, 371 8224
Slukanova v.d. ravnateljice
Izjava sveta sevniške Osnovne šole Savo Kladnik o kronologiji oz. poteku izbire kandidatov za novega ravnatelja šole - Minister ni dal soglasja
SEVNICA - Na razpis za delovno mesto ravnatelja OŠ Savo Kladnik Sevnica, kije bil objavljen
4.	julija 2000 v časopisu Delo so se prijavili štirje kandidati: prof. matematike Janja Kožuh Pinoza, prof. športne vzgoje Slovenko Podržaj, prof. slovenščine Jelka Slu-kan in prof. pedagogike Jožica Ločičnik.
Svet šole je na seji 14. julija 2000 ugotovil, da vsi kandidati izpolnjujejo pogoje po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Svet šole je v zakonitem roku pridobil tudi mnenji učiteljskega zbora, kjer je Jelka Slukan prejela 55-odstotno podporo, in lokalne skupnosti, ki je dala pozitivno mnenje vsem kandidatom s prednostjo pri imenovanju ge. Jelki Slukan. Na svoji 15. seji (28. julija 2000) je Svet šole na podlagi tajnega glasovanja z večino glasov ime-
noval za ravnateljico Jelko Slukan. Svet šole je takoj po seji poslal Ministrstvu za šolstvo in šport RS (MŠŠ) vlogo za pridobitev soglasja k imenovanju ravnateljice. MŠŠ je 22. avgusta 2000 poslalo svoj odgovor (po faksu), ki se glasi: “Na podlagi 3. odstavka 53. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št.: 12/96 in 23/96) ne dajem soglasja k imenovanju Jelke Slukan za ravnateljico OŠ Savo Kladnik Sevnica.”
Člani Sveta šole so na svoji seji dne 24. avgusta 2000 na podlagi odgovora MŠŠ imenovali s tajnim glasovanjem za vršilko dolžnosti ravnateljice OŠ Savo Kladnik Sevnica Jelko Slukan za dobo enega leta.
DRAGICA HOSTNIK, predsednica Sveta šole DUŠAN KLENOVŠEK, podpredsednik Sveta šole
VRNITEV V ŠOLE IN VRTCE- "Ob začetku šolskega leta je besed o varnosti veliko - nikdar pa preveč!" je v pozivu k varno vožnji ob začetku šolskega , leta zapisal minister za šolstvo dr. Lovro Šturm. Med več kot 21 740 šolarkami in šolarji, ki so se na svojo šolsko pot letos podali prvič, je tudi 3509 šestletnikov. Minister Šturm trka na vest odraslih, tako staršev kot voznic in voznikov, naj jim v teh dneh pomagamo, jim pokažemo najvarnejšo pot d° šole ter smo predvsem v naseljih in okolici šol karseda previdni. Naši malčki v vrtcih in mali učenjaki v šolskih klopeh so naše največje bogastvo in naša prihodnost. Omogočimo jim, da jo bodo veseli in zdravi tudi dočakali, tako kot so na pričujoči sliki veseli nadobudneži v vrtcu Muca pri brusniški osnovni šoli, kije svoja vrata odprl prav I. septembra. (Foto: M. Žnidaršič)
(Pripis uredništva: Zgornja fotografija je bila večja in v barvah objavljena na L strani prejšnje številke Dolenjskega lista, žal pa ji je tiskarski škrat pritaknil napačen podpis. Tokrat objavljamo pravega in se hkrati opravičujemo vsem prizadetim.)
Odlično poprečje
V Prest ariji so pripravili poletne kulturne prireditve, da narod ne bi samo popival, ogovarjal, oboževat kiča ter goveje muzike, temveč da bi se kulturno izobraževal in dvigoval.
Na literarnem večeru pesnice Matjlde Blaznik so bile tri gledalke, a še teh ne bi bilo, če jih ne bi bil zavedel naslov pesniške zbirke Pijavke na mojem srcu. Babnice so namreč mislile, da bo tekla beseda o alternativnem zdravljenju, a so se bile prisiljene mučiti s pesmimi po vzoru "luna, luna, oh, in debela sploh". Da bodo sezidale kapelico, so se zaobljubile, če bodo še kdaj nasedle čemu podobnemu. Ko so afriški domorodci izvajali avtohtono glasbo svojega naroda ob Nilu, je bilo na grajskem dvorišču sedem Prestar-jev. Dva sta izpuhtela po tretji skladbi, trije po šesti, dva sta zdržala do konca. Izkazalo se je, da je enemu od njiju crknila baterija slušnega aparata že pred pričetkom bobnanja, drugi pa je bil gluh že od rojstva.
Afganistanska mezzosopranistka je pela manj znane operne ari-
je te predsednici prireditvenega odbora, ki je bila kot edina gledalka od sramu rdeča v obraz kot roža na petelinji glavi. Izostanek publike je opravičevala, z drisko, ki je odprta Prestarje, ker so pili neprekuhano vodo. Mojstra iz Rusije, ki je izvabljal glasove s pomočjo bršljanovega lista, so prišli poslušat trije mladeniči. Tulili in cepetali so od navdušenja, toda šele po deseti mešanici ruma s coca-colo. Do tedaj je bita na prizorišču takšna tišina, da niti ploskanja ni bilo slišati.
Konec avgusta je v Prestarski dragi nastopila pevka Sariela, svetovno znana v svoji ulici po uspešnici Nečeš biti moja snajka, dok ne umre tvoja majka. Na shovvu se je trlo najmanj dva tisoč Prestarjev. Polovica jih je med petjem padla v trans, druga polovica pa je bila trezna.
V letnem poročilu je prireditveni odbor zapisal, da so poletne kulturne prireditve uspele, saj si je vsako predstavo ogledalo v poprečju štiristo ljudi. Za naslednje leto imajo že podpisano pogodbo z velemojstrom, ki bo igral irske balade na kitari z eno struno...
TONI GA ŠPERIČ
Zahvala
Za pomoč oziroma celotno plačilo stroškov pri izgradnji klančka za invalide do bloka v Naselju Borisa Kidriča 5a v Metliki se iskreno zahvaljujem območni organizaciji Rdečega križa Metlika in njenemu predsedniku Jožetu Nemaniču. S tem ste moji vnukinji Anji omogočili, da se neomejeno sama giblje od stanovanja do trgovine in drugod. Obenem se zahvaljujem tudi Ljubici Ladika iz podjetja Terca Metlika.
MILKA KRŠTINC Metlika
Vsako leto se upokojenci Tovša-*°ve skupine Planinarjenje za vsakogar veselimo zaključnega izleta J' neznano. Tokrat nas je 6. septem-bra avtobus peljal skozi Radohovo J'8« mimo Valvazorjevega gradu “pgenšperk, skozi Šmartno pri k-hiji do lesenega mostu ob Savi, Ner so se najpogumnejši pognali v ^sprotni breg, mi pa proti Zagor-Ju- Srečali smo se na zasavski Sve-l' gori, potem pa zlezli na idilični Vrh> kjer je še iz turških časov utrjeno obzidje, v njem pa je romarska cerkev, posvečena rojstvu Ma-bUe. Menda je prvotno stala tam v ”• stoletju, sedanja pa je že šesta.
Od tam se nam je odprl prelep b°gled na vse strani. Sončen jesen-ski dan nas je kljub letom zvabil Ptoti vasi Klenik pri Vačah, kjer J*o naleteli na povečano kopijo 'žuralne vaške situle, eno najdra-Socenejših izkopanin na Slovenkam in v širšem evropskem prostoru. Več o tem nam je povedala jPfipatična vodička Mojca Kolenc. Ob poti proti Vačam, ki se imenuje 'Meja ustvarjalnosti zaradi lesenih skulptur, nas je zaustavil škrat Ki-ec. ki nam je povedal veliko o
obdelovanju lana. V škrata je bil oblečen tudi animator, Mojčin oče. Izvedeli smo, da imajo družinsko gledališče, ki gostuje tudi drugod, doma pa obiskovalcem radi zaigrajo zgodovinsko enodejanko Zaradi jeze bogov, ki prikazuje življenje na tem prostoru od najdbe situle dalje.
V mogočni cerkvi sredi trga smo občudovali slike popembnih slikarjev in lepoto steklenega božjega groba iz 19. stoletje. V Domu Geos, ki ga je uredilo Društvo za razvoj in varovanje Geosa, smo si ogledali različne zbirke, potem pa smo se odpravili proti Geosu na Spodnji Slivni nad Vačami, ki so ga izračunali geodeti in postavili obeležje 4. julija 1982. Zanimivo je, da so že takrat vklesali verze Prešernove Zdravljice, naše sedanje himne. Ob obeležju raste lipa, na drogu vedno plapola državna zastava, nasproti našega grba pa je posebna plošča z napisom, ki dvigne ponos: Živimo in gospodarimo na svoji zemlji! Nato smo se odpravili še do 880 m visoke Slivke, kjer je planinski dom, od koder je prelep razgled na vse strani. I. M.
MISS HRVAŠKE V KRKI - Novomeško tovarno Krka je prejšnji torek obiskala miss Hrvaške 200 Andreja Čupor. Spremljala sla jo podpredsednik Gospodarske zbornice in direktor Begrada Franc Panjan ter Jože Stegne, predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva "Kolpa" Vinica. Hrvaško lepotico je sprejel generalni direktor Krke Miloš Kovačič, ki se je z gostjo pogovarjal o možnem poslovnem sodelovanju. (Besedilo: J. Stegne, foto: V. Vlašič)
Cateške toplice pri Repnici
Kako se svet med Sotlo in Savo lahko pokaže turistu
Ohranimo naravo!
16 novih razglednic Kočevske in Kolpske doline
ft
Za ženske je bila proga pretežka
Z 8. kostelske kolesariade
KOSTEL - Osme kostelske kolesariade seje udeležilo le okoli 20 kolesarjev in kolesark, na cilj pa so pripeljali le moški, dve ženski in mladinec. Kaže, da je bila dobrih 30 km dolga proga od Banjeloke do Potoka z vzponi in spusti od 5 do 15 odstotkov za nekatere le prenaporna. Ob lepem vremenu so bili doseženi taki rezultati:
Moški do 30 let starosti: 1. Srečko Križnič iz Ljubljane, 2. Hinko Butkovič iz Kranja, 3. Aleš Rijavec iz Mozlja pri Kočevju itd. Moški nad 30 let: 1 Igor Zupančič iz Šentjerneja, 2. Andrej Škufca, 3. Jože Lovšin, oba izKibnice, itd.
Pri ženskah do 30 let je prišla na cilj le Andreja Križnič iz Ljubljane, pri ženskah nad 30 let Mojca Pelc iz Kočevja, pri mladincih pa Andrej Štajdohar iz Kočevja.
Vsi omenjeni najuspešnejši tekmovalci in tekmovalki so prejeli pokale, praktična darila sponzorjev in unikatne medalje, vsi tekmovalci še malico, spominsko kapo ali spominske nogavice, mladinci pa še knjigo o Kostelu. Na srečanju tekmovalcev po tekmi so organizatorji povabili udeležence kolesariade in druge kolesarje, naj pogosteje obiskujejo njihovo kolesarsko progo, ki pelje po lepih krajih kostelske občine in je primerno urejena, saj so pred to tekmo popravili tudi odsek Planina-Struž-nica, ki ga je poškodovalo neurje.
Projekt za izgradnjo TVD Partizana
SEVNICA - Občina Sevnica je skladno s sklepi občinskega sveta pridobila pet ponudb za izdelavo projekta in lokacijske dokumentacije za izgradnjo stavbe TVD Partizan. Za izdelovalca je bil izbran najugodnejši ponudnik, AR Projekt, ki bo projekt izdelal do konca septembra. Tako bodo izpolnjeni pogoji za prijavo na različne razpise za pridobivanje sredstev, občinski svet pa bo lahko sklepal o zagotovitvi potrebnih lastnih sredstev.
90 LET MARIJE AJDNIK - V začetku septembra je Marija Ajdnik iz Bele Cerkve, ki ji življenje ni bilo postlano z rožicami, dopolnila 90 let. Ob njenem prazniku so ji čestitali in jo obdarili Drago Košak (v imenu novomeške podžupanje Martine Vrhovnik), predsednik krajevne skupnosti Bela Cerkev Jože Košak, predsednika KO Rdečega križa Bela Cerkev Martina Hribar in članica KORK Martina Zibert. Na sliki: slavljenka in Albin Bobič, ki že pet let vestno skrbi zanjo.
STANOVALCI DOLENJSKIH DOMOV STAREJŠIH OBČANOV V TREB-, NJEM - Pred enim letom odprti dom starejših občanov v Trebnjem je že od oktobra popolnoma zaseden s 136 stanovalci. Prvije bil Trebanjec Ivan Smuk, ki se je pretekli četrtek na srečanju stanovalcev sedmih domov starejših občanov Dolenjske pred trebanjskim domom zahvali! direktorici doma Majdi Ivanov in osebju za vso skrb in pozornost. Ivanova je povedala, da imajo okrog 60 vlog za sprejem, zato se toliko bolj kaže potreba po prizidku. Direktor občinske uprave Janez Slak, ki je pozdravil zbrane na srečanju, je izrazil prepričanje, da bo do gradnje prišlo najkasneje do prihodnjega podobnega srečanja v Trebnjem, torej vsaj čez 7 let. Srečanje je izzvenelo v prijetnem druženju in medsebojnem spoznavanju, za kar so v dobršni meri prispevali tudi domiselni moderator Slavko Podboj, ki je povezoval prireditev z družabnimi igrami, nadalje prebrisani Krjavelj in trebanjski godbeniki. (Foto: P. P.)
NA IZVIRU TEMENICE - Starejši krajani Rdečega križa z Mestnih njiv smo si 6. septembra ogledali izvira Temenice na Zijalu, ki je od Mirne Peči oddajen slab kilometer. Pod vasico Jelše ležijo v hladni soteski med gozdovi trije izviri ponikalnice Temenice. Domačin Lojze Kastelc nam je povedal nekaj o zgodovini kraja, imenu in izviru Nato smo se odpeljali do gostilne Pugelj, kjer nam je ob zakuski prof. Dušan Modic odigral lutkovno predstavo. Ob spremljavi našega harmonikaša Toneta Špringerja smo peli, plesali in nazdravljali. Najstarejša krajana Pavlino Penca in Rudolfa Perozzija smo simbolično nagradili. Imeli smo tudi srečelov, za katerega so aktivistke v KS Mestne njive zbirale preprosta darila. Nazadnje smo skupaj zaplesali Abrahama, ki ga je vodita nekdanja kresovka Katica. (Jožica Kristan)
planinci - Na izletu v neznano smo odkrili veliko lepega.
Planinski izlet v neznano
Upokojenci iz Tovšakove skupine smo se odpravili v v«v Klenik, v Vače in na Slivno
KOČEVJE - Mag. Janez Černač je prejšnji četrtek zvečer v hotelu Valentin v Kočevju predstavil serijo novih razglednic Kočevske in Kolpske doline. Založil in izdal je 16 novih razglednic, od katerih jih je kar 12 opremil s skupnim pozivom “Ohranimo naravo!”
Razglednice so zaradi njihove lažje dostopnosti, kot je poudaril ob predstavitvi, boljša promocija za Kočevsko, kot to velja za njegovo pred dvema letoma objavljeno knjigo Kočevska, gozdnata in skrivnostna dežela. Prav promocija Kočevske pa je tudi bila, kot je dejal, razlog, da se je odločil tako za izdajo monografije o Kočevski kot sedaj tudi razglednic. Že ob izidu knjige so mnogi ugotavljali, da bi bili v njej objavljeni posnetki lahko tudi zelo lepe razglednice, zato se je po dolgem oklevanju letos odločil, da bo izdal tudi razglednice. “Za posameznika je to jzelik finančni zalogaj,” je povedal mag. Černač ob pojasnilu, da ni želel zaprositi za pomoč kočevske občine, saj seje tako želel izogniti morebitnim očitkom, da si je pomoč pridobil zaradi svoje funkcije kočevskega podžupana.
Vzpodbujen z zelo ugodnimi odzivi na knjigo, se je odločil, da bo tako kot ob izdaji knjige tvegal še enkrat z razglednicami. Skupno je založil in izdal 32 tisoč razglednic, za katera je ob predstavitvi dejal, da pomenijo nadaljevanje in dopolnitev monografije o Kočevski pod skupnim naslovom Ohranimo naravo. Vse razglednice je opremil s kratkimi opisi motivov, najtežje pri tem pa mu je bilo iz-
Mag. Janez Černač
brati vsega le 16 posnetkov izmed nekaj tisoč, kolikor jih sicer ima doma. Kot so poudarili udeleženci predstavitve ob pohvali njegove odločitve, da bo obogatil izredno skromno ponudbo razglednic z motivi Kočevske in Obkolpja, iz vseh njegovih razglednic veje nesporen avtorjev umetniški duh.
M. L.-S.
Obnova ceste Breg-Mala Breza
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Ob majhni pomoči sevniške občine se uspešno zaključuje tudi obnova ceste Brgg-Mala Breza v KS Loka. Tako so se pri županu Jancu dogovorili predstavniki gradbenega odbora in predsednik KS Loka Zoran Cvar.
Pravzaprav sva bila tistega vroče-8a avgustovskega dne namenjena v Jovse. ‘Najprej v Termah Čatež jutranje kopanje’, sva si rekla, ‘potem Pa, ko se ob poplavi človeškega mesa v bazenu le še sem in tja vidi nekaj Hodre barve, zajahava bicikle in jo mahneva v manj obljudene kraje.’ A kaj, ko nama receptor kampa v Ča-teških toplicah ni vedel povedati, kje bi bil najprimernejši dostop s kolesi v Jovse, to naravno znamenitost naše dežele. Po prvem neuspešnem poskusu sem se spomnil Španije. Tamkaj sem se nekoč trudil dobiti informacije o vasici Navacerrada. Prometnik na železniški postaji je ni Poznal, čeprav ima vas železnico. Skoraj sem že obupal, ko sem v ne yem katerem poizkusu tisti c na sredini izgovoril tako, da sem jezik stegnil daleč skozi priprta usta. Od tiste-8a trenutka naprej je šlo vse gladko. Mogoče v tem grmu tiči zajec? Ne. Niti v tem niti v naslednjem grmu ga ni bilo. Nobena variacija na temo ■iovsi ni prinesla znakov olajšanja na receptorjev obraz. No ja, sem si rekel, bo pa nekaj ostalo še za prihodnjič. Konec koncev bodo kolonije Ptic živele bolj v miru, če bo zanje yedelo manj ljudi. “Ampak to je bil Vendar receptor kampa!” mi začudeno odvrne žena. Koga pa naj potem sploh vprašava? Nato sva zašla v debato o hierarhični lestvici pa o stimulacijah pri delu in postalo nama je Jasno, da receptor pač opravlja delo, kot to pričakujejo in zahtevajo njemu nadrejeni. Na recepciji je sicer zmanjkalo knjižic za Brežiško kolesarsko pot, a brez žigov bova že preživela. Za začetek nama je pot malce skrajšal savski brod. Prvovrstno doživetje! “Škoda, da ga množice iz bližnjih hotelov tako redko najdejo,” Je potarnal brodar.
Razgled iz Kapel na Jovse je bil čudovit, prav takšen pa vtis o domačih osnovnošolcih, ki jim je še mar Ptiča kosca, ki gnezdi v močvirju pod yasjo. Tudi številne druge zaradi človekovih posegov v naravo ogrožene vrste gnezdijo tam spodaj. Potrebno bo najti priložnost, da se naužije-mo ptičjega petja!
Bilo mi je kar malce žal, da je Brežiška kolesarska pot vzorno označena, tako da odcepa proti repnicam ni bilo moč zgrešiti. V bistvu je bila
žena tista, kije vztrajala, da po klancu navzgor in po razgretem asfaltu potiskava kolesa naprej. Le kaj vidi v repi s klobaso sredi avgustovske vročine? A če smo že prilezli do vrha, vsaj pokukajmo v tole klet. Malo senčice pač ne bo škodilo. Potem
pa Ne, ni bilo degustacijsko vino
v repnici, ki mi je seglo v možgane, zagotovo ne. Pač pa pristen odnos gospodinje, ki ji v peščenjak izklesani podzemni prostor pomeni veliko, tako, kot ji veliko pomeni vsakdo, ki gaje željan obiskati. Mirno bi se lahko opravičila, saj je bila sredi opoldanske kuhe, lahko bi naju odpravila bolj na hitro, saj tega še opazila ne bi. Pa je razložila vsak detajl na stropu te njene repnice, vse, kar so ji o geologiji povedali strokovnjaki in vse načrte za naprej. Brez zavisti je govorila o sosedovih repnicah, ni pozabila omeniti etnološke zbirke malce naprej v vasi in gnezdišče ptiča čebelarja. Če sta že pri nas, to morata videti. Del energije, ki jo je izžarevala, je gotovo preskočil, saj sicer ne vem, kako bi v popoldanski pripeki zmogla vse tiste bizeljske klance, ki sicer nimajo serpentin tako kot gorenjski, so pa tako pokončni, da v jasni noči dobiš občutek, kot da greš naravnost proti zvezdam.
Zagotovo se vrneva na Bizeljsko, draga gospa. Nisva še videla vsega, kar ste nama našteli. Marsičesa ni v turističnih prospektih. Spomnila se vaju bova tudi ob naslednjih vesteh o polemikah pri izbiri vodstva Centra za promocijo turizma Slovenije pa tudi takrat, ko bodo v Čateških toplicah razgrnili načrt širitve svojih prostorskih zmogljivosti, pozabili pa bodo verjetno zopet na zmogljivosti človeškega duha.
IGOR DRNOVŠEK, Škofja Loka
Trčenje kljub zaviranju
MAČKOVEC PRI DVORU - 9. septembra se je 24-letni S. V. iz Ljubljane, kije peljal iz Soteske proti Žužemberku, zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zaletel v nasproti vozečega 58-letnega J. M. iz Ljubljane, ki je zaviral in se umikal. S. V. in njegov sopotnik sta se v nesreči hudo telesno poškodovala.
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
BOJ S CEREBRALNO PARALIZO
Sašo si želi, da bi nekoč lahko tekel
Če bi skoraj 10-letni Sašo Luzar moral vsak teden trikrat telovaditi, morda ne bi tako občudoval telovadbe, kot jo zdaj. Med tekom svojih sošolcev rad ob atletski stezi spodbuja svoje favorite, čeprav sam niti v sto metrov oddaljeno šentjernej-sko šolo ne more priti peš. Cerebralne paralize, ki ga na daljše razdalje kljub nedavni operaciji ahilovih pet še vedno priklepa na invalidski voziček, je po trditvah njegovih staršev kriv ginekolog - porodničar. Njegova dvojčica Tjaša je povsem zdrava deklica, njemu, drugorojencu, pa so sojenice v zibko položile trpkejšo usodo.
Sašo je že pri treh mesecih postal stalen obiskovalec novomeške bolnišnice, zadnje štiri leta pa Razvojne ambulante, kjer ima enkrat do dvakrat tedensko delovno in fi-zio terapijo. Kljub požrtvovalnosti staršev Marinke in Francija, ki vsak dan z njim eno šolsko uro delata naporne vaje, se njunemu otroku stanje ni bistveno izboljševalo. "Shodil je pri štirih letih, vendar je do letošnje operacije hodil samo po prstih,” je povedala mama Marinka. Kljub temu odločitev za operacijo ahilovih pet ni bila lahka. Tri leta so se o njej dogovarjali, saj bi se lahko zgodilo, da bi se Sašu stanje poslabšalo ali pa bi ob vseh bolečinah in težavah po kirurškem posegu ostalo nespremenjeno ali ' celo slabše. Zato so Lužarjevi počakali, da se je otrok sam odločil. Na srečo pa je bil strah odveč, saj je marčevska operacija na Ortopedski kliniki v Ljubljani, ki jo je vodil dr. Miro Gorenšek, popolnoma uspela. “Vendar brez trdne sinove volje ne bi bilo nič,” je razložil oče Franci. Operacija ahilovih petje Sašu namreč zopet prinesla neokretnost, kije zahtevala učenje prvih korakov kot pri dojenčku. Po treh mesecih vaj lahko zdaj končno stopi na celo stopalo, vendar bo voziček še naprej ostal njegov spremljevalec, saj še vedno nima dovolj moči za večje razdalje.
Sašo sedi v šoli na lesenem ortopedskem stolu, ki oblikuje njegovo hrbtenico, in za mizo, kije nagnjena navzgor, tako da se mu pri pisanju ni treba nagibati naprej. Letos je končal tretji razred, ki mu ni povzročal bistvenih težav, čeprav se zaradi svoje bolezni in napornih telovadnih vaj težko povsem posveti šolskim dejavnostim. "Najraje imam spoznavanje narave in
družbe ter telovadbo,” pove Sašo, njegov oče pa doda: “Čeprav ne more telovaditi.” Ena izmed Sašo-vih velikih želja je namreč tek, zato si je tudi želel iti na operacijo in upal na njen uspeh. Zaradi treh mesecev odsotnosti v šentjernejski šoli ni zamudil popolnoma nič, saj je v Ljubljani, kjer je okreval po operaciji, vsak dan “hodil” v šolo.
Poleg telovadbe Sašo obožuje tudi za risanje in sestavljanje kock. Pred svojo prvo, a zelo zahtevno in tvegano operacijo je vsakemu izmed svojih sošolcev in učiteljici Tomšetovi narisal risbico in na njo napisal nekaj besed. Risal je celo popoldne, saj je za operacijo, ki je bila takoj naslednji dan, izvedel zjutraj. Imel je zelo malo časa, vendar se je potrudil, kar se je želel posloviti od sošolcev. Njegove risbice so do njegovega povratka v šolo visele na panoju v razredu, sošolci pa so mu pisali v Ljubljano in mislili nanj. Čeprav je v šoli vedno nekje blizu tudi Sašova sestrica Tjaša, mu sošolci vedno radi priskočijo na pomoč in poberejo s tal radirko ali svinčnik.
Oba Sašova starša sta zaposlena v Šentjerneju, mama v Hipotu Pems (nekdanja Iskra), oče pa v Podgorju. Na začetku sta morala nadrejenim kar precej razlagati, zakaj potrebujeta toliko dopusta, spraševali pa soju celo, koliko časa bo "to trajalo”. “Čudno vprašanje. Še zdaj, po desetih letih, ne veva, koliko časa bo to trajalo,” pove oče, zadovoljen, da so zdaj veliko bolj razumevajoči. Na večtedenska okrevanja spremlja Saša mama, enkrat tedensko pa ga na terapijo vozi oče, ki je vesel, da sme svoje delo v službi dokončati takrat, ko ga sin ne potrebuje. Čeprav ob dveh zjutraj.
MOJCA RAPUŠ
Milan in sovaščana Domen ter Fanika. (Foto: J. Škufca)
V
Se vedno biva v rojstni hiši
Brez elektrike in pokojnine
MALO LIPJE - Milan Blatnik (Jurjev Mile) iz Malega Lipja št. 16 pri Žužemberku je podpisanega pogosto prosil, da bi fotografiral njegovo hišo, v kateri stanuje od svojega rojstva, tj. od leta 1936. 13. avgusta letos seje njegova želja uresničila.
Kaj dolgo to Milanovo prebivališče ne bo moglo kazati takšnega obličja. Pred 70 leti je bila streha prekrita s slamo. Danes je v glavnem sprana in strešno ogrodje varujejo pločevinasti ter leseni deli. Hiša niti znotraj niti zunaj že
dolgo ni videla belila. Tudi poskusov, da se kaj predrugači, izboljša, ni bilo.
Milan ni bil nikoli poročen in je brez otrok, čeprav ni bil nikoli sovražnik predstavnic ženskega spola. Zadnjih 15 let živi sam, posluša tranzistor (ni elektrike za radio), veliko bere in je nasploh razgledan mož. Pokojnine nima, kuha in peče si sam. Toda Milan je večen optimist, zdaj še bolj, ker so mu sorodniki napovedali obnovo ostrešja.
JOŽE ŠKUFCA
I
i
A
LUZARJEVI - Mama Marinka, sin Sašo, oče Franci in dvojčica Tjaša. Na sliki manjka njihov najstarejši sin Robi.
Glavo pokonci, šolar!
Polni počitniških doživetij, a tudi optimizma, ste sedli v začetku septembra v šolske klopi, odločeni, da boste uspešni, da se boste sproti učili in tako imeli čim več prostega časa, ki bo smiselno razporejen. A včasih ostane zgolj pri načrtih. Pridejo prve kontrolne in z njimi slabe ocene. Poletna odločenost v hipu splahni, učna motivacija vse bolj upada.
Toda, kako se rešiti iz tega? Naredi si tedenski urnik, razporedi si snov po smiselnih sklopih in učnih etapah. Uredi si sobo, zberi zvezke in knjige na kup in začni brati, izpisovati, barvati, podčrtovati in oblikovati snov v miselne vzorce. Izberi si pač način, ki ti najbolj ustreza in čas, ko si najbolj zbran. Če se lažje učiš (in zbereš) ob tišji glasbi kot ob ropotanju iz kuhinje ali vrvenju avtomobilov pod sobnim oknom, si pač prižgi radio, /n študiraj. Bodi
vztrajen, iznajdljiv. Prepričaj se, da ti le' to omogoča boljše in polnejše življenje. Tudi če dobiš nezadostno oceno, se poberi in pojdi naprej. Ne delaj zaradi nekaj slabih ocen negativnih zaključkov o sebi in svojih sposobnostih. Raje neuspeh analiziraj in se potrudi, da se mu boš v prihodnje izognil.
To velja za vse šolarje, predvsem pa želim vzpodbuditi tiste, ki ste morda prišli iz osnovne šole z odličnimi ocenami, pa vas bodo zato prve povprečne ocene v srednji šoli zlomile. Ne dovolite, da se v vas naseli dvom! Zavestno začnite oblikovati svoj slog učenja in uspelo vam bo. Samo ne zatekajte se v kampanjskost in ne obupajte prehitro z mislijo: "Ta šola je zame pretežka. Ne zmorem!'' Taki se ne smilite nikomur in nihče vam ne bo pomagal
IRENA POTOČAR PAPEŽ univ. dip. ped. in prof. slov. jezika
PRIPRAVNIŠKA SHEMA EVROPSKE KOMISIJE
Življenje je praznik v valilnici prihodnjih evrokratov
Slovenci bi si morali večkrat naglas ponoviti, koliko sto milijonov tolarjev na leto država skupaj z prispevkom Evropske zveze porabi za zgolj enoznačno evro-agitpropovsko dejavnost. Javno izraženi dvom o vrednotah, ki jih udejanja EZ, je jamstvo, da se ta dežela ne bo povsem topo in brez ugovorov potopila v potrošniški dolgčas Evrolanda, pa tudi, da bo kdaj vendarle mogoče koga zgrabiti za jezik. Ko bomo v Evropski zvezi, nas bo malo več kot pol odstotka vsega prebivalstva te velike združbe. Ker demokracija ostaja vlada številčno močnih nad številčno šibkimi, si lahko predstavljamo, koliko besede bomo imeli v tej tristošestdesetmilijon-ski druščini.
ina vseh stagiairov diplomiranih pravnikov, ki si v Bruslju loščijo svoje curriculum vitae in pridobivajo poznanstva. Uradno še dve leti po končanem pripravništvu in dokler ne naredijo pravosodnega izpita, ne smejo delati za Evropsko komisijo.
V praksi pa jih večina ostane v Bruslju, kjer navadno izvrtajo kratkoročno pogodbo, ki jih pripelje v Komisijo skozi zadnja vrata, ali pa se smukajo naokrog kot svetovalci, dokler ne pride njihov čas.
24-letni Španec Pedro Quiro-ga je po petih mesecih pripravništva dejal, da je bila izkušnja “izčrpujoča”. Se je znojil nad odredbami o nadzoru meja in evropsko obrambno politiko? Ne, pač pa ga je zdelal naporni program zabav ob koncih tednov, elitnih plesov, smučarskih izletov in obiska Artister-dama in Hrvaške. Petmesečno sklepanje zvez se je končalo z velikanskim plesom, ki je spominjal na prvovrstni razvrat ox-fordskih in cambriških zabav.
Evropska komisija zanika, da so to službe za družbeno elito Evrope. Voditeljica programa usposabljanja, Joan Scott, trdi, da nima nobenih statistik o družbenem izvoru pripravnikov in da “v postopku izbire poskušajo upoštevati čimbolj različna okolja, iz katerih izhajajo pripravniki”. Scottova, kije postala vodja leta 1996, trdi, da stremi k temu, da “bi v Evropski komisiji že prve prijave brali čim bolj skrbno”. Njeno pravilo je, da morajo biti selektorji nepristranski in iste narodnosti kot prosilci, ki jih izbirajo.
Te reforme pa le slabo blažijo neenakost, ki vlada v pripravniškem sistemu Evropske zveze.
V resnici je obrazec za prijavo zadnje, kar skrbi potencialne pripravnike. Odločilni trenutki nastopijo, ko prošnjo vložijo v tako imenovano modro knjigo - zvezek, ki kroži med ljudmi s politično težo. Kandidati morajo prošnji priložiti fotografijo in
Če v Severni Ameriki očarljive pripravnice majejo predsedniške stole, pa pripravniško shemo Evropske zveze usmra-ja drugačen škandal. Pripravniki v Beli hiši ne stanejo praktično nič. Pripravniki Evropske komisije, stagiaires, stanejo 3,5 milijona dolarjev na leto - in za ta denar ne naredijo praktično nič.
Pripravništvo na sedežu Evropske komisije so v šestdesetih letih ustoličili kot otroški vrtec za prvi rod novih Evropejcev. Ta obrazec je svoje čase vodil do resnih uradniških služb in je privabljal ljudi, ki jih je zanimalo, kako deluje združena zahodna Evropa. Od tedaj se je stage Evropske zveze vedno bolj sprevračal v pripravnico bogatih sinov in hčera uglednih Evropejcev, ki jim stažiranje v Bruslju pomeni prožno odskočno desko za poznejše pravniške, svetovalne in druge službe, ki z veliko evropsko zamislijo nimajo nič skupnega.
V začetku leta pride v Bruselj pride 600 od 21 do 30 let starih kandidatov za evrokrate, ki naj bi pod budnim očesom Evropske komisije opravljali dveletno pripravništvo. Izberejo jih izmed 12000 kandidatov, ki morajo imeti univerzitetne diplome in govoriti najmanj dva jezika. Naloge, ki jih čakajo, so vse prej kot zahtevne. Prosilci, ki opravijo preprost preskus, delajo v 24 oddelkih, kjer pet mesecev fotokopirajo, tipkajo in listajo po telefonskih imenikih. Bistri se poskušajo česa naučiti. Najbistrejši poskrbijo, da si jih bodo šefi najeli kot statusne simbole in čas ubijajo tako, da po hodnikih nastopajo v ar-manijih, chanelih ali guccijih.
Naporno uživanje
Poznanstva, ki se tu spletejo, so izjemno koristna. Gre za utrjevanje zvez med naraščajniki evropske politične smetane. Nič nenavadnega ni, da je pet-
spremno pismo, idealno je, da ga napiše kak ugleden znanec.
Ne zibaj čolna, v katerem ti je lepo
To je vse voda na mlin sistema, znanega pod imenom para-chutage - v igro prijadraš dobesedno na repu fraka politično “težkega” znanca. Sin nekdanjega irskega komisarja in nečakinja nekdanje irske predsednice Mary Robinson sta si oba zagotovila mesti v Komisiji. Ker sta samo dve tretjini pripravnikov plačani - dobijo borih 830 dolarjev na mesec -je jasno, da si bivanje v Bruslju lahko zagotovijo le otroci bogatih in z zvezami dobro opremljenih staršev. Scottovi tudi ni uspelo spremeniti neformalnega sistema kvot, po katerem določeno število pripravniških mest preprosto podelijo. Sposobne kandidate iz dežel, kjer je prosilcev preveč, pogosto zavrnejo in sprejmejo manj sposobne iz držav, kjer je prosilcev manj. Lani se je pokazalo, da si je iz Velike Britanije zagotovilo mesta 18 odstotkov prosilcev (101 od 554), medtem ko so sprejeli le 4 odstotke Italijanov (137 od 3477).
Srečni izbranci izkoristijo priložnost in živijo na veliki nogi. Zanje je - čeprav se tistim, ki poznajo bruseljski dolgčas, to Zdi čudno - življenje v prestolnici Evrope en sam praznik. Njih ne skrbi nerazrešljiva kmetijska prihodnost Evrope. Večina pripravnikov je modro-krvnih Evropejcev, ki nimajo niti najmanjše želje, da bi zibali čoln, v katerem se tako dobro počutijo. Od tod tudi želja skoraj vseh, da se v tem članku ne bi pojavljala njihova imena.
Pripravništvo v Evropski komisiji je organizirano sila površno. Po uvodni konferenci se vsak stagiaire pridruži funkcionarju, ki odgovarja za nadzor nad njegovim delom v naslednjih petih mesecih. V resnici pa je, ko ga sprejmejo, prepuščen svoji iznajdljivosti in nakanam. Skoraj nemogoče je razumeti zapletenost evropskega administrativnega stroja. Neki oxford-ski diplomant, kije delal v oddelku za informiranje, je tri dni iskal trak za pisalni stroj znamke Canon. To se je dogajalo v zgradbi, kjer so bili vsi drugi pisalni stroji znamke Olivetti.
Pripravnik Evropske komisije se redko nauči kaj koristnega o tekočih zadevah, še redkeje ga p'oprosijo, naj sodeluje pri njihovem razreševanju. Noben
bruseljski pripravnik najbrž ne bo sodeloval pri pomembnih poslih, kot je npr. združevanje britanskih in ameriških letalskih družb, ali pri pogajanjih v zvezi z državnimi subvencijami'
Nespodobno zapravljanje časa
George Kallman že pet let dela pri Komisiji kot uradm prevajalec in je svojo poklicno pot začel kot pripravnik v Evropskem parlamentu. Pravi, da je v času usposabljanja trdo delal, kajti prevajalstvo je jasno opredeljiva veščina, pri kateri vaja dela mojstra. Toda vsa mesta niso tako otipljiva in koristna. Zato pravi: “Če je tvoj posel opisan dovolj megleno, je veliko časa za sklepanje poznanstev. Tu se prav nespodobno zapravlja čas. Pripravniki naj bi npr. postali strokovnjaki za regionalno kmetijsko politiko-Vprašanje je, kako se lahko za kaj takega usposobiš v petih mesecih.”
Rok prijav za vsako naslednjo skupino pripravnikov je 31-marec. “Delati” začnejo oktobra. Če bi pripravništvo potekalo pravilno, bi bilo lahko dragocena priložnost za mlade nadarjene posameznike, da v p0-membno organizacijo vstopij0 v pritličju in prispevajo k njen' uspešnosti. Lahko bi prispevali veliko več kot samo napihnili stroške že tako prenapihnjene evropske birokracije. A zakaj h' se vznemirjali, če gre za lažno delovno prakso, ki ustreza tako birokraciji kot njenim razvajenim bogatim pripravnikom?
Treznilni dvom
Zaradi te in mnogih drugih zgodb o črnih luknjah, v katere se pogreza denar EZ, se Slo; venci od dvoma v vrednote, k' jih je moč prepoznavati v delo; vanju Evropske zveze, ne hi smeli odvračati kot od gnojne rane na narodovem telesU' Pohlevnim davkoplačevalcem tako dopovedujejo slovenske politične elite, tiste, ki so nekoc z znanstveno metodo osrečevale delavstvo, pa tudi tiste droge, in jih na vrat na nos po kolenih in komolcih z ihtavim i*1 brezprizivno črno-belim slik®' njem pehajo v popolnoma drU; gačen, a seveda spet najbolj^1 možni svet.
Če že ne zdravilno, pa oh zgodbah, kakršna je zgornja-dvom deluje vsaj treznilno.
JANEZ PENCA’ vir: The EuropeaO
Ena minuta dovolj za eno ovco
✓
Alojz Novak iz Šentjerneja je letos že drugič zapored postal državni prvak v striženju ovac - Želi si mednarodno licenco in se uvrstiti na svetovno prvenstvo
ŠETNJERNEJ - Zdi se skoraj nemogoče, da bi človek v minuti in 20 sekundah ulovil ovco in jo še ostrigel za povrh, pa vendar je to profesionalce celo slab rezultat, 8aj najboljši v svetu to opravijo v ^0 ali celo 35 sekundah. O tem veliko ve povedati Alojz Novak iz Šentjerneja, ki je že drugo leto zapored prvak Slovenije v striženju ovac. Doslej jih je ostrigel že čez 2-500, kar je za slovenske razmere veliko, pa vendar daleč od svetovnih mojstrov, ki ostrižejo po 120 do 140 tisoč ovac.
Pred petimi leti so Novakovi, ki sicer živijo v bloku, kupili prvo °vco, zdaj pa jih imajo že 40. Kot večina rejcev se je tudi Alojz striženja lotil sam. Še zdaj mu je nerodno, daje pri prvem strižftnju svojo ovco skoraj zaklal. Na držav-
Mojz Novak
no tekmovanje se je prvič prijavil ieta 1996 in kljub slabemu uspehu ni odnehal. Udeležil seje dveh te-cajev, čedalje več strigel in letos v Profesionalno opremo za striženje v*°žil milijon tolarjev.
Rad bi pridobil mednarodno licenco za striženje, zato se bo slej
ko
prej moral za vsaj mesec dni
Pridružiti kaki od številnih evropskih profesionalnih ekip. Tam v °smih urah ostrižejo 200 do 250 °vac, medtem ko jih Alojz zdaj
Kostelski rižni
PRVI IN ZADNJI ISTI - Bolj redko se zgodi, daje kdo hkrati prvi 'n zadnji. Kaže, da se to dogaja 'tanku Nikoliču, kije bil prvi stalni zdravnik v Kostelu in je to delo Opravljal do upokojitve, se pravi oko-n 30 let. Kaže, da poslej Kostel ne °° imel več stalnega zdravnika, saj s° te dni preuredili in popravili zdravstveno postajo v Vasi in hrati ,udi nekdanje stanovanje zdravnika v Pisarne podjetja Castelum, ki se ukvarja s turistično, gostinsko in projektivno dejavnostjo.
SEZONA KONČANA - V Ko-stelu se končuje letošnja turistična Sezona. Te dni bo prenehal obratovati Bistro Kolpa, minulo nedeljo pa Je zaprl vrata za goste tudi Grajski Pram, ki je lani in predlani deloval
še
v septembru oziroma oktobru.
^letniki bodo postreženi v Bistroju Samsa na Žagi, do katerega je od kradu Kostel le kilometer daleč. Tudi Pencinska črpalka v Petrini je prenehala delati ob nedeljah.
IZ ZRAKA POD ZEMLJO - Na °bmočju Banja Loke med neurji po-k°sto odpovedo telefonske zveze. Te-ekom zato preureja povezave in bo defonske žice, ki so bile do zdaj spe-Jane po zraku, spravil pod zemljo.
Mladina ni dvakrat udarjena
Pred kratkim smo v Dolenjskem listu napačno zapisali. da morajo študentje in dijaki, ki so preko študentskega servisa v preteklem letu zaslužili več kot 259.836 tolarjev °z- 51. odst. zajamčenega °sebnega dohodka, ta znesek napisati v vlogo za štipendijo, ker se šteje med dohodke družinskih članov. Napačne Podatke nam je posredovala Svetovalka na novomeškem Zavodu za zaposlovanje, ki je za osnovo izračuna uporabila zajamčeni osebni dohodek namesto povprečnega. V vlo-8o morate v resnici napisati samo znesek, ki je večji od '•060.259 tolarjev.
ostriže 150 v 9 urah. "Moj cilj je opraviti eno striženje v minuti in ostriči 200 ovac v 9 urah, s čimer bi že izpolnil normo za svetovno prvenstvo. Tja bi se rad podal v dveh do treh letih, če mi bo uspelo zbrati denar,” pravi Novak, ki sicer ni doma s kmetije in je zaposlen v Revozu.
Po njegovem bi v Sloveniji lahko delala dva vrhunska strokovnjaka za striženje, saj seje ovčjereja v zadnjih petih letih precej razmahnila. Ovce je treba ostriči dvakrat na leto, kar za neveščega rejca ni enostaven posel. Navsezadnje je treba pravilno prijeti in obračati 60 do 100 kg težko žival, ki ni pohlevna in je navajena proste paše. Čeprav v Sloveniji večina rejcev po
Tujci morajo menjati delovna dovoljenja
NOVO MESTO - Na širšem območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja ima več kot 1000 tujcev osebna delovna dovoljenja za delo v naši državi, v Sloveniji pa je takih preko 15.000. Ker imetniki teh dovoljenj prosto izbirajo delodajalca, zavodi za zaposlovanje nimajo podatkov o njihovem prebivališču, kot jih imajo za tiste tujce, za katerih delovna dovoljenja ureja delodajalec.
Kot sporočajo iz območne službe Zavoda za zaposlovanje v Novem mestu, je avgusta začel veljati nov zakon o zaposlovanju in delu tujcev, ki se bo razen 3. člena začel uporabljati z začetkom prihodnjega leta. z zavoda opozarjajo, da s 30. junijem 2001 prenehajo veljati vsa izdana delovna dovoljenja za nedoločen čas in da zakon zahteva njihovo zamenjavo. Vloge za zamenjavo morajo imetniki vložiti pri območnih službah Zavoda za zaposlovanje od L’ januarja do 30. junija 2001.
Novo dovoljenje za nedoločen čas bodo pridobili, če imajo staro in veljavno dovoljenje za prebivanje. Takse pri zamenjavi ne bo treba plačati. Zamenjati bo treba tudi osebna delovna dovoljenja za opravljanje samostojne poklicne ali druge pridobitne dejavnosti, ki so podlaga za socialno zavarovanje.
Koncert na gori
GORA - Na Gori je 2. septembra imel prvi koncert mešani pevski zbor kulturnega društva Sv. Lovrenc Gora, predstavila se je tudi vokalna skupina Valvasor, ki deluje v društvu. Čeprav so dežne kaplje posule v večer odeto pokrajino in je hladen veter pel svoj napev, so pesmi različnih avtorjev in glasbenih obdobij ogrele srca poslušalcev. V programu sta navdušili mojca Kerin na harmoniki in Anica Kerin s citrami. V svet čudovitih harmonij je obiskovalce koncerta popeljala solistka Anja Radkovič, ki jo je na klavirju spremljala Sonja Vehovar. Gost večera je bil kvintet Lastovka s Polzele.
S.	JARKOVIČ
Likovna kolonija v Velikih Malencah
VELIKE MALENCE - Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti Brežice je 2. in 3. septembra organiziral likovno kolonijo pod geslom Krka 2000. Pri gostilni Prah na Velikih Malencah je 13 članov Društva likovnikov Brežice slikalo motive ob Krki. Delo je vodila Simona Rožman Strnad, vodja območne izpostave Sklada. Mentorja kolonije sta bila Cvetka Miloš in Vlado Cedilnik. Naslikali so preko 20 del v olju, akvarelu, s kredo, v grafiki in podobno. Za razstavo omenjenih slik so izbrali Mladinski center Brežice.
svoje poskrbi za striženje volne, pa jih zadnje čase vse več zaprosi za pomoč Alojza. Za striženje ene živali zaračuna 500 tolarjev, pri večjem številu pa manj.
In kako se loti ovce? “Potreben je poseben prijem, saj ovco posedeš na križ, zato ima noge v zraku in nima moči. Držiš jo s koleni, z eno roko pripravljaš kožo in v drugi držiš stroj. Potrebno je precej moči, a jo je treba uporabljati s pravo mero, da se žival počuti varno. Pri tem delu ne gre brez ureznin, paziti pa je treba tudi na lastne roke,” pravi. Ena sama ureznina na tekmovanju pomeni 30 sekund pribitka, zato je ravno malo število takih poškodb Alojzu prineslo letošnjo zmago.
B.	DUŠIČ GORNIK
Prihaja evrobus
LJUBLJANA - Z jesenjo je svojo pot po Sloveniji ponovno začel evrobus, posebni avtobus, ki mu je naložena skrb za obveščanje o Evropski uniji. Opremljen je kot potujoča knjižnica in informacijska pisarna. V mesecu dni bo obiskal 35 krajev po Sloveniji, med drugim tudi Sevnico (26. septembra), Trebnje (4. oktobra), Ivančno Gorico in Žužemberk (5. oktobra), Kočevje (6. oktobra) in Ribnico (7. oktobra).
Šola podjetništva
LJUBLJANA - Visoka strokovna šola za podjetništvo, prva taka v srednji Evropi in z mednarodno uveljavljenimi predavatelji, vabi k vpisu. S programom dodiplomskega izrednega študija podjetništva za 1. in 3. letnik in specialističnim študijem podjetništva poskuša zapolniti vrzel, ki nastaja v slovenskih podjetjih, kjer primanjkuje znanja za uspešno vodenje in razvijanje dejavnosti.
“Smejo me odnesti samo ženske”
BREŽICE - Na seji brežiškega občinskega sveta je dr. Alojzij Slavko Sušin ob eni od razprav opozoril svetnika Adolfa Korberja, da takrat nima pravice razpravljati. Korber se je jemanju besede odločno uprl in je rekel, da ne gre izza govornice. Povedal je, da ne bo odšel, ampak da ga lahko samo odnesejo. Kot je še pripomnil, se bo dat nositi samo ženskam. Dr. Sušin je dvomil o uspehu Korbarjeve pobude o nošenju, češ da nošenje svetnika s seje ni predvideno po poslovniku in da si te noblese svetniki niso izposlovali. Zaplet svetnik Korber-predsedujoči dr. Sušin se je končal hitro, še preden so se ženske sploh lahko odzvale na svetnikovo povabilo. Škoda, ne? Imeli bi komedijo več!
O epilepsiji v Portorožu
PORTOROŽ - Liga proti epilepsiji Slovenije in Center za epilepsijo otrok in mladostnikov organizirata 6. oktobra delavnico Co-cachade z mednarodno udeležbo o celostni obravnavi otrok in mladostnikov z epilepsijo v Evropi. Epilepsija je najpogostejša nevrološka bolezen, ki je zdravstven pa tudi družben problem. V večjem delu Evrope ni zrešen tako, kot bi bilo prav. V Portorožu bo predavalo štirinajst uglednih epileptolo-gov, otroških nevrologov in psihiatrov iz evropskih držav.
Svečano ob zaključku usposabljanja
NOVO MESTO - Mestna občina Novo mesto in medgeneracijsko društvo Žarek Novo mesto vabita v torek, 19. septembra, ob 16. uri v veliko dvorano Kulturnega centra Janeza Trdine na svečanost ob zaključku usposabljanja voditeljev v projektu Skupine starih za samopomoč. V kulturnem programu bodo nastopili violinistka Maja Bevc in ženska vokalna skupina tercet Katrinas iz Ljubljane. Po zaključku svečanosti vabijo še na klepet ob dobrotah, ki jih bodo pripravile članice Društva kmečkih žena Šentjernej.
Politika v šoli
Nova Slovenija je ustanovila delček svoje stranke tudi v Suhi krajini. Že res, da tam radi vidijo, če v njihove kraje pride kakšen od funkcionarjev, še posebej, če je to predsednik vlade, vendar si od politike in strank v domači šoli ne obetajo nič dobrega. Kdo ve, zakaj se je stranki žužemberška osnovna šola zdela najprimernejši prostor za ustanovni zbor? Če sklepamo po vabilu na tak podoben zbor v Dolenjskih Toplicah, je odgovor na dlani. Nekoč so v špli očitno že sedeli, toda na ušesih. Iniciativni odbor, ki se med drugim pomotoma razglaša tudi za odbir, se poleg tega ne more opredeliti, kakšno stranko ustanavlja - krščansko ljudsko ali slovensko ljudsko.
OPOZORILO - Opozorilo voznika, s katerim je že pred časom ob cesti tako razstavil povoženo lisičko, naj se pazi vsak, ki ne prečka ceste na “zebri", je očitno zaleglo. Na tem območju od takrat nismo opazili nobene (na tak ali drugačen način) poginjenelisičke. Nas, na srečo, policisti le oglobijo. (Foto: B. Žagar)
Spominska plošča Rabski brigadi
NOVO MESTO - V itali-janksem koncentracijskem taborišču na Rabu je trpelo in umrlo največ zavednih internirancev iz Notranjske in Dolenjske. Združenje borcev NOB Ilirska Bistrica in taboriščni odbor Rab sta pripravila v spomin vseh žrtev fašizma na tem otoku spominsko ploščo brigade, ki jo bodo odkrili 24. septembra na Ma-šunu. Tam so borci Rabske brigade 24. septembra 1943 prisegli zvestobo svojemu narodu in osvobodilnemu boju. Bilo jih je 1.670, organizirani so bili v štirih bataljonih, kot peti pa je z brigado nekaj časa sodeloval tudi židovski bataljon. Ob 57. obletnici tega dogodka bo na srečanju govoril dr. Anton Vranuša. Kdor bi se rad udeležil organiziranega prevoza na Mašun, naj se najkasneje do jutri prijavi na tel. št. (068) 325 111 ali osebno na Rozmanovi 30 v prostorih Združenja borcev in udeležencev NOB.
POČASTILI SPOMIN - Na jasi v Dolenjskih Toplicah se je v sončnem sobotnem dopoldnevu zbralo lepo število nekdanjih borcev, njihovih svojcev, aktivistov OF, predstavnikov različnih organizacij in slovenske vojske ter nekateri župani okoliških občin. (Foto: M. Ž.)
Spomin na dolenjske borce
V počastitev ustanovitve Prve novomeške partizanske čete - 29. oktober, nekoč novomeški občinski praznik, danes le spomin
NA PLANINI RAZSTAVILA SLIKE - Na izletniški domačiji Ervina in Lidije Stipič na Planini v Podbočju je razstavila slike Anica Božič, upokojena učiteljica, ki je bila rojena v tej vasi, vendar zdaj živi drugje. Razstavo Božičeve so si na povabilo avtorice ogledali tudi udeleženci spominske slovesnosti na Planini 9. septembra. Na fotografiji: Anica Božič (levo) s stanovsko kolegico Ivanko Gorenc v Stipičevem priložnostnem razstavnem prostoru minulo soboto. (Foto: M. L.)
DOLENJSKE TOPLICE - “Letos mineva 46 let, ko je Mestna skupščina Občine Novo mesto sprejela odlok o proglasitvi občinskega praznika v spomin ustanovitve Prve novomeške partizanske čete na Brezovi rebri 29. oktobra 1941,” je uvodoma na spominskem dnevu v počastitev ustanovitve Prve novomeške partizanske čete povedal predsednik območnega odbora Zveze borcev Ludvik Golob in nadaljeval:”Letos mineva tudi 10 let, odkar je predsedstvo Občine Novo mesto zamrznilo ta praznik, zato je skupščina Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Novo mesto sklenila, da se na območju sedanjih šestih občin vsako leto svečano obeleži ta dogodek." Ob tem je izrazil tudi nezadovoljstvo nad političnimi razmerami, delovanjem državnih institucij političnega sistema.
Zbrane na topliški jasi sta v nadaljevanju nagovorila tudi Marjan Lenarčič, član republiškega odbora Zveze borcev Slovenije, in predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. “Ta-
Bo protestni shod?
LJUBLJANA - Ministrstvo za promet je zavrnilo zahtevo Sindikata avtoprevoznikov (SAS) za protestni shod na ankaranskem križišču, v Razdrtem, na ljubljanski obvoznici in v Ivančni Gorici. Sindikat pa vztraja, da bo v ponedeljek. 18. septembra, pripravil shod, če vlada do takrat ne bo izpolnila 10 postavljenih zahtev. Zahteva ustanovitev zbornice cestnih prevoznikov, znižanje trošarine za gorivo, odpravo prepovedi uporabe avtocestam vzporednih državnih cest, znižanje cestne takse, povračilo taks in parkirnin pri carinjenju in pripravo ukrepov za izboljšanje razmer v avtoprevozništ-vu. Vlada naj bi tudi dopolnila pravilnik o delitvi dovolilnic za mednarodne prevoze, pripravila zakon o prevozih v cestnem prometu ter poskrbela za znižanje nekaterih kazni v zakonu o varnosti v cestnem prometu in za 15-odst. toleranco pri dovoljeni osni obremenitvi. Po napovedih naj bi vlada zahteve obravnavala danes in sprejela tudi pogajalska izhodišča.
Razstava slik, koncert in knjiga
ČRNOMELJ - Črnomaljska izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti priredi v Črnomlju Dneve evropske kulturne dediščine. V petek, 15. septembra, bodo ob 18. uri v Špeličevi hiši odprli razstavo slik pod naslovom Črnomaljske podobe, ki so nastale avgusta letos v likovni delavnici mladih pod vodstvom akademskega slikarja Roberta Lozarja. V torek, 19. septembra, bo imel Milko Bizjak ob 11. in 12. uri v črnomaljski župnijski cerkvi orgelski koncert, ki bo posvečen 250. obletnici smrti J. S. Bacha. V torek, 26. septembra, pa bo v Dragatušu predstavitev knjige Otroške igre v Beli krajini, ki zajema 40 iger in je napisana na osnovi raziskovalnih nalog učencev belokranjskih osnovnih šol. Nekatere igre bodo tudi uprizorili.
ko kot ne moremo pobegniti problemom sedanjosti, ne moremo pozabiti vsega tistega, kar je tako usodno zaznamovalo življenjske poti številnih generacij,” je povedal slednji in poudaril, da tudi današnji čas zahteva od nas nekaj uporništva, saj nam ni nič podarjeno in dano za večno. Menil je, da bi si ne glede na politične razlike morali postaviti cilje, kar bi nas pripeljalo v gospodarsko razvito, toda socialno državo.
Kulturni program so v uradnem delu spominskega dne poleg petja upokojenskega pevskega zbora Straža oblikovali še recitacije pesmi, prebrali so tudi odlomek iz knjige o dolenjskem generalpolkovniku Stanetu Potočarju-Lazar-ju, nato pa je sledil družabni del.
M. Ž.
Šanteja presenetil Dolinar
KRŠKO - Krški speedwayist Izak Šantej je tudi na peti letošnji preizkušnji državnega prvenstva v v Prelogu na Hrvaškem moral priznati premoč Ljubljančana Mateja Ferjana, že v prvi vožnji pa ga je premagal tudi drugi Ljubljančan Aleš Dolinar, ki je s tem Krčana zrinil v B-finale. Na mednarodni dirki je drugo mesto zasedel Madžar Norbert Ma-gosi, tretje Hrvat Zlatko Krznarič in četrto Dolinar, Šantej pa si je z zmago v B-finalu zagotovil 5. mesto. V skupnem vrstnem redu državnega prvenstva po petih od osmih preizkušenj vodi Ferjan s 100 točkami, Izak Šantej pa je drugi z 78 točkami, tretji pa je Jernej Kolenko s 65 točkami. V Prelogu seje izkazal tudi Šan-tejev klubski tovariš Primož Klenovšek, kije zmagal v dveh vožnjah, v B-finalu pa se mu je po dobrem začetku v zadnjem krogu strgala veriga.
Prestolnica udobja
LJUBLJANA - Kot napoveduje Ljubljanski sejem, se bo Ljubljana v torek, 19. septembra, spet spremenila v prestolnico udobja, kajti ta dan bodo odprli 11. ljubljanski pohištveni sejem, na katerem se bomo srečali z mednarodno udeležbo in s predstavitvijo slovenskih izdelovalcev pohištva.Sejem bo za poslovneže in novinarje odprt že v ponedeljek, svoja vrata pa bo zaprl v nedeljo, 24. septembra.
“Od risbe do slike”
BRESTANICA - Krška območna izpostava Sklada je v torek, 12. septembra, povabila na grad Rajhen-burg na otvoritev študijske likovne razstave z naslovom Od risbe do slike. Razstavljali so udeleženci Likovne šole, ki je februarja in junija letos potekala v Krškem pod mentorstvom akademskega slikarja Todor-četa Atanasova. Ob otvoritvi je zaplesal plesni par Plesnega kluba Novo mesto. V soboto, 9. septembra, pa je bilo na gradu srečanje romskih plesnih skupin.
Brez izpita, nepripet...
VINJI VRH PRI BREŽICAH -20-letni S. B. iz Krškega je 5. septembra ob 22.20 pri naselju Vinji Vrh pripeljal v blagi levi nepregledni ovinek, zapeljal na travnat usek in nato trčil v sadno drevo. Dobil je hude poškodbe in se zdravi v brežiški bolnišnici. Povzročitelj ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, ni bil pripet z varnostim pasom, kazal pa je tudi očitne znake vinjenosti, vendar je odvzem krvi odklonil.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 14.IX.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Mostovi; 9,00 Oddaja za otroke; 10.050 Zgodbe iz školjke; 10.35 Junaki divjine, nad.; 11.25 Naravni parki Slovenije; 12.20 Naokoli po Nemčiji- 13.00 Poročila-14.05 Intervju -14.55 Zoom ■ 16.30 Poročila ■ 16.45 Na liniji -17.20 Robin in Rozi, ris. nad. -17.45 National geographic, ser. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Tednik - 21.05 Turistična oddaja - 21.25 Osmi dan - 22.00 Odmevi, kultura, šport - 22.55 Gibljive slike - 23.25 Vlak smrti, dok. oddaja
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 8.00 Videospotnice
- 8.25 Iz dobrega gnezda, nad. - 9.55 Prostost, nad. -10.45 Grace na udaru, nan. -11.10 Mur-phy Brown, nan. -11.35 Euronews -13.20 Svet poroča ■ 13.50 Šport -15.50 Kot pes teče, fr. film -17.30 Po Sloveniji -18.00 Družinski zdravnik, nad. -19.10 Nenadoma Susan, nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 25 let univerze v Mariboru
- 21.05 Grace na udaru, nan. - 21.25 Med valovi
- 21.55 Poseben pogled, film - 23.50 Družinska razmerja, nad. - 0.35 Wycliffe, nan.
KANAL A
8.15 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Ri-cki Lake -15.55 Oprah show-16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -
19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Lepi časi, nad. -
20.50 Ljubezen nikoli ne umre, film - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.15 Roka pravice, nan. - 0.10 Dan-nyjeve zvezde -1.00 Odklop
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Newyorška policija, nan.
-14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -
18.15 Ne pozabi me nikdar, nad, - 19.15 24 ur-
20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan.
- 21.50 Prijatelji, nan. - 22.20 Dharma in Greg -
22.50 Stražar, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. -0.10 Taksi, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Dvojčici, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. -18.00 Sinbadove pustolovščine, nan. -19.00 Živa-novice • 19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 20.10 Rdeče sledi, film - 22.00 Ziva-magazin - 23.00 Zvezdne steze, nan. - 23.50 Družina za umret, nan.
- 0.20 Pri Addamsovih, nan. - 0.50 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.30 Risanka -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 lz združenja lokalnih TV
HTV 1
8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila ■ 12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. ■ 13.20 Velikani 20. stol., nad. -14.15 Poročila ■ 14.20 Velik otok, am. film -16.05 Deček spoznava svet -17.00 Alpe-Donava-Jadran -17.30 Hrvaška danes-18.20 Kolo sreče -19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Narodni parki - 20.45 Kviz - 21.15 Usode, dok. oddaja - 22.00 Nenadoma Susan, nan. - 22.30 Poročila - 22.55 Rock - 0.15 Poročila •- 0.20 Tam, kjer reke tečejo proti severu, am. film
- 2.10 Osmi dan, nem. film • 3.45 Dobre, slabe in lepe, dok. film - 4.30 Nadloga, film
HTV 2
8.00 Turistične panorame -13.55 Črna kronika, nad. -15.55 Newyorška policija, nad. -16.20 Ljubezen v obdobju cesarstva, nad. -17.20 Gul-denburgovi, nad. -18.05 Stoletje naroda, dok. ser. -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik, vrenle, šport
- 20.10 Kviz - 20.25 Ženska vojna, nad. - 21.20 Urgenca, nad. - 22.10 Naperjeni bajoneti, film -
23.40 Umetnine svetovnih muzejev
PETEK, 15.IX.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Prisluhnimo tišini; 9.00 Risanke; 10.00 Na liniji; 10.35 National geographic, ser.; II.30 Alpe-Donava-Jadran -12.00 Charlot in Chartotte, drama- 13.00 Poročila-13.25 Osmidan-13.55 Vlak smrti, dok. oddaja -15.00 Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi - 16.30 Poročila • 16.45 Rdeči grafit-17.45 Humanistika-18.20 Dosežki-18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Dediča, nad. • 21.35 Deteljica -21.45 Polž v solati - 22.25 Odmevi, šport - 23.25 Polnočni klub - 0.35 Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 7.45 Videospotnice - 8.50 Otvoritev poletnih olimpijskih iger -12.00 Euronews -13.30 Gore in ljudje -14.05 Obračun pri Ok Corralu, am. film -16.20 Sydney 2000, posn. -19.30 Videospotnice - 20.05 Olimpijska kronika - 21.05 Vlado Kreslin in meglice nad mursko vodo - 21.35 J.A.G., am. nad. - 22.20 Kozličkovo leto, nad. - 0.10 Skrb za Jojoja, nad. -1.00 Taksi, nad.
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria, nad,-11.00 Oprah show-12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. - 15.00 Ricki Lake - 15.55 Oprah shovv -16.50 Angela, nad,-17.40 Luz Maria, nad.-18.30 Tretji kamen od sonca, nan. ■ 19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nad. -22.00 Sledi preteklosti, film - 23.50 Plen, nan. - 0.50 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Raztresena Ali)', nan. -
14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan,-15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Temni mož, am. film - 22.00 Teksaški mož postave, nan. - 22.50 Zlobni dvojček, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Dvojčici, nan. ■ 16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. ■ 18.00 Sinbadove pustolovščine, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 20.10 Pokliči za umor, nan. - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Zvezdne steze, nan. - 23.50 Družina za umret, nan.
- 0.20 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -18.00 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.15 24 ur-
20.00 Šumeče kraljestvo, dok. film - 21.00 Novice
- 21.20 Motosport mundial - 21.50 Vesele tačke
HTV 1
8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.20 Raziskovalec, ser. -14.00 Poročila -14.20 Davidova zgodba, film -16.00 Otroška nad. -16.25 Briljanteen -17.00 Novi Avstralci, dok. oddaja ■ 17.30 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -
19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Ženska po imenu Jackie, nad. - 21.40 Portreti - 22.45 Poročila - 23.05 Filmski maraton: Hurikanske ulice, am. film; Tajna priča, film; Nobeden me ne ljubi, film; Nevarna cona, film
HTV 2
8.00 Vremenska panorama - 14.20 Osamljeni glas, nad. -15.50 Omerta, nad. -16.35 Urgenca, nad, -17.20 Guldenburgovi, nad, -18.05 Stoletje naroda, dok. nad. -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik -20.10 Kviz- 20.25 Velikani 20. stol. - 21.35 True Betrayal, am. film - 23.00 Čas je za jazz - 0.00 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 16.IX.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Zgodbe iz školjke; 9.05 Portret; 9.55 Mala Jons-sonova tolpa, Šved. film - U.35 Srebrnogrivi konjič, nan. - l2.00Tednik-13.00 Poročila-13.20 Trgovina, nem. drama -14.55 Dragi nihče, ang. film -16.30 Poročila-16.45 Otroška nad. • 17.10 Fliper in Lopatka, risanka- 17.50Navrtu-18.20 Prelomni trenutki zgodovine, ser. -18.50 Risanka -19.00 Danes -19.05 Utrip -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Orion 21.35 Potovanje predaleč. dok. ser. ■ 22.35 Poročila, šport ■ 23.05 V New Orleansu, nan. - 23.50 Vran, nan. - 0.30 Teritorij, am. film
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 7.55 Videospotnice
- 9.00 V telovadnici, nad. • 9.30 POI Sydney 2000 -19.30 Videospotnice - 20.05 Olimpijska kronika - 22.05 Adijo, blues, kan. film - 0.05 Svetnik, nan. ■ 0.55 Sobotna noč
KANAL A
8.00 Risanka - 10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Korak za korakom, nan. -11.00 Katie Joplin, nan.
-11.30 Mladoporočenci -12.00 Oče Dovvling, nan. -13.00 Kung Fu, nan. ■ 14.00 Razdvojeno srce, film -15.45 Sever in jug, nan. -16.45 Življenjska priložnost -17.45 Divje živali, dok. nan.
-18.40 Divji svet, dok. nan. -19.30 Glavca, nan.
- 20.00 Iskanje svete gore, film - 22.10 Sence preteklosti, film - 0.00 Policijska kamera, nan. ■
1.00 Cestni bojevnik, nan.
POP TV
7.20 24 ur, ponov. - 8.30 Risanke - 9.00 Hroščebor-gi • 9.30 Knjižni molj Wishbone -10.00 Naš dedek, nan. -10.30 Košarkarji, nan. • 11.00 Ameriška gimnazija, nan. ■ 11.30 Sabrina, nan. -11.50 Mladi Herkul, nan. ■ 12.10 Dolgonogi očka, film ■ 14.25, Ladja zaljubljenih, nan. -15.25 Nevarna srca, nan. ■ 16.20 Pop'n'Roll -17.20 Izganjalka vampirjev, nan. -18.15 Jack in Jill, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena slava, film - 22.00 Nixon, am. film
GAJBA TV
• 15.00 Živa-magazin - 16.00 Euro PTV - 17.30 Noro poletje, film -19.10 Pica, ti in jaz, nan. -
19.40 V višave, nan. - 20.30 Posebna enota, nad.
- 21.20 Dosjeji X. nan. - 22.10 Izvršilna moč, film
- 0.50 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.55 Kako biti zdrav? • 18.25 Motosport Mundial -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 lz združenja ■ 20.30 Dolenjski obzornik • 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 22.20 Šumeče kraljestvo, dok. film
HTV 1
8.30 Poročila - 8.35 National geographic - 9.25 Festival Šibenik -10.15 Risanka -10.25 Zvezdne steze, nan. -12.00 Poročila ■ 12.35 Zabavni program -14.55 Oliver Twist, brit. film ■ 17.00 Be-verly Hills, nad. -18.05 Melrose Plače, nad. -18.55
Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Zabavni program - 21.10 Film • 22.50 Poročila -
23.10 Mini ser. - 0.40 Nočni filmski maraton
HTV 2
11.55 Vedno te hočem ljubiti, nad. ■ 15.25 Potovanja, nad. - 16.30 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport ■ 20.10 Zlata krila, nad. -
21.00 Damon, nad. - 21.20 Svet zabave - 21.50 Pravi čas - 23.20 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 17.IX.
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: Risanke; 9.50 Ozare; 9.55 Glasbena oddaja; II.00 Svet divjih živali, nad. - U.30 Obzorja duha -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.20 Turistična oddaja -13.40 Pomagajmo si-14.10 Polžvsolati-14.35 Orion-16.05 Prvi in drugi -16.30 Poročila -16.50 Vsakdanjik in praznik -17.45 Slovenski magazin - 18.10 Naravni parki -18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik, vreme, šport-20.05 Zoom-21.40Talk shovv- 22.35 Poročila, šport - 23.00 V Bachovem letu
SLOVENIJA 2
6.00 POI Sydney 2000 -19.30 Videospotnice -20.05 Olimpijska kronika - 22.05 Nove pustolovščine Nicholasa Hulta, nad. - 22.50 Mur-phy Brovvn, nan. - 23.15 The Mirror Cracked, ang.film
KANAL A
8.00 Risanka -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Korak za korakom, nan. ■ 11.00 Katie Joplin, nan. -11.30 Zmenkarije -12.00 Oče Dovvling, nan. -
13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Zmagovalec nikoli ne odneha, film -15.45 Sever in jug, nan. -16.45 Klik: Kupid; Glas bojevnika; Ruby Wax - 20.00 George iz džungle, film - 21.40 Stilski izziv-22.15 S Pontiacom na luno, film
POP TV
7.20 24 ur, ponov. • 8.30 Risanka - 9.00 Hrošče-borgi, nan. ■ 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. -
10.00 Harry in Hendersonovi, nan. -10.30 Košarkarji, nan. • 11.00 Ameriška gimnazija, nan. -11.30 Pop’n’Roll -12.30 Nevarna srca, nan, -13.30 Otroci ne lažejo, nad. -14.00 Nova priložnost, film -15.40 Pravi dom, film 17.30 Puščavski ogenj, nad. - 19.15 24 ur- 20.00 Volitve 2000 - 21.00 Vilik Big, am. film - 22.59 Molitev za smrt, film
GAJBA TV
15.00 Živa-magazin -16.00 Euro PTV -17.30 Zasvojen z ljubeznijo, film -19.10 Pica, ti in jaz, nan. - 19.40 Družinski hlevček, nan. - 20.30 Posebna enota, nan. - 21.20 Dosjeji X, nad. -
22.10 Smrt v sencah, film - 0.50 Pop blazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Dolenjski obzornik 18.45 Volitve 2000 -
19.00 Novice -19.15 24 ur- 20.00 Moj kraj - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? -
21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 21.35 Kako biti zdrav?
PONEDELJEK, 18.IX.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Utrip; 8.20 Zrcalo tedna; 8.40 Pomagajmo si - 9.10 Otroške oddaje; 10.40 Humanistika; 11.15 Dosežki; 11.35 Na vrtu;
12.00 Prelomni trenutki zgodovine, ser. -12.30 Prvi in drugi -13.00 Poročila -13.25 Ljudje in zemlja -14.15 Polnočni klub -15.25 Gibljie slike -16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila -16.45 Radovedni Taček -17.45 Recept za zdravo življenje - 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan. -
21.00 Gore in ljudje - 22.00 Odmevi - 23.00 Robbov vodnjak
SLOVENIJA 2
4.55 POI Sydney 2000 - 19.30 Videospotnice -20.05 Olimpijska kronika - 22.00 Spomini na prvo ljubezen - 23.00 Brane Rončel izza odra • 0.25 Obračun pri Ok Corralu, am. film
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria, film-11.00 Oprah show-12.00 Dannyjeve zvezde - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Matlock, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -
19.30 Dvojčici, nan. • 20.00 Beg, film - 21.40 Rosvvell, nad. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.10 Roka pravice, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde ■ 1.00 Odklop
POP TV
6.00 Dobro jutro - 9.30 Tri ženske, pon. -10.30 Divji angel, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Volitve 2000 -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -
15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Cirkus pod vodo, film - 21.45 Volitve 2000 - 22.30 Nagobčnik za jezikavko, nad. - 23.20 Stražar, nan. - 0.10 M.A.S.H., nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor- 15.10Živa-magazin-16.40 Euro PTV -17.10 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. -18.00 Sinbadove pustolovščine, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 20110 Ernest gre v zapor, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 Družina za umret, nan.-0.50 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka •
18.30 Športni pregled-18.45 Nas poznate-19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana -20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj, ponov. - 21.45 Športni pregled
TOREK, 19.IX.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Mostovi; 9.00 Risanka; I0.15 Recept za zdravo življenje - ll.05 Potovanje predaleč -12.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nem. nan. -13.00 Poročila -
14.05 Gore in ljudje -14.55 Robbov vodnjak ■
16.00 Izobr. oddaja -16.30 Poročila -16.45 Oddaja za otroke -17.10 Moje mestece, nan. -17.45 Moč in sijaj starega Rima, dok. nan. - 18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Na morje, nan, - 21.00 Aktualne teme - 22.00 Odmevi, šport - 23.00 Charlot in Charlotte, drama
SLOVENIJA 2
7.25 POI Sydney 2000 - 19.30 Videospotnice -
20.05 Olimpijska kronika - 22.00 Ascent of Pa-radise, Šved. film - 23.45 Svet poroča - 0.15 Z umetniki...
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Matlock, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Angela, nad. -
17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. ■ 19.00 Vsi županovi možje, nan. -
19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Kviz - 20.30 Enota Delta 1, film - 22.45 Tretja izmena, nad. -
23.40 Seinfeld, nan. - 0.15 Roka pravice, nan. -1.10 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro - 9.30 Tri ženske -10.30 Divji angel, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -
12.30 Volitve 2000 - 14.00 Moj bivši mož, nan. -
14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji
angel, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -
19.15 24 ur - 20.00 Sedem otrok, film - 21.45 Volitve 2000 - 22.30 Bolnišnica upanja, nan. -23.20 Stražar, nan. - 0.10 M.A.S.H., nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.10 Zi va-m agazi n -16.40 Euro PTV - 17.10 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. -18.00 Sinbadove pustolovščine -
19.00 Živa-novice -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 20.10 Nevarno potovanje, film -
22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan. • 0.20 Družina za umret, nan. ■ 0.50 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-17.30 Risanka-18.30 Športni pregled -18.45 Nas poznate? ■ 19.00 Novice ■
19.15 24 ur - 20.00 Nukie, film - 21.35 Novice -
22.00 Pokličite župana, pon.
SREDA, 20.IX.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Dober dan Koroška; 9.00 Oddaje za otroke; 11.30 Obzorje duha; 12.00 Na morje, nad. -13.00 Poročila -13.30 Tolpa mladega Jonnasa se spet izkaže, film -15.05 Aktualne teme -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom -17.45 Junaki divjine, nad. - 18.45 Risanka -
19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.05 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi, kultura, šport - 23.00 Manifesta - 0.40 Aliča, kult. magazin
SLOVENIJA 2
5.35 POI Sydney 2000 - 19.30 Videospotnice -
20.05 Olimpijska kronika - 20.35 Liga prvakov v nogometu - 22.35 Polni - 23.20 POI Sydney 2000 - 2.00 Berlinske ulice, nan.
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show • 12.00 Danny-jeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -
19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Kviz - 20.30 Komedija zmešnjav - 21.00 Providence, nan. -
22.00 Družinsko pravo, nad. - 22.50 Seinfeld, nan. - 23.30 Roka pravice, nan. - 0.20 Dan--nyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro - 9.30 Tri ženske, nad. • 10.30 Divji angel, nad. • 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Vplitve 2000 ■ 14.00 Moj bivši mož, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v L. A., nan. • 16.25 Tri ženske, nan. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Prijateljica do konca, film - 21.45 Volitve 2000 - 22.30 Newyorška policija, nan. - 23.20 Stražar- 0.10 M.A.S.H., nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor ■ 15.10 Živa-magazin -16.40 Euro PTV - 17.10 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. - 18.00 Sinbadove pustolovščine, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 20.10 Hamlet, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 Družina za umret, nan. - 0.50 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-17.00 Nukie, film-18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice - 19.15 24 ur -
20.00 Sumeče kraljestvo, dok. oddaja- 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Brez panike-21.50 Vesele tačke
Kaj je in kaj ni demokracija
Besedo demokracija je danes mogoče zelo pogosto prebrati in slišati iz ust velikih in majhnih politikov. Marsikomu ta beseda pomeni nekaj veličastnega. Če politik ne zna povedati nič drugega, si vedno lahko pomaga z mašilom (tj. beseda demokracija), s katero se spodobi soglašati in ji tudi nikoli ne ugovarjamo. Demokracija je vendar lahko samo dobra, velja za najvišji dosežek današnje civilizacije, greh je podvomiti vanjo, o njej naj torej razpravljamo samo pohvalno in spoštljivo.
Toda kaj je demokracija? Če stvar vzamemo zares in upoštevamo opis pojma, kot je podan v Staših in tujih knjigah, najdemo razlago, ki pravi: "Demokracija je način vladanja, v katerem ljudstvo izbere predstavnike oblasti na volitvah." Smo s tem povedali dovolj ali celo vse o demokraciji? Verjetno ne, kajti pogledati je potrebno še pomen besede ljudstvo, ki pomeni vse ljudi ali vsi ljudje. Kdo so torej vsi ljudje,- so to moški, ženske ali oboji? Ali so tudi otroci ljudje? Seveda so. In ker verjamemo, da so tudi otroci pravi ljudje, jih seveda lahko prištevamo med ljudi in v ljudstvo. No, zdaj smo pa tam, kajti zdaj se pokaže, da se v ljudstvo štejejo moški, ženske in celo otroci. Vse lepo in prav, ampak zakaj je to pomembno? Povejmo zdaj kaj je demokracija. Torej: "Demokracija je način vladanja, v katerem moški, ženske in otroci izberejo predstavnike oblasti na volitvah." Otroci in volitve, to pa vendar ne gre skupaj, za kaj takega še nismo slišali. Da je to demokracija ? Otroci vendar ne morejo voliti, saj so vendar samo otroci.
Lahko rečemo, da sedanja demokracija naših otrok pravzaprav ne šteje za ljudi. Kljub temu ne vrzimo puške v koruzo, kajti demokracija se je spreminjala in se bo verjetno še. In nekoč, mogoče kmalu, bomo imeli tako demokracijo, ki bo upoštevala tudi otroke in ne le odraslih.
ANTON BAJEC
Nagrade v Novo mesto, Radovljico in Brusnice
Žreb je izmed reševalcev 35. nagradne križanke izbral Matjaža Zamana iz Novega mesta, Tatjano Horvat iz Radovljice in Tima Vovka iz Brusnic. Zamanu je pripadla denarna nagrada, Horvatova in Vovk pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 25. septembra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 37”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 35. križanke
Pravilna rešitev 35. nagradne križanke se, brano v vodoravnih, vrsticah, glasi: DAC, MAI, UNIKO-RN, STRADAČ.TRILEMA, PTIALIN, DOLENC, DAKA, IVAR, ETA, RN, NINA, NASKOK, ANICA, RALKA, MEKETAČ, AER, OKARINA, STA.
NAGRADNA KRIŽANKA 37
AVTOR:
JOŽE
UDIR
VRSTA
IGRE
NA
SREČO
GOVEJA SAMICA OD 1. LETA STAROSTI DO TELITVE
KOST
NA
NOGI
KULTURNA
RASTLINA
IME
PEVCA
DEDIČA
KITAJSKO IME ZA PUŠČAVO GOBI
ROD TRAV (BROMUS)
ČLAN
VLADAVINE
ŠTIRIH
ZVEZA
DRŽAV
EDI MOHORKO
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
MOSTOVŽ,
POMOL
RUDNINSKO
GNOJILO
CELOVŠKI
ATLETSKI
KLUB
ORODJE V GRADBENIŠTVU
MILIJARDNI
DEL
RIŽEVO
ŽGANJE
IND. MESTO V OHIU (ZDA)
ŠVED. ZGOD. IN POLITIK (OSCAR)
EL. MERSKA ENOTA ZA DUŠENJE VALOVANJA
DRUŠČINA
PRESOJA,
KRITIKA
OTIŠČANEC
GRŠKA
ČRKA
SAMICA
KANARČKA
KEM. SIMBOL ZA SREBRO
INDIJAN. LJUDSTVO NA OGNJEfJt ZEMLJI
kradljivec
REKA V SEVERNI AMERIKI
(SLAPOVIJL
Dela je zanje še vedno dovolj
Oba sevniška študentska servisa imata na voljo še veliko <lel - Navadno jih oddajo v dveh dneh
SEVNICA - Sevniški študentje 'n dijaki si lahko delo poiščejo na Študentskem servisu Posavc - DŠB 'n Študentskem servisu Domžale, enota Sevnica. Na obeh je najnižja arna postavka 350 tolarjev, najviš-Ja pa je v Posavcu za poučevanje in Prevajanje 1.000, v sevniški enoti domžalskega servisa pa so za 1,300 tolarjev ocenili delo v proizvodnji, sicer pa dobijo hostese, inštruktorji in prevajalci okoli 1.000 tolarjev na uro, sta povedala asistentka na sevniški enoti domžal-skega servisa Darja Salmič in direktor Študentskega servisa Posavc •van Vogrinc. Trenutno se je ponudba dela zaradi kolektivnih dopustov zmanjšala, povečanje pa Pričakujejo spet septembra.
V obeh servisih so še vedno na voljo strežba, prodajanje knjig, tajništvo, računovodstvo, delo na terenu, prevajanje, inštrukcije, v sevniški enoti domžalskega servira tudi hostese in telefonsko prodajanje knjig ter v Študentskem servisu Posavc anketiranje in raznašanje časopisov. Napotnice lahko študentje in dijaki dvignejo osebno ali Pa jih naročijo po telefonu in elektronski pošti. Za ponudbo dela lahko izvedo po telefonu ali oseb-
no, v sevniški enoti domžalskega servisa pa tudi na Internetu. V poletnem času dobijo delodajalci pomoč v dveh do treh dneh, med letom navadno čakajo malo dlje. Napotnice izdajajo po telefonu, elektronski pošti in seveda osebno, sevniška enota domžalskega servisa pa ima tudi posebno telefonsko številko zaslužkofona, na katerem študentje in dijaki izvedo, koliko denarja jih čaka na banki.
M. R.
341 krvodajalcev v Sevnici in Krmelju
SEVNICA, KRMELJ - Na nedavni dvodnevni krvodajalski akciji v Sevnici in Krmelju so zabeležili dober odziv krvodajalcev, saj se je za to humano dejanje odločilo 341 krvodajalcev. Tudi tokrat so pridobili nekaj novih, mladih krvodajalcev, za katere želijo, da bi postali redni darovalci krvi. Območno združenje Rdečega križa Sevnica se zahvaljuje vsem krvodajalcem za izkazano solidarnost in human odnos do soljudi, zahvala pa velja tudi njihovim delodajalcem, ki so jim omogočili vsaj en prost dan za darovanje krvi.
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko le naše išče, le solza in duša ve, kako boli, kel le več ni.
V 66. letu starosti nas je po kratki, a težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE ŠKEDELJ
iz Dol. Vrhpolja 12 pri Šentjerneju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, krajanom Kočevskih Poljan, prijateljem, bivšim sodelavcem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu župniku, osebju Pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, dr. Slavki Vizec in pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 75. letu starosti me je zapustil moj dragi mož
MIRKO
ŽUGELJ
Gradac 110 v Beli krajini
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, cvetje, sveče in za spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujem osebju Kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto za nego in lajšanje bolečin v poslednjih dnevih življenja. Hvala tudi pogrebni službi Kukar, govorniku, pevcem in g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoča žena Anica in sorodniki
ZAHVALA .*
V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
MARTIN GRUBAR
iz Polhovice 5, Šentjernej
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, še posebno dr. Malavašiču, dr. Kramarju, dr. Remčevi, dr. Pogačarju in dr. Baboriču iz ZD Šentjernej. Posebno se še zahvaljujemo g. Antonu Trpinu, župniku za lepo opravljen pogreb, kolektivu Revoza, d.d., članom PGD Mokro Polje in sosednjim PGD, Društvu upokojencev, Domu starejših občanov, pogrebni službi Oklešen ter vsem ostalim, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter našega dragega pokojnika pospremili na zadnji poti k večnemu počitku.
Žaluj
loci: vsi njegovi
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto S 068/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Odšla si tja, kjer ni gorja, le večna luč je upanja.
V 65. letu starosti nas je zapustila draga mama in stara mama
PAVLA
KOPRIVC
iz Stare Gore 6 pri Mirni
Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste se v velikem številu poslovili od naše drage mame, ji darovali cvetje in sveče, nam pa pomagali in s sožalji delili žalost z nami. Hvala tudi medicinskemu osebju Kirurškega oddelka Novo mesto, g. župniku, ge. Mari za poslovilni govor ter cerkvenim pevcem. Vsem in vsakemu posebej hvala!
Žalujoči
i: vsi njem
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustila draga mama
NEŽA BAHOR
iz Jerneje vasi 5
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani in jo pospremili na zadnji poti k večnemu počitku.
Žalujoči: sinovi Alojz, Pavle z ženo Darinko in Roman z Marijo
Obnova sv. Florijana ustavljena
Zmanjkalo je denarja
LOŠKI POTOK - Obnovo podružnične cerkve sv. Florijana v Ret-jah, ki je bila nekako pred dvema letoma proglašena za kulturni spomenik, je prevzela župnija Loški Potok, točneje župnik g. Franc Vidmar, ki ima v tej fari in tudi v sosednjih dveh s podobnimi prenovami veliko izkušenj.
Prvotni predračun je znašal nekaj več kakor 7 milijonov tolarjev. Spomeniško varstvo je za ta dela namenilo 2.750.000 tolarjev, občina 1.250.000 tolarjev, ostalo pa naj bi zbrala župnija. Kot pri vsakem popravilu so stroški strmo naraščali, ko so letos spomladi začeli z deli. Najprej je bilo potrebno zamenjati del trhlega ostrešja, da so cerkev lahko prekrili z novo kritino, narejena je bila dvojna vezava cerkve in še druga, ki teče po zunanji strani. Podobno so sanirali tudi zakristijo. V načrtu je bila še obnova pročelja, a je tokrat v načrte poseglo Spomeniško varstvo, ki zahteva velike posege v notranjosti, preden se lahko lotijo pročelja. Tako bi morali odstraniti
kor, obnoviti oltarje, obnoviti tlak, za kar bi morali izkopati vsaj pol metra notranje površine, narediti drenažo in položiti material, ki ne prepušča vlage. Za vsa ta dela pa bi potrebovali še najmanj 17 milijonov tolarjev. Obnova je zato vsaj za letos ustavljena, k sreči pa je z novo bakrenp streho in žlebovi objekt zaščiten pred nadaljnjim propadanjem.
A. KOŠMERL
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše plemenite in drage mame, babice, prababice, sestre in tete
MARTE
ŠTANGELJ
roj. Sekulič
Stopiče 61
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste jo še za časa njene bolezni obiskovali in s tem lajšali bolečine. Ob njeni smrti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in vsem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku za obiske, za lepo opravljen pogrebni obred in govor. Hvala tudi Društvu upokojencev Stopiče, Žumberačkemu društvu. Še enkrat prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste našo mamo spoštovali, jo imeli radi in jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti.
Žaluj
loci: vsi njem
ZAHVALA
Ne joči več, obriši si solze.
On je že onkraj groze in trpljenja.
Ne moti mu miru, ne joči več, najhujše breme, breme je življenje.
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
IVANA GREGORIČA
iz Lobetove ulice 25
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izkazali veliko podporo v težkih trenutkih, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili ob njegovem zadnjem slovesu. Posebna zahvala osebju Odseka za intenzivno medicino Internega oddelka Novo mesto, še posebej dr. Rafku Kapšu in dr. Okrajškovi ter Centru za intenzivno interno medicino KC Ljubljana za skrb v času kratke a težke bolezni. Najlepša hvala tudi kolektivu Internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto in Knjigovodskega servisa Prijatelj za iskreno razumevanje. Hvala Komunali Novo mesto za pripravo pogreba, šmihelskim pevcem za zapete pesmi in p. Felicijanu za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste se našega očeta kakorkoli spominjali, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Martina, hčerka Tatjana in sin Brane z družinama, sestrična Micka ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Zjutraj ne veš, kam bodeš drevi legel, ne kdo te vzdrami, ko zapreš oko, kadar si svojim dragim v roko segel, nemara si za vedno vzel slovo.
V 45. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in svak.
FRANC RETAR
iz Kočevja
/
Iskreno se zahvaljujemo vsem za ustne in pisne izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za tako številno spremstvo na Francovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
v v
FRANČIŠKA VODOPIVEC
upokojena uslužbenka na okencu Pošte Brežice
Od nje smo se poslovili v petek, 8.9.2000, na pokopališču v Brežicah. POŠTA SLOVENIJE, D.O.O., POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
m asm ms
TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST » PREKLICI • PRODAM » RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 14. septembra - Rasto Petek, 15. septembra - Nikodem Sobota, 16. septembra - Ljudmila Nedelja, 17. septembra - Frančiška Ponedeljek, 18. septembra - Irena Torek, 19. septembra - Suzna Sreda, 20. septembra - Svetlana
kino
BREŽICE: 14. in 15.9. (ob 19. ..uri) ter od 16. do 18.9. (ob 21. uri) Romeo mora umreti. 14. in 15.9. (ob 21. uri) ter 16. in 17.9. (ob 19. uri) Opoldanski obračun. 19.9. (ob 20. uri) video premiera. 19.9. (ob 21.30) Buena vista social klub. 20.9. (ob 18. uri in 20.30) Vihar vseh viharjev.
ČRNOMELJ: 15. in 16.9. (ob 20. uri) 28 dni. 17.9. (ob 18. in 20. uri) Muza.
GROSUPLJE: 15.9. (ob 20. uri) Stigmata.
KOČEVJE: 17.9. (ob 19. uri) Stigmata.
KRŠKO: 15. in 16.9. (ob 20. uri) ter 17.9. (ob 18. uri) Hišni red.
METLIKA: 15.9. (ob 20. uri) Muza. 17.9. (ob 18. in 20. uri) 28 dni.
NOVO MESTO: 14. in 15.9. ter od 18. do 20.9. (ob 18. uri) Kre-menčkovi. 14. in 15.9. (ob 20. uri), 16. in 17.9. (ob 18. uri in 20.30) ter od 18. do 20.9. (ob 20. uri) Trenutki odločitve.
RIBNICA: 16.9. (ob 22. uri) Stigmata.
VELIKE LAŠČE: 16.9. (ob 20. uri) Stigmata.
MALE OGLASE
sprejemamo tudi po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko 07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase objavljamo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
MOLZNI STROJ Melko prodam. V (031) 818-828.	2425
KUPIM
KEBOR, d.o.o.
Novi trg, Novo mesto
PREPIS VOZIL
041/546-159
GROZDJE žametne črnine kupim. B (0609) 644-976.	2441
DELNICE VIZIJE, NFD, Triglava in ostalih skladov odkupimo z gotovino. Odkupimo tudi delnice podjetij, kot sta: Krka, Mercator, in ostalih. Pokličite v boržho hišo v Mercator centru Novo mesto na B (07)39 30 262.
MOTORNA VOZILA
OPEL VECTRO 2.0 i, 5 V. letnik 1993, in audi 80 2.0, letnik 1993. lepo ohranjen, prodam. B (041)628-851.	425
CLIO 1.2, letnik 1996, bel, in tlakovce ter garažna vrata prodam. B (041 >555-645.2421
AUDI 80 D, letnik 1984. registriran do 7/01, lepo ohranjen, prodam ali menjam za 40 m bukovih ali gabrovih drv. B (041)642-779.
126 P GL, star 10 let, registriran do 1/01, prodam. B (068)325-794.	2447
R 5 CAMPUS, letnik 1993, lepo ohranjen, prodam. B (041)385-785.	2452
R 5, letnik 1991, rdeč, 4V, registriran do 10/ 00, prodam. B (041)548-967 ali (07)30 49 596.	2456
PASSAT variant 1.6, letnik 12/98,25.000 km, ugodno prodam. B (041)799-057.	2475
OPEL CORSO 1.4 i, letnik 1997/98, registriran do 8/01, 5V, prodam. B (068)770-136 ali (041)612-463.	2469
FIAT BRAVA 1.6 SX 16 V, letnik 8/99, električni paket, klima, 20.000 km, prodam. B (041 >505-573.	2470
GOLF TD1, letnik 1985, registriran do 19.9.00, prodam. B 30 73 853, po 15. uri. GOLF JX D, letnik 1989, 3V, prodam. B (068)73-069ali (031)63 II 69.	2460
POHIŠTVO
OMARO za dnevno sobo in vgradni štedilnik Gorenje prodam. B (041 >692-587.	2426
POSEST
V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH na urejeni lokaciji, prodamo takoj vseljivo hišo, 267 m2 površine. Mrvar, B (041 >235-746.	2472
V CENTRU NOVEGA MESTA prodamo samostojno vilo, 460 m2, od tega možno 200 m2 večnamenskih lokalov. Enkratna priložnost, cena-dogovor. B (05)677-30 27, zvečer. STAREJŠI VINOGRAD z zidanico v Stražniku nad Pleterjami prodam. B (068)49-354.
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc id Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev,- naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto- 970-7100-4405/9. Naslov. Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/ 39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
RENAULT
Podjetje RENAULT najame za svojega uslužbenca v Novem mestu ali bližnji okolici (do 15 km) novejšo neopremljeno enodružinsko hišo (mirna okolica, 3 spalnice, velika dnevna soba, velik vrt, garaža) za obdobje 4 let.
Pisne ponudbe na REANULT-EXPORT, p.p.37, Novo mesto, ali na tel. št. 068/315-127.
Planinsko društvo “Bohor” Senovo daje v najem kočo na Bohorju.
Zainteresirani dobijo informacije na naslovu društva ali pri Hinku Uršiču (tel: 07 48 02 412 ali 031 31 9032). Prijave sprejemamo do 29.9.2000 na naslov: PD »Bohor« Senovo, Titova 99,8281 Senovo, s pripisom "Za razpisno komisijo”.
ODKUPUJEMO sekundarne surovine (železo, aluminij, baker, svinec, medenina) ter ostale kovine in kable. Plačilo takoj! B (041)612-861, Novo mesto.	2132.
ZELIŠCAR Nusret Rizvič. Moč narave! Naravno zdravilo Grenin za želodčne in črevesne bolezni ter prostato in hemoroide. B (041 >886-345, non-stop.	2459
TESNENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju. Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701.
GLASBENA DELAVNICA LIPIČNIK
vpisuje v začetne tečaje za električne klaviature.
Tečaji potekajo enkrat na teden v skupinah do osem učencev na Šmihelski cesti 19 v Novem mestu.
Informacije in prijave na tel. št.: 07-3847-220 ali v trgovini F-plus.
ROLETARSTVO BAYER
Bayer Aleksander,, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 210 040/ 202 868
SLAVKO RAUCH -GLASBENA ŠOLA
Če bi se radi naučili igrati ali pa samo dopolnili svoje znanje v igranju klavirja, harmonike, sintisaiserja, kitare ali flavte, vas glasbena šola Slavka Raucha vabi k vpisu.
Vse dodatne informacije dobite vsak dan na tel. št. 07/3323-006 ali 041/746-457.
HIŠO v tretji gradbeni fazi v Družinski vasi prodam. B (041 >852-433.	2467
V NOVEM MESTU kupim zazidljivo parcelo ali starejšo hišo. B (031)624-346.	2315
PRODAM
SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod. širine 5, 7,9 in 11 cm, debeline 13,16 in 20 mm, od 550 SIT, bruna, okrasne zaključne letve prodam. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinskavas,B(068)73-587. 2033
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. B (063)451-082.	2064
NEŠKROPLJENA jabolka prodam. B (031)512-715.	2413
40 M suhih bukovih drv in sinthesyzer Yama-ha PSR 6 prodam. B (0'41 >358-266.	2418
GROZDJE šmarnice prodam. B (07)33 23 627 ali (041)813-172.	2422
BELO grozdje prodam. B (031)812-867. CISTERNI, 600 in 180 litrov, iz nerjaveče kovine, ugodno prodam. B (0608)22-789. GROZDJE modre frankinje in žametne črnine na Vel. Trnu prodam. B (0608)21-777 ali (0608)89-292.	2433
MEŠANA drva prodam. B (068)83-033. HLEVSKI GNOJ prodam v okolici Trebnjega. B (068)44-853 .	2443
TRŠKOGORSKI CVIČEK prodam. B 33 26-802, po 20. uri.	2450
GROZDJE žametne črnine prodam po 120 .SIT/kg.B (041 )21 69 21.	2454
SADNE MLINE, nove, prodam. B (063)718-282 ali (041 >818-899.	2464
SNEGOLOVE vseh vrst in barv ter oljne jaške vseh dimenzij prodajamo. Konkurenčne cene. B (041)634-134.	2473
RAZNO
*
FITNES* - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice)
• Novo mesto Tel.: 068/322-827
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (041 >642-762. POROČNI PREVOZ Limmo z belo najdaljšo ameriško luksuzno limuzino. Priporočamo rezervacije! B (041)643-492.	2415
PROSTORE za trgovino in mesnico oddamo v najem. B (068)52-529.	2416
STAREJŠA ZAKONCA vabita na večjo kmetijo mlajšo družino, ki želi delati na kmetiji. Šifra: Dedovanje.	2423
USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko, fizi-ko in statistiko na vašem domu. B (068)59-527 ali (0411544-510.	2438
VARSTVO OTROK na mojem domu nudim. B (068)33 24 749.	2453
FASADNI ODER, bled plošče za opaženje in kovinske punte posodim. B 33 46-106. 2462
SLUŽBO DOBI
POTNIKA za delo na terenu na območju Slovenije redno zaposlimo. B (041)667-900.
DELAVCA za opravljanje dimnikarske dejavnosti zaposlim. Zaželjen poklic dimnikar, zidar, obvezen vozniški izpit B- kategorije. B (041)722-885.	-	2428
NATAKARICO in KUHARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici. Možnost stalne zaposlitve. B 07/33 22 765.
IŠČEMO simpatična dekleta in fante za strežbo v lokalu, lahko tudi honorarno. B (031)200-545.	2435	-
REDNO ZAPOSLIMO delavce, mizarja in pripravnike v proizvodnji masivnega pohištva. Lestra Straža, d.o.o., B (07)30 84-950.
DEKLE za delo za šankom z delovnimi izkušnjami potrebujemo za nadomeščanje 2 do 3 krat tedensko. Picerija Šentpeter, Otočec, B (041 >630-213.	2439
PRIPRAVNICO (KA) gostinske smeri in dekle za delo v dnevnem baru zaposlimo. Nedelje proste. B (041 >643-707.	2445
V PICERIJI Novljan v Novem mestu zaposlimo dve dekleti in enega fanta za delo v strežbi. B(068)322223.	2455
OKREPČEVALNICA CUKERO takoj zaposli dekle z veseljem do dela za šankom. B (068)81-358 ali (041 >650-287.	2463
STEKLARSTVO
Podbevškova 3,8000 Novo mesto tel. 07/33 76 530, fax 07/33 41 097 ZAPOSLI
delavca (delavko) za delo v proizvodnji in oblikovanju stekla. Prednost bodo imeli kandidati s končano šolo tehnične smeri (III., IV., V. stopnje).
Če vas ponujeno delo zanima, napišite prijavo s svojim življenjepisom in jo pošljite na gornji naslov.
JIMNYJX 2,566.930 sit
• klima gratis
ali popust	$ SUZUKI
155.000 sit	<
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto B 068/24-791
• prodaja vozil
• mehanika
• kleparstvo
• ličarstvo
Krediti T + 4,5% • Kredit na položnice 50% zdaj, 50% čez dve leti!
MOŽNOST dobrega zaslužka! Denar takoj. B(041)798-535.	2458
DINAMIČNE ZASTOPNIKE za delo na terenu (prodaja uporabnega in kakovostnega izdelka) iščemo. B (041 >233-929.	2471
NATAKARICO ali kuharico zakoj zaposlim. B (041 >510-232.	2432
V NOVEM MESTU takoj zaposlimo natakarico za delo v dnevnem lokalu. B 07/ 371 98 00 ali 041/ 625 426 (Boštjan).
SLUŽBO IŠČE
DELO NA DOMU iščem (lepljenje, pakiranje, sestavljanje in podobno) z možnostjo dostave. B (031 >841-726.	2420
STANOVANJA
0/cev n
•S 068/324-377
OPREMLJENO trisobno stanovanje v Novem mestu oddam v najem. B (01 >542-33-11, od 14. do 20. ure.	2128
TRISOBNO STANOVANJE, 73 m2, v Šegovi ul., drugo nadstropje, obnovljeno, vseljivo septembra, prodam. B (041 >622-531.	2389
OPREMLJENO trisobno stanovanje z vsemi priključki (plin, KATV, telefon), oddam. B (041)601-573.	2414
NAJAMEMO dvo- ali večsobno stanovanje, oddamo garsonjero, prodamo stanovanje v Novem mestu. Media nepremičnine, B (068)84-570.	2419
ENOSOBNO STANOVANJE, 33 m2, v centru Novega mesta prodam. B (031)823-625.
V OKOLICI Ljubljane oddamo sobo študen-toma(-tkama). B (01)72 38 049.	2437
GAROSNJERO, 27.6 m2, v Šegovi ul. 18 v Novem mestu prodam. B (068)325-538, popoldan.	2446
V NOVEM MESTU najamem garsonjero ali enosobno opremljeno stanovanje v bloku s sprotnim plačilom, za daljše obdobje. B (041)200-156.	2448
ENOSOBNO STANOVANJE, 45 m2, v Ul. Slavka Gruma v Novem mestu prodam. B (041)779-602.	2457
TRISOBNO STANOVANJE, 77 m2, v Smreč-nikovi 14 prodam. B (041 >220-933.	2461
ŽIVALI
BREJO TELICO v osmem mesecu, lisko, prodam. B (07)30 68-638.	2427
PRAŠIČE, težke 140 do 160 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. B (07)30 71^30. OVNA in brejo ovco solčavske pasme prodam. B (068)83-302.	2449
VEČ brejih kobil z žrebeti prodam. B (068) 67-470 ali (041 )358-455.	2466
TELIČKA, starega 1 teden, prodam. B (031)305-975.	2468
VALILNICA IZ SENOVEGA obvešča, da zbira naročila za bele kilogramske piščance, rjave in grahaste nesnice ter bele težke kokoši. B (07)49 71 375.	2236
SPREJEMAMO NAROČILA za bele kilogramske in večje piščance ter purane, ki jih lahko dobite po 15. septembru. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, B (0608)89-038.	2383
MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Župančič, Otovec, Črnomelj, B (068) 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, ® (0608)67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, B (068)84-111.	2412
ŽENITNE PONUDBE
SAMSKI MOŠKI srednjih let z novo hišo na kmetih želi spoznati slovensko dekle za skupno življenje. Cerkvena poroka ni izključena. Šifra: Vera, upanje, ljubezen.	2434
DEŽURNE
TRGOVINE
V soboto, 16. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava
od 7, do 13. ure: Samopostrežba Šmihel
• Šentjernej: od 7. do 17. ure:
Market Šentjernej
V nedeljo, 17. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
Od 8. do 11. ure: Samopostrežba Ločna, Market Drska, Market Šmrečnikova
• Straža: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Straža
• Šentjernej: od 8. do 11. ure:
Market Šentjernej
Vas zanima prodaja najlepših in najboljših daril (Oskarja Kogoja, Mojstrovine Slovenije, Borisa Podrecce...)?
Ste izkušeni v trženju in uživate v stiku z ljudmi?
Vabimo Vas, da se vključite v kreativno ekipo prodajnih strokovnjakov v enem od najhitreje rastočih slovenskih podjetij s področja osebnih, poslovnih, protokolarnih in v letošnjem letu tudi drobnih daril blagovne znamke Darila Rokus in Rokus ml.
Iščemo predvsem samostojne podjetnike (odlične prodajalce) za honorarno delo z možnostjo redne zaposlitve:
TERENSKE ZASTOPNIKE in POSPEŠEVALCE PRODAJE
osebnih in poslovnih daril za področje Dolenjske Pogoji:
najmanj srednješolska izobrazba, vsaj 5-letne izkušnje na področju komercialnega dela s pridobivanjem novih kupcev, pripravljenost na dinamično timsko delo v pisarnr in na terenu, znanje dela z računalnikom v okoljuWindows / Word / Excel in elektronsko pošto, vozniški izpit B kategorije, lasten prevoz.
Prednost imajo kandidati s poznavanjem dela v prodaji daril, še posebej na področju pospeševanja razvoja prodajne mreže.
Nudimo:
delo na določenem področju z izvrstno poitudbo izdelkov, dodatno izobraževanje in timsko delo ter odlično stimulacijo na podlagi prodajnih rezultatov.
Vloge 7, življenjepisom in opisom prejšnjih dejavnosti podjetja (za s.p.) oddajte na naslov rokus@rokus.com ali po pošti na: Založba Rokus, d. o. o., Pot na Fužine 2, 1260 Ljubljana Polje s pripisom “Samostojni podjetniki — zaposlitve” v roku 8 dni od objave razpisa-lnformacije tel.: (01) 546-11-60, ga. Kočevar.	f
VPIS SOLSKIH NOVINCEV
ZA ŠOLSKO LETO 2001/2002
OSNOVNE ŠOLE: Bršliin. Center. Grm. Šmihel
18.9.2000	od 8. do 17. ure
19.9.2000	od 8. do 17. ure
20.9.2000	od 8. do 14. ure
OSNOVNA ŠOLA: Stopiče
19.9.2000
PODRUŽNIČNE ŠOLE:
Birčna vas
Polž
Podgrad
Mali Slatnik
od 8. do 17. ure
21.9.2000
18.9.2000
20.9.2000
21.9.2000
od 10. do 16. ure od 8. do 16. ure od 8. do 16. ure od 10. dp 16. ure
Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1994 ter januarja in februarja 1995, pogojno pa tudi tiste, ki so rojeni od marca do vključno avgusta 1995. Starši vpišite otroka v osnovno šolo v šolskem okolišu v katerem prebiva. K vpisu pripeljite otroka in prinesite izpisek iz rojstne matične knjige.
?wcC
Iščemo novega partnerja za prodajo in servisiranje vozil Ford na področju Novega mesta.
Vse zainteresirane ponudnike prosimo, da svojo ponudbo pošljejo na naslov Summit motors Ljubljana, Leskoškova 4, p.p. 4085,1000 Ljubljana, s pripisom »FORD Novo mesto«.
Voznike vozil Ford s področja Novega mesta vabimo, da se do nadaljnjega obrnejo na servis PSC Paič v Krški vasi ali PSC Stepan v Črnomlju.
m
GOLF
Omejena količina vozil, klima brezplačno!
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova ! tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
RADIO f BREŽICE
na 88,0 in 05,9 MHz
LUPO
Dobava takoj!
Avtohiša Berus
Podbevškova 1 Novo mesto Tel 07/371 98 00
Fax 07/371 98 08
v-----------
Na morje Po zdravje
Letošnjega trinajstdnevnega ~“ravstvenega letovanja na edinem °Venskem obmorskem zdravili-na Debelem rtiču se je julija y*®ležilo 96 zdravja željnih otrok. v'no časa so preživeli v morski kp -in uživali v zdravi primorski j. lrbi, vzgojitelji pa smo organizira-|. tudi športne urice za starejše in 0yne ter kiparske delavnice za 'ajše. Vodstvo Debelega rtiča je Ioniziralo orientacijski tek, ša-'e štafetne igrice v vodi, medna-Pune tekme v nogometu in med c. e,na ognjema, kjer so naši otro-y Vedno segali po najvišjih mestih.
Paviljonu, kjer smo bili nasta-l"Pi, so letovali tudi otroci iz Be-jfL*S^e’ s katerimi smo navezali v«- Veliko truda smo vlagali v lj Cerni program, ko smo se Tre-^^Pjci predstavili letovalcem iz u8ih občin. Če je komu ostalo uj^eč energije, jo je lahko sprostil večernem plesu poleg našega Sev'ljona. Območne združenje RK nQ?ahvaljuje Zavodu za zdravstve-n- žavarovanje Slovenije, območ-^ enoti Novo mesto, občini Treb-*• Francu Žnidaršiču iz Trebnje-'n Dunji Miklič iz Trebnjega, ki °niogočili letovanje.
(več kot pleana žola)j
ZAUPAJTE PLESNIH HOJSKOMI CELOLETNA PLESNA iOLA ZA OTHOKE.
tečaji zp hatupante. vAim,
SKUPINE ZA HIP HOP. SPORNI PLES- ■ ■
V ZAČETKU OKTPfZATUPI TEČAJI ZA ODRASLE,
Z OMEJENIH ŠTEVILOM TEČAJNIKOV,
V PLESNI OVOHANI HA HOTI
TEL. OEM 41 0V1 / <2S Krf
ne.
S>
OGNJIŠČE
Krvavec
104,5
Kum
105,9
O
,\°
Posavje letos enotno na celjskem obrtnem sejmu
SEVNICA - Posavje se bo enotno predstavilo na letošnjem celjskem obrtnem sejmu, ki ga vsako leto obišče množica obiskovalcev. Kljub majhnosti naše države se je še vedno treba truditi za večjo prepoznavnost naše regije in občine, zato so vsi trije posavski župani. Turistična zveza Brežice in Zveza kulturnih društev Sevnica podpisali pogodbo o skupnem nastopu.
TA
*
I
S VII
Novo mesto, Glavni trg (pri knjigarni Goga) rg 21.9.2000 ob 19. uri
v predstavitev odlomkov
S	• n
•g	iz filma
| NA SVOJI VESNI
> V glavnih vlogah Sašo Dukič (SMS) Klemen Vuica (SMS)
t
Mestna občina Novo mesto
Mercator
Zdravko budna
urarstvo
taBakara ^
Avto
< KRKK KAVARNA
DOLENJSKA
BANKA
STROJ
oums-on
AVTOODPAD
MEGLIČ
CHiorr
STU
io
PIZzERIA
Slavni trg
INTEL servis d.o.o.
33 O MHZ
FOTO LIFE
Marko Klinc *.P.
cnan sms
EONVIKT
BIGBAflG
zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
Prodajni center podov
PCP PUREBER:
TELEVIZIJA NOVO MESTO
PARKETARSTVO
s Trdinovega vrha Jf f na kanalu ^ I
O MHZ
RADIO
UNIV0X
Dnevi evropske kulturne dediščine v Krškem 20.-29. september 2000
Valvasorjeva hiša
predavanje, okrogla miza, arhitekturna, slikarska, kiparska delavnica, razstave, koncerti, literarno dramski večer
107.5 MHz
••mali: info@univox.si
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
Naročilnica za
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:________________________________________
'Kir ¥ I JA 1 . -I
Upokojenec:
—H
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zapj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2000
Kraj:
Datum:
Podpis:
DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Tilki Turšič iz Župeče vasi 54. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (7) Gobarska- ansambel Vrisk
2. (8) Sezimo si v roke - ansambel Nagelj
3. (I) Vesela Dolenjka - ansambel Rubin
4. (2) Pojoča skrinjica - ansambel Poljub
5. (-) Mehanik - ansambel Marjana Kočevarja
t. (3) Zdaj vse drugače je - ansambel Franca Potočarja in Podlipški fantje
7. (5) Kamen na srcu - ansambel Vasovalci
8. (4) Avto moj ne ve - Kvintet Dori
9. (9) Kraljestvo naše sreče - Čuki
10. (6) Veseli podgur’c - ansambel Slavček Predlog: Hvala za kruh - ansambel Mladi Dolenjci
8«  ------------------------------------------
Kupon št. 37
Glasujem za: _________________________________
Moj naslov:	______________________________
-H
^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto j
DOLENJSKI LIST
23
A mrčki fflas IŠČEMO
 Ui ire< ■■_____
PORTRET TECjA TEdNA
USPEŠEN NASTOP TREBANJSKIH MAŽORET- Trebanjske mažorete (na posnetku) so bile od petka do nedelje na Češkem v mestu Prerov na evrop skem prvenstvu mažoretnih skupin. Nastopilo je preko 1000 mažoret iz osmih evropskih držav. Slovenijo so zastopale poteg Trebanjk še mažorete ti Laškega in Logatca. Trebanjske mažorete pod mentorstvom Darje Korelec so tekmovale v najmočnejši kategoriji senior in dosegle presenetljivo 16-mesto, kar je velik napredek od lanskega EP v Zagrebu. (Foto: Jana Šeničar)
0
o
"S 07/ 30 81 118 I 041
Šmarje 13 a, Šentjernej, e- maii:
@
debitel
prodaja
montaža
servis
'//
PAKET ' DVOJČEK
{BENEFON TOIN + MOB1PLAVČEK + NAROČ. RAZMERJE MIN. 18 MESECEV)
CENA: 24.900,00 SIT
Nekdanja delavka iz računovodstva Zaščite Suhor je poklicala v zvezi s člankom “S stavko nad nezakonito početje”. Povedala je, da ni res, kar je povedala predsednica sindikata Darja Gazvoda, da bi plače zamujale za tri mesece, ampak le za mesec in pol. Prav tako naj ne bi bilo res, da pet let niso dobile regresa za dopust, povračilo stroškov za prevoz na delo in malico pa zamuja za en mesec. Krivdo za tako stanje podjetja nosi prejšnje vodstvo. Sedanji direktor in lastnik podjetja Bruno Ribarič, ki je lastnik šele 6 mesecev, pa se zdaj trudi, da bi firmo spravil na zeleno vejo, a to ne gre čez noč. Povedala je še, da bi predsednica sindikata Zaščite Suhor Darja Gazvoda lahko vedela, da podjetje ni delniška družba ampak družba z omejeno odgovornostjo in da bo o vsem tem govorila tudi z direktorjem Ribaričem in odvetnikom Samom Plantanom.
Milena Starešinič iz Ravnac nas
je opozorila na napako v vesti z naslovom Prizidek k šoli, kjer smo pomotoma zapisali, da bosta imela slavnostni govor ob položitvi temeljnega kamna za prizidek k metliški osnovni šoli semiški župan_ Slavko Dragovan in ravnatelj semi-ške osnovne šole Jože Mozetič. Gre seveda za metliškega župana Slavka Dragovana in ravnatelja metliške osnovne šole Jožeta Mozetiča. Za nenamerno storjeno napako se prizadetim iskreno opravičujemo.
Mirko Verbič iz Novega mesta se
je na nas obrnil z vprašanjem, zakaj lani, ko so v ulici K Roku v Novem mestu napeljali ulično razsvetljavo in pri tem precej razkopali asfaltno cesto, prekopanega vse do zdaj še niso zakrpali z asfaltom. Javno razsvetljavo je naročila in plačala krajevna skupnost Regrča vas, posel pa je prevzelo podjetje Elmat iz Novega mesta, ki bo še do zime, kot smo zvedeli pri pristojnih v novomeški občinski upravi, poskrbelo, da bo prekopana cesta zakrpana z asfaltom.
Sonja iz šmarješkega konca nas je poklicala, da bi povedala, da je precej staršev, ki si ne želijo zamenjave ravnatelja osnovne šole Šmarjeta Jožeta Pečnika. Šola je v času njegovega ravnateljevanja lepo napredovala in je v svojem okolju zelo cenjena. V Pečnikovem času je bilo veliko narejenega, zato ga mnogi starši še naprej podpirajo, otroci pa so zbegani, ker jim ni jasno, kaj se s šolo in njihovim ravnateljem dogaja.
Oglasil se nam je tudi Stane Željko iz Suhorja, naš tako rekoč dežurni notranjepolitični komentator in oster kritik naših politikov. Pred volitvami bi politike rad opozoril na neizpolnjene obljube in nerešene probleme. V Suhorju ljudje še kar naprej čakajo pločnik
in avtobusno čakalnico, mnoge gozdne ceste so neprevozne. Hrvati so posekali belokranjsko ko-stanjevino ob suhorski gozdni meji in državno mejo preselili iz rada-tovičev do Brezovice ter tako presekali belokranjsko vinsko cesto. Tudi s tem, da v Sloveniji imena nekaterih slovenskih državljanov pišemo s č, se Stanko ne strinja in pravi, da bi morali vse pisati s č, saj slovenska abeceda ne pozna č-ja. Še ob marsikaj se je spotaknil, a vsega ne moremo zapisati v naši rubriki.
I. V.
Iz babičine skrinje
STRAŽA - Turistično društvo Straža priredi v nedeljo, 17. septembra, tradicionalni krajevni praznik Straška jesen z naslovom Iz babičine skrinje. Osrednja prireditev se bo pričela ob 14.30 z nastopom Pihalnega orkestra Krka Zdravilišča iz Straže, v mimohodu vozov pa bodo krajani prikazali stare kmečke običaje, med drugim vasovanje, “štelengo”, zimski večer ob peči in otroške igre. Babice bodo obujale spomine na stare čase, v Straškem gasilskem domu pa bodo na ogled stare skrinje z oblačili in vsakovrstnimi zanimivimi predmeti. Predstavili se bodo tudi: domača folklorna skupina, otroci iz folklorne skupine Kres, vokalna skupina Prima ter domači vinogradniki, čebelarji in gospodinje. Na gasilski veselici bo igral ansambel Petra Finka.
V petek, 15. septembra, bo ob 19. uri v cerkvi sv. Tomaža koncert Mateje Bajt na kljunasti flavti ter Milka Bizjaka na špinetu, v soboto pa bo ob 9. uri organiziran vsakoletni pohod v osvetljeno Veliko prepadno jamo.
D. Ž.
Z-----------------------'
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskati odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
Ernest	Bre
Štorklja ostala v Zemlju
Štorklja, ki je v začetku junija padla iz gnezda v Zemlju, si je našla nov dom pri Jakličevih, ki jih tudi pred zimo ni zapustila
Ernest Breznikar s Senovega je lesno povezan z gledališko igro. Že v zadnjih razredih osnovne šole gaje kulturno društvo vključilo v igranje. Najprej je delal pri lutkarjih, potem se je preselil na "pravi" oder. Sprva je bilo težko. "Igral sem v partizanski predstavi Ugasle luči, kjer sem se kot partizanski kurir mora! delati bebca. Imel sem veliko tremo in najbrž tudi zaradi te sem imel mimiko obraza zelo prepričljivo. “Občinstvo mu je zaploskalo na odprti sceni in zanj je bil led prebit. To je bilo leta 1959 in do danes je ves čas pri gledališki skupini DKD Svoboda Senovo.
Na odru mu je bila ves čas bliže komedija. Zdaj se t. i. resnih zadev izogiba, ker se mu začno ljudje smejati, ko pride na oder. Zadnjo resno vlogo je igra! leta 1974.
Ernest Breznikar, med sosedi in prijatelji znan tudi kot Enč, igra nepoklicno. Imel je dosti ponudb, tudi narodnozabavnih ansamblov, ki so potrebovali humorista. "Ponudbe so bile vabljive, tudi denarja ni bilo pri hiši. In vendar sem ostal amater. Zdelo se mi je, da bi, če bi delal za denar, ne bi! uspešen in da ne bi mogel igrati z dušo, ” pojasnjuje Breznikar.
Najbolj se spominja svojih vlog Krjavlja v Desetem bratu, sodnika Adama v Razbitem vrču in Grobarja v Partljičevi igri Na svidenje nad zvezdami. Za to vlogo je dobil tudi nagrado Sklada
Staneta Severja, ki jo redko podelijo amaterskim igralcem. Ernest je bil nagrade zelo vesel. Vesela je je bila tudi njegova žena Ana, ki mu je tisti dan stisnila roko in dala poljub, kot vsakič po predstavi, vendar, kot je rekla, “z veliko večjim ponosom in prepričana, da je zasluži! to nagrado".
Breznikar je poklicno delal kot vojak. “Služba, ki sem jo opravljal 25 let in zaključil z upokojitvijo s činom polkovnika, je tudi na delovnem mestu zahtevala celega človeka. Zato je bila po službi potrebna sprostitev. Instikt me je gnal v gledališče. Na delovnem mestu sem bi! izredno resen. Toda s pravo mero humorja sem zna! motivirati ljudi za priprave na vojno in v sami vojni, ki sem jo tudi vodil v Posavju kot poveljnik območnega poveljstva Teritorialne obrambe Slovenije za Posavje," pravi.
Zdaj je nekako žalosten. Čuti, da je po osamosvojitvi oblast naredila premalo. "Resnično sem razočaran, da se tisto, kar se je obljubljalo v pripravah na vojno in med vojno, ni uresničilo in da država ne prizna sodelujočim v vojni statusa, ki si ga zaslužijo. Uradna politika z omalovaževanjem govori o “samo desetdnevni vojni”. Na take trditve odgovarjam: Za nekatere vojne ni bilo, za nekatere je bila res deset dni, za nekatere pa je bila leto in pol, ” poudarja Breznikar. Zanj je bila vsaj leto in pol; to se zdaj, ko so tajne priprave že nekako zgodovina, lahko pove brez posledic zanj in za družino.
Za delo v zvezi z osamosvajanjem Slovenije je dobil številna priznanja in odlikovanja. Posebno je vesel, da so dobiti visoka priznanja in odlikovanja tudi borci iz vrst, ki jim je poveljeval.
Zdaj, ko je upokojen, se ukvarja z lovom, ribolovom, s pohodništvom in kulturo. V že omenjeni gledališki skupini na Senovem igrata oba z ženo. Tudi vsi trije njuni otroci so šli po njuni poti v gledališki smeri.
M. LUZAR
.ZEMELJ - Sredi junija smo pisali o tragični zgodbi štorkljice iz Zemlja pri Metliki, kije bodisi namerno ali po nesreči padla iz gnezda, ki so si ga štorklje spletle na podstavku na električnem drogu pred Gregoričevo hišo. Poškodovano ptico je vzela v oskrbo soseda Anica Jaklič, ki je takrat mislila, da bo zanjo skrbela le nekaj dni, dokler pač ne bodo našli za žival primerne oskrbe.
A štorklja, ki jo kličejo Mala in se na to ime tudi odziva, je ostala pri Jakličevih in v teh treh mesecih povsem odrasla. Toda medtem ko so njeni starši in eden od mladičev 25. avgusta odleteli na jug, je Mala ostala v Zemlju. „Domnevam, da so jo starši zaradi suše in s tem pomanjkanja hrane sami porinili čez rob gnezda, saj se zanjo, odkar je padla iz gnezda, niso več zanimali. Pokazali so ji le, s katerega grička nad našo hišo naj prvič poleti, in od tam vzleta še danes. Sicer pa smo jo ves čas hranili in tudi še danes, ko si lahko sama poišče hrano, ji postrežemo s priboljški. Pri hiši ima svoj krožnik, ki ga brani pred vsiljivci. Zelo rada ima belo piščančje meso in naribano svinjsko peso, lovili pa smo ji celo žabe in ji nosili žive ribe iz ribogojnice,” pravi Anica.
Štorklja je dovolj močna, da bi lahko poletela v južne kraje. Zakaj se ni odločila za pot, Jakličevi ne vedo. Celo ko je gnezdo njenih staršev sredi Zemlja ostalo prazno,
NA STREHI - Jakličeva" štorklja iz Zemlja konec avgusta ni odšla na
jug, a tudi v praznem gnezdu svojih staršev se ne počuti dobro. Prenočuje kar na golem slemenu Jakličeve hiše. (Foto: M. B.-J.)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Ni vse tako, kot je povedala Gazvodova - Opravičilo metliškemu županu in ravnatelju metliške osnovne šole - Cesta v ulici K Roku ho zakrpana še pred zimo
NAJTEŽJI JE “MALOČRN" S KOPRSKEGA - V ocenjevanje za akcijo “Iščemo najtežji grozd", ki so jo ob zadružnem sejmu na Grabnu pripravili v sodelovanju s Kmečkim glasom, so vinogradniki prinesli 38 grozdov. Letošnji zmagovalec je bi! grozd Benedikta Babiča (na sliki) iz Vanganela P ti Kopru, kije v dolžino meri! kar 60 cm in tehtal 2.250 gramov, kar je rekord v dosedanjih 5 ocenjevanjih. Na Primorskem sorti po domače pravijo mal-očrn, neuradni kolegij dolenjskih vinogradnikov pa je razglasil, da gre zo sorto kardinal. Na drugo mesto se je s 1.625 g uvrstil grozd Francija Vrtov-ška iz Stolovnika pri Brestanici in na tretje 1.420-gramski orjak Jožeto Žabkarja iz Šentjerneja. (Foto: B. D. G.)
je le dva dni po nekaj ur presedela v njem. A se najbrž ni počutila dobro, kajti vedno znova se vrača le na Jakličevo dvorišče, kot bi se jim hotela zahvaliti, ker sojo rešili smrti. Celo za prenočevanje si je izbrala sleme njihove hiše. Jakličevi so Malo tako vzljubili, da jo imajo za enakopravnega družinskega člana. Celo z domačo psico Heidi se tako dobro razumeta, da ji Mala iz gobca pobira hrano. Hkrati pa pomaga Heidi pri čuvanju hiše, saj prežene z dvorišča vse vaške pse, ki se nehote znajdejo na njem.
Anica Malo natančno opazuje in si zapisuje njeno obnašanje. „Prav neverjetno je, koliko koristnega se lahko človek nauči od živali. Vendar pa me ob bližajočem se hladnem vremenu skrbi za našo štorkljo. Poskusila sem jo navaditi, da bi prenočevala na skednju, kjer je nekoliko topleje, a ni hotela. Zato se bojim, da pri nas ne bi preživela zime, saj sem izvedela, da prenese le pet stopinj pod ničlo. Zatorej bi nam bil zelo dobrodošel nasvet, komu bi jo lahko zaupali v prezimovanje. Seveda pa bi jo spomladi zopet vzeli nazaj, saj smo se nanjo že preveč navadili,” pravi Anica.
M. BEZEK-JAKŠE
Šukar gilja: romske pesmi s slovarjem
NOVO MESTO - Danes, 14. septembra, bo ob 19. uri v avli Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu predstavitev knjige Šukar gilja: romske pesmi s slovarjem. Gre za pesmi, ki jih igra in poje priljubljena skupina Šukar, ki bo tudi nastopila na predstavitvi. Z Miho Šventom, članom te skupine in urednikom knjige, se bo pogovarjal novinar Dolenjskega lista Andrej Bartelj. Knjiga je del projekta Življenje brez predsodkov, ki ga sofinancira ministrstvo za kulturo.
Šolanje psov
NOVO MESTO - Kinološko društvo Novo mesto začenja z jesensko šolo za pse in vodnike. Zato vabi vse lastnike mladih in odraslih psov ne glede na velikost in pasmo, da se udeležijo male šole, začetnega ali nadaljevalnega tečaja, pa tudi tečaja za pse reševalce izpod ruševin. Uvodni sestanek bo v petek, 15. septembra, ob 17. uri na vadbišču na Grabnu. Vse ostale informacije dobite na spletni strani: www.kin-drustvo-nm.si .
Svetlo pivo Union v steklenici z dolgim vratom - long neck -je novost Pivovarne Union. Pitje svetlega piva Union iz steklenice z dolgim vratom vam zagotavlja najdaljši užitek
PIVOVARNA UNION
f/ri/n/<//(!