Naj živi Prvi maj !
Obnovljena izdaja - Leto XXI. - Štev. 5 (735)
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
UREDNIŠTVO in	uprava :	34131 Trst,
Ul. Capitolina 3 -	Telefon 744046, 744047	
DOPISNIŠTVO za	goriško	pokrajino:
34170 Gorica, Ul. Telefon 24-36	XXIV.	Maggio 18 -
NAROČNINA: Letna 1000 lir, polletna 550		
lir. Poštni tekoči	račun :	Trst 11/7000
TRST - 26. aprila 1969
Posamezna številka 40 lir
Petnajstdaevnik
QuindicÌBale
Spedii, in abb. post. Groppo II
V teh dneh se spominjamo odporništva, protifašističnega boja in osvobodilne vojne. Poteka štiriindvajset let od splošne ljudske vstaje v severni Italiji in bliža se prvi maj, praznik in dan boja delovnega ljudstva vsega sveta in obenem tudi dan osvoboditve naših krajev.
Na proslavah in manifestacijah, ki bodo v teh dneh, ne bomo samo obujali spomine na preteklost. Odporništvo in prOtifašizem sta namreč zelo aktualna. Tega bi se morali zavedati tudi tisti, ki sanjarijo o povratku preteklosti, nostalgiki in zagovorniki tako imenovane »močne« vlade, ki naj bi napravila red med delavci in študenti ; tega bi se končno morali zavedati tudi provokatorji, ki so zadnje čase zagrešili diverzantska dejanja v raznih krajih države.
Odporništvo je bilo in je vir moči in ljudske enotnosti tako v narodnem kot v mednarodnem merilu; je bilo in je izhodiščna točka za razvoj demokracije in družbenega 'napredka, za izgrad.-njo novega sveta, osnovanega na miroljubnem sožitju ter sodelovanju med narodi. Ne pretiravamo. ko trdimo, da se prav mi Slovenci v deželi Furlaniji-Julijski krajini močno zavedamo pomena te resnice.
Kdor zapusti pot in nauke odporništva pristopi na pot raz-dvojevanja ljudskih sil, k obrambi interesov konservativcev in reakcije. Zanj postanejo delavci nevarni. Avola in Battipaglia učita.
Opustitev poti odporništva, odstop od naukov odporništva pomenita razbijanje protifašistične enotnosti, pristop k atlantske-,u Paktu, k zavezništvu s špan-• umi in portugalskimi in grškimi fasisti.
Živimo na obmejnih področjih Poroči ih posejanih z vojaškimi služnostmi ; živimo ob velikem oporišču NATO. Vemo, kaj vse to pomeni.
Kot Slovenci smo še posebej prizadeti. Za naše zahteve po popolni enakopravnosti se zanimajo celo varnostni organi, zanimala se je prejšnja SIFAR. Za te zahteve pa se ne zanima vlada. Minister za notranje zadeve zatrjuje, da vprašanj Slovencev v Italiji sploh ni; zatrjuje, da so ta vprašanja že rešena.
Posvet v Čedadu
V nedeljo 4. maja ob 9,30 v Čedadu
(dvorana hotela Trieste) Posvet
o narodnostnih pravicah in gospodarskem razvoju Slovencev v Furlaniji
Povabljeni so parlamentarci, deželni svetovalci, zastop-ulki strank in organizacij in drugi javni delavci.
Ta izredno važen posvet sklicuje videmska federacija KPI.
Odporništvo se nadaljuje tudi v boju za mir, za kolektivno evropsko varnost, o'dpravo nasprotujočih si vojaških blokov; nadaljuje se v boju za demokracijo in za družbeni napredek, za odpravo vseh krivic, ki zaostrujejo krizo v družbi.
Prav zato, manifestacije odporništva — četudi so v počastitev spomina padlih — niso več navadne komemoracije. K idealom odporništva ne kličemo samo »stare« borce, kličemo tudi mlade, ki imajo to veli. o srečo, da niso poznali fašizma in ki danes zavračajo avtoritarizem, zavrača-
jo krivice, hočejo sodelovati v bojih za ustvaritev nove družbe.
V tem se »stara« in nova borba povezujeta, se združujeta, Sedanji čas je zelo pomemben prav zaradi širine in razčlenjenosti ljudskega gibanja, zaradi zahtev po obnovi, ki prihajajo zelo jasno do izraza. In prav zaradi tega smo in hočemo ostati aktivni protagonisti, faktorji enotnosti in demokratičnega napredovanja.
Prežeti s tem duhom se bomo udeležili pomembnih manifestacij v teh dneh, prežeti s tem duhom vabimo tudi bralce naj se manifestacij kompaktno udeleže.
Udeležite se
prvomajskih manifestacij
Demokracija je v nevarnosti
Pred nekaj dnevi je tovariš Nikolaj Nicolaidis, ugledni predstavnik grškega odporniškega gibanja, ki deluje v tujini, objavil v listu «Avanti!» članek, ki Opozarja na nevarnost, ki jo povzroča fašistični režim v Grčiji. Članek je ponatisnila tudi «Unità». Iz tega članka povzemamo naslednje:
Diktatura, ki vlada v Grčiji, ni zadeva Grčije same, je zadeva vse Evrope. Dvomimo pa, da se politiki in politične sile Evrope zavedajo obsega in resnosti nevarnosti, ki grozi demokratičnim ustanovam in ki izhaja prav iz Grčije. Podpora, ki jo nefkatere sile dajejo grškemu fašizmu, opogumlja tiste, ki sanjarijo o diktaturi, kakor tudi tiste, ki si prizadevajo, da bi zrušili demokracijo, uverjeni, da bodo deležni e-nake podpore kot jo ima sedanji režim v Grčiji.
V Grčiji, domovini demokracije je avtoritarni poskus uspel. Razne demokratične vlade so se že sprijaznile s tem poskusom, premnogi pa se, žal, ne vprašajo, ali je diktatura v Grčiji sad notranjega, grškega, razvoja ali izraz vsiljen)a od zunaj.
Ameriški general Shoup je nekje zapisal, da so Združene države postale militaristična in agresivna nacija. Poveličeval je vojake v tako imenovanem tretjem sye-tu, ki so povezani z ameriško službo; poveličeval jih kot razred, ki je deležen podpore Američanov. Zapisal je tudi, da je treba omenjene vojake smatrati kot razred, ki zasluži vse zaupanje. Američani gledajo na te vojake kot na silo, ki je sposobna, da poseže tudi v politiko.
Richard J. Barnett pa je v neki knjigi zapisal med drugim, da utrditev reda potrebuje stabilnost, povečanje vojaških sil ter nenehna skrb, da se ohrani vojaška premoč na področju Sredozemlja. Zapisal je tudi, da je potrebna, okrepitev filomi li tarističnega vpliva tudi v zunanji politiki.
Poročilo o seji ameriškega kongresa z dne 18. marca 1969 govori tudi o nastopu poslanca Alberta W. Watsona. Ta je zahteval, naj med akte ameriškega kongresa prilože tudi neki članek, ki ga je napisal Antony Arrigan in je bil objavljen v neki vplivni ameriški reviji. Poslanec Watson je govoril o krepitvi sovjetskih sil v Sredozemlju.
«Običajno je — tako ugotavlja tovariš Nikolaidis — da nekatere ameriške revije objavljajo podobne članke po navodilih funkcionarjev Pentagona in ameriške obveščevalne službe CIA. V določenih trenutkih taki članki služijo pri določanju usmeritve zunanje politike. In omenjeni članek obravnava tudi položaj v Italiji. Ugotavlja, da komunistična (Nadaljevanje na 4. strani)
Loči nas svinec, gospodje...
Še sveže gomile v Battipagli krase rdeči nagelji. Kmalu bo prvi maj, tudi zanje, ki so s svojo nedolžno krvjo oškropili tla revne dežele v južni Italiji.
Kot marsikdaj. Kot vedno se v južni Italiji rešujejo družbeni spopadi s svincem. Ni še utihnil jok v Avoli na Sic’lìji, ko so žandarji spet nastopili v imenu «Države».
Šeststo delavk je zaskrbelo za svoje delovno mesio, govorilo se je o zapori tovarn. Stavkali so, šli na ulice, kjer so jih sprejele svinčenke. In smrt. Do nasilja je prišlo potem, po uboju Carmineja Ci-tra in profesorice Ricciardi.
Dogodkom v Battipagli je sledila razprava v zbornici in gonja desničarskega tiska, ki hrepeni po režimu grškega tipa tudi pri nas. Pisali so, da so demonstranti napadli policijo, Da jo sploh napadajo povsod, in z njo — državo, ureditev, «red». (Res čudno, da so demonstranti vrnili v komisariatu zaplenjeno orožje neuporabljeno mestnim stražnikom v Battipagli! ! ) Od vsepovsod kriče, da je vlada prešibka in da trpi izzivanje. V trenutku, ko delavske borbe naraščajo, bi «morala država skrbeti za RED», («red» do-bromislečih in bogatih, Rive, sifarjev... itd.).
Vlada leve sredine, minister za notranje zadeve, politiko zatiranja ljudskih protestov zagovarja na vse kriplje. Za strele trde, da so bili zaradi «silobrana». Hkrati pa — seveda — ostro zavračajo misel po razorožitvi policije pri vzdrževanju javnega reda (kot v Angliji). Napihuje se desničarska kampanja, ki jo po raznih mestih spremljajo fašistične bombe ob sedeže strank in sindikatov.
Našla pa je odmev tudi pri nas. «Novi list» in «Katoliški glas» sta na svojih prvih stra-
neh jezuitsko obsodila «nasilje» (seveda ne policijskega). KG se v politični primitivnosti kar enostavno laže in piše o enem, samo enem policistu, ki naj bi ubil v silobranu. (Radi bi vedeli, če KG meni, da je bila profesorica na oknu policistom smrtno nevarna. Pa tudi to je čudno, da je tisti «edini» policist streljal v ovinku za vogal, ker je bil Carmine Citro ubit na drugem koncu druge ulice). «Novi list» pa kliče k redu in skorajda obsoja vlado zaradi njene šibkosti.... Niti kapljice ogorčenja zaradi žandar-skega ubijanja....
Naj bo tudi pri nas ločnica med «grško» desnico in demokrati dovolj jasna. Začrtana je s svincem, iz katerega so izdelane ubijalske krogle pa tudi stopici vrstic «Novega lista» in «Katoliškega glasa».
Vprašujemo se, kako je sploh moglo priti do takega pisanja. Mar mislite, gospodje uredniki, da vam bravci nasedajo? Preprosti človek nagonsko simpatizira z zatiranimi in revnimi, ker pozna tudi po lastni izkušnji težak položaj družin, ki jih zapora tovarne (Trst ima glede tega dovolj izkušenj) spravi v o-bup. Pomislite za trenutek na možnost, da bi stopili v protestno povorko beneški Slovenci, ki jih tare strašna revščina, in bi tudi nanje (nič ne bi bilo čudnega) padli podobni streli, kot v Battipaglii.... Ne vemo, kako bi vi, gospodje, v takem primeru pisali svoje uvodnike.
Še pripombo «Katoliškemu glasu» :
Carmine Citro, star 19 let, je bil član Katoliške akcije, profesorica Ricciardi pa verna katoličanka. Vi ste njih žrtev zamolčali. Ni to šakalstvo?
ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo aooooooooooooooooooooooooooo
zares Men jrokraiski zapieiiiar
Pred nekaj dnevi je tržaški občinski odbornik Vigini odgovoril naši občinski svetovalki tov. Jelki Gerbčevi na neko 'vprašanje v zvezi s pravilnim pisanjem slovenskih priimkov in imen. Zadevno vprašanje je naša tovarišica predložila novembra 1967! V vprašanju je bilo rečeno: «ali namerava občinska uprava sprejeti ukrepe, da se vrne državljanom slovenske narodnosti izvirna oblika priimka, ki jim je bil spremenjen za časa fašizma.» Dalje je bilo rečeno : «ali bo občinski matični in anagrafski urad pravilno pisal črke č, š, ž.»
V odgovoru na omenjeno vprašanje, je rečeno:
«Med razpravo o občinskem proračune ste me hoteli vljudno spomniti na vprašanje pravilnega pisanja slovenskih priimkov in imen na anagrafskih listinah. Resnici na lju-
bo moram povedati, — pravi odbornik — da sem sestavil odgovor na vaše vprašanje že 4. decembra 1967. leta.
Ker menim, da je prišlo do birokratskega zapletljaja, vam pošiljam prepis odgovora in vas hkrati obveščam, da so mehanografske naprave, ki jih omenjate v pismii, prišle na moj oddelek aprila 1968 in da od meseca maja istega leta pristojni urad poskrbi za spremembo pločevinastih ploščic, vsakokrat, ko prizadeti občan zahteva anagraf-sko potrdilo in izda prizadetemu zadevno potrdilo s popravljenimi podatki.» Sedanjem odgovoru odbornik prilaga tudi prepis prejšnjega odgovora, ki ga svetovalka Grb-čeva poprej ni dobila, in v katerem je rečeno :
«Vprašanje uporabe šumnikov za slovenske priimke je nastalo z me-
hanizacijo anagrafske službe za izdajanje anagrafskih potrdil, ker tedanje naprave, ki služijo za pripravo pločevinastih ploščic, niso vsebovale šumnikov.
fa pomanjkljivost je bila odpravljena tako, da je bilo na zadevnem vzorcu navedeno točno ime in priimek, ki omogoči, da se poišče pločevinasta ploščica z anagrafskimi P°datki prizadetega in da - se na ploščici napravi poseben znalk, ki naj opozori prizadetega uslužbenca, da izpopolni izdani dokument s strešicarni na črkah c, s, z.
Občina je večkrat skušala dobiti zadevne naprave, da bi rešila to vprašanje in je tudi nedavno zaprosila tovarno, ki te naprave izdeluje, naj ji pošlje potrebno gradivo. In to ne samo v korist občinstva, mar-
(Nadaljevanje na 4. strani)
2 • DELO
- 26.4.1969 2(
Kriza lfil/6 sredine ///■ kongres vsedržavne zveze kmetov
na Goriškem
Medtem ko se je v Gorici zaključila kriza leve sredine s tem, da so svetovalci KD, PSI in SDZ preklicali ostavko, se leva sredina v Tržiču nahaja še v kalnih vodah, kot pred začetkom krize, povod katere je bila stavka elek-trovarilcev ladjedelnice. Občinski odborniki PSI v Tržiču obtožujejo vodstvo KD, da zavlačuje z uresničitvijo skupnega programa. Nasprotno pa KD odbija te kritike in vali krivdo na socialistično stranko. V bistvu, v tržiškem občinskem svetu ne gre več za krizo leve sredine temveč za resnično krizo v vrstah socialistov in demokristjanov. Izhodišče iz tega stanja je samo v ustvaritvi nove večine, ki bi vsebovala vse napredne sile. Leva sredina v Tržiču nikakor ne odgovarja potrebam delavskega razreda, ker se je razmerje sil, posebno v zadnjih mesečih spremenilo s premikom na levo.
V občinskem svetu v Gorici pa so spet skrpucali odbor leve sredine. Sociaiisti se spet klonili pred nasiljem in samovoljnostjo krščanske demokracije. Vsa bistvena vprašanja in tudi zadeva go-riške posojilnice, ki je sprožila krizo, so ostala na istem mestu kot pred poldrugim mesecem, ko je kriza formalno nastala. KD je ohranila svojo premoč nad omenjeno ustanovo. Pred krizo imenovana osebnost je ostala na mestu ravnatelja omenjene posojilnice. - Tako se je ves hrup, ki so ga zagnali socialisti v zvezi s tem vprašanjem, razblinil v prazen nič. Socialisti se pač tolažijo s tem, da bo upravni svet posojilnice »preustrojen«, ko bo izdelan nov statut te ustanove. To je sicer bilo znano že pred pričetkom krize. S ponovnim skrpucanjem leve sredine so tako ostala nerešena vsa bistvena socialna in politična vprašanja/zaradi katerih je ljudstvo postalo nejevoljno, kot je še pred kratkim priznavala tudi PSI. Vprašanja delavcev, razvoj -novih oblik neposredne demokracije in vprašanja, ki izhajajo iz dejstva, da je Gorica ob meji (naj samo omenimo ogromno škodo, ki jih povzročajo vojaške služnosti ! ), vprašanja slovenske narodne manjšine, ostajajo nerešena.
Obnašanje socialistov' in prva-kov spz. ti so že od vsegJ™ cetka krize jasno kazali svojo pripravljenost za sodelovanje v levi sredini, je dato demokristjanom proste roke in so se izmazali iz te krize brez najmanjše praske. Tako so se socialisti spet postavili v slabo luč pred javnim mnenjem zlasti pa pred delavci. Spet se je pokazala že stara praksa hlapcevania prvakov SDZ krščanski demokraciji. Medtem, ko sedaj tarnajo in pišejo, da «se po polževo rešujejo vprašanja, ki se tičejo slovenske manjšine v državi» in da «če nam kaj priznajo, nam dajejo le po kapljicah, kakor se bolniku daje zdravilo, da ne umre prehitro», se v teh mesecih niso upali opozoriti KD glede naših narodnostnih vprašanj. Pray tako se na seji, na .kateri je bila spet se-stavljana leva sredina, niso pridružili komunističnim občinskim svetovalcem, ki so zahteva-Jl’ na.\ se začne razprava o nerešenih vprašanjih slovenske narodne manjšine. Zgleda, da je prvake goriške SDZ v teh mesecih skrbelo le to, če bodo lahko še sedeli na odborniških stolčkih, ko pa so bili ti spet zagotovljeni, so začeli »protestirati« s pošiljanjem pisem županom in odbornikom. To je zares uganjanje stru-mentalizma.
To si bodo zapomnili tudi tisti, goriški Slovenci, ki so na zadnjih volitvah dali svoj glas lipovi vejici.
Pretekli teden je bil v Rimu III. kongres Vsedržavne zveze kmetov. Tržaško Kmečko zvezo sta na kongresu zastopala tov. Lucijan Volk in Slavko Štoka. Kot je znano je naša enotna kmečka organizacija včlanjena v omenjeno vsedržavno zvezo.
Na kongresu je govoril tudi Lucijan Volk. Med drugim je poudaril, da je še posebej pomembno, da se uvede nova kmetijska politika, ki naj upošteva kmete kot aktivne ustvarjalce splošnega gospodarskega in družbenega razvoja države.
Iz govora Lucijana Volka
Govornik je seznanil kongres tudi s položajem, v katerem se nahajajo slovenski kmetje na Tržaškem. Med drugim je podčrtal naslednje :
«Izboljšati življenje kmeta in mu s tem omogočiti, da ostane na svoji zemlji, pomeni za nas ohraniti tudi enega izmed glavnih gospodarskih temeljev slovenske narodnostne skupnosti, ki je 'dala tako velik prispevek v odporniškem gibanju, sodeluje v naporih delovnih ljudi za demokratizacijo ustanov in hoče živeti, da bo lahko še nadalje prispevala k razvoju vedno bolj demokratične in pravične družbe, ki naj spoštuje in ščiti tudi upravičena
stremljenja narodnih manjšin, na katere je treba gledati kot na most za razumevanje ter prijateljstvo med narodi.
Da se bo kmet počutil dejanski gospodar in ustvarjalec pri razvoju družbe, je treba spoštovati kmečko lastnino in mu omogočiti, da lahko izraža svoje stališče, kadar in če je treba, zaradi javne koristi. Ko je treba izvesti razlastitve za industrializacijo ali za javna dela, mu je treba dati možnost, da preventivno pove svoje mnenje in soodloča pri izbirah. Tako imenovana javna korist mora biti korist vseh, torej tudi korist kmetov.
V	Tržaški pokrajini je bila vsiljena obdelovalcem zaradi zatrjevane javne koristi, žrtev najboljše zemlje, ki so jo razlastili po popolnoma neustreznih cenah. Zatrjevali so, da je treba ustvariti delovna mesta za domačo delovno silo, toda v zadnjih petih ali šestih letih se je delavska zaposlitev zmanjšala za 11 tisoč mest.
V	odločujočih organih, ki sklepajo o tem, kdaj, kje in po kakšnih cenah je treba razlaščati, sedijo poleg raznih funkcionarjev predstavniki vseh gospodarskih kategorij razen predstavnikov najbolj prizadetih, torej razen predstavnikov kmetov.
Tudi pri izdelavi regulacijskih načrtov je treba upoštevati kmečko lastnino, upoštevati tudi mne-
nje kmetov. Ni dovolj, da se začrtujejo in vinkulirajo takoimeno-vana kmetijska ali zelena področja ampak je treba ta področja usposobiti kot se dela za področja, ki so namenjena industriji, s kmetijskimi infrastrukturami za njihovo valorizacijo in pri tem mora biti kmet soudeležen.«
Govornik se je dotaknil še enega važnega vprašanja, ki živo zanima tudi naše kmete. Med drugim je dejal :
»Nepojmljivo je, da lovci, ki
jih lov zabava, pripeljejo divjačino, da jim jo mora kmet, ki od zemlje črpa sredstva za življenje, ravnati in mu na to odgovarjajo, da mu škode ne more poravnati nihče, ker ni nihče zanjo odgovoren. škoda je in bo vedno večja, vzporedno z napredovanjem intenzivnih žlahtnih kultur. Zato je treba vnesti, kot v drugih državah, v zakonodajo načelo pravice kmeta po odškodnini in odgovornosti lovcev za škodo, ki jo povzroča divjačina.«
se v n je ru so ta V2 d; ja sl
Razgovor s Slavkom Štoko
Tovariš Slavko Štoka, ki je član izvršnega odbora tržaške Kmečke zveze, je v razgovoru za naš list povedal naslednje :
VPRAŠANJE — Kakšen vtis si ti, tovariš Štoka, odnesel s tega važnega kongresa neposrednih obdelovalcev, ki se je sestal v času, ko celotno kmetijstvo v Italiji preživlja krizo?
ODGOVOR — Menim, da je bil III. kongres vsedržavne zveze kmetov izredno važen predvsem zaradi tega, ker je bil dan velik poudarek, tako v glavnem poročilu podpredsednika Esposta kot v razpravi, enotnosti in predvsem potrebi po skupnem nastopu vseh malih kmetov. Ta poudarek je imel še poseben pomen, ker je
ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo jOOOOOOUI '< X)000< u >oouooooooooo
Parlament obravnava novi zakon o pokojninah in socialnem skrbstvu
Delavske množice zahtevajo pravično ureditev pokojninskega sistema. Borba za dosego tega cilja traja že dolgo let. številne in različne pobude so podprle to borbo. Manifestacije, zborovanja, protesti in peticije delavcev in upokojencev so našle velik odmev v parlamentu. Vlada je bila prisiljena popustiti. Sprejeti so bili nekateri zasilni in omejeni zakoni. Tudi kmetje, obrtniki in trgovci 'so izsilili pokojnino. Zvišanje pokojnine so si priborili tudi državni in bančni uslužbenci kakor tudi nameščenci poldržavnih ustanov. Upokojenci INPS so dosegli le manjše izboljšanje pokojnine.
Vladne stranke so tik pred volitvami leta 1968 odobrile krivičen zakon o pokojninah. Ta zakon predstavlja izrazit poskus zajezitve velikega gibanja za pravično pokojnino. Vlada je hotela s tem goljufivim zakonom «rešiti» pereče vprašanje. Komunisti so odločno nasprotovali sprejetju tega zakona.
Nazadovanje vladnih strank na volitvah, zlasti poraz socialistov, je prisilil vlado, da je ponovno postavila na dnevni red vprašanje preureditve pokojnin in socialnega skrbstva. Poslanci KPI so predložili osnutek novega zakona o pokojninah. Tudi druge stranke so bile prisiljene slediti komunistom.
Enotni 'sindikalni nastopi in postopno naraščanje pritiska delavskega gibanja so prisilili vlado, da je pristopila k pogajanjem. Posebno odločilni sta bili stavki novembra p.l. in februarja letos. Prvič po petnajstih letih sta omenjeni stavki popolnoma uspeli. Končno je bil dosežen sporazum med sindikalnimi predstavniki in
vlado. Ta sporazum je sad enotnih zahtev in pomeni korak naprej na poti, ki vodi k pravični rešitvi vprašanja pokojnin. Toda priznati je treba, da tudi ta uspeh ni v zadostni meri ugodil upravičenim pričakovanjem vseh upokojencev. Najmanj bodo pridobili tisti, ki imajo največje potrebe in to so starčki, ki prejemajo najnižjo pokojnino in pa kmečki delavci. Kljub temu pa je treba priznati, da so bili doseženi nekateri uspehi. Najnižje pokojnine kmetov, obrtnikov in trgovcev bodo znašale 18.000 lir mesečno, minimalne pokojnine ostalih kategorij za upokojence od 60. do 65. leta starosti bodo znašale 23.000 lir mesečno, po 65. letu starosti pa 25.000 lir mesečno. Upokojencem, ki imajo višje pokojnine bo nakazan 10% povišek. Vsi tisti, ki so stari nad 65 let in ki niso plačevali prispevkov za starostno pokojnino in ki živijo v težkih gospodarskih pogojih bodo prejemali pokojnino iz socialnega sklada. Prejemali bodo po 12.000 lir mesečno.
Zelo pomemben uspeh predstavlja nov način določanja višine pokojnine v razmerju z mesečno plačo zadnjih pet let službe. Tisti, ki so 40 let redno plačevali pokojninske prispevke bodo prejemali pokojnino, ki bo odgovarjala 74% plače, po letu 1975 pa bo pokojnina znašala 80% plače.
Poleg navedenih pridobitev je najbolj pomembna ona, ki predvideva radikalno preureditev vseh vodstvenih in upravnih organov. Predstavniki delavcev bodo imeli večino v upravnem odboru zavoda za socialno zavarovanje. To pomeni, da bodo v bodoče imeli večjo moč pri odločanju
bil v istih dneh v športni palači EUR v Rimu tudi kongres italijanskega združenja neposrednih obdelovalcev (organizacije, ki jo vodi demokristjanski poslanec Bonomi). Res je sicer, da so se vrstili na odru bonomianske organizacije razni ministri in zlasti demokristjanski prvaki, kar naj bi dalo pečat velikega vsedržavnega dogodka, po drugi strani pa je tudi res, da je bil kongres zveze, lahko rečem, bolj važen, ker so prišla na njem do izraza zahteve najbolj prizadetega dela malih posestnikov.
VPRAŠANJE — Katera vprašanja so bila najbolj poudarjena na kongresu?
ODGOVOR — Ni dvoma, da največje breme in največjo oviro za vskladen razvoj in omikano življenje italijanskega malega posestnika predstavlja velika zaostalost kmeta na jugu. Ta zaostalost se izraža ne samo v pomanjkanju sodobnih tehnik v kmetijstvu, marveč predvsem v kulturni in družbeni zaostalosti kmečkega prebivalstva, ki je bilo in je še danes izredno zapo-
Z odobritvijo novega sporazuma o pokojninah pa je bila zaključena šele prva faza celotnega pokojninskega vprašanja. Celotna zadeva je prešla v poslansko zbornico. Komunistični parlamentarci so se zavzeli za čimprejšnje izpopolnitev sporazuma. Po razpravi, ki je trajala dva tedna, so bila dosežena razna izboljšanja, med katerimi je najpomembnejše priznanje dobe vseh let službovanja v redni vojski ali v partizanskih edinicah. (Slednje pa velja samo za tiste borce, ki imajo u-radno priznanje.) Sklenjeno je bilo tudi, da bodo ponovno proučili položaj nekaterih kategorij. Upokojenke bodo prejele 2.052 lir poviška na mesec, pri pokojninah vdov bo ukinjena sleherna predvidena omejitev. Za delavce v kamnolomih in rudnikih je posebno važen popravek, ki so ga izbojevali komunisti. Po tem popravku bodo delavcem omenjenih kategorij priznali pet let višjo pokojninsko dobo. Upokojencem v Julijski krajini bodo priznali tudi obdobje 1920-1926.
Stranke leve sredine so se upirale izboljSevalnim predlogom, ki so jih postavljali komunisti. Zavrnjen je bil predlog, naj se najnižja pokojnina zviša na 30.000 lir. Zavrnjen je bil tudi predlog, naj se zviša pokojnina predvsem tistim, ki prejemajo najmanj.
Te dni je bila razprava o novem zakonu o pokojninah zaključena tudi v senatu. Tudi v senatu so se komunisti odločno zavzemali za pravično ureditev pokojninskega sistema. Ker pa so bili v vnešeni popravki v besedilo zakona, bo morala o zadevi zopet razpravljati poslanska zbornica.
ALBIN ŠKERK
stavljeno ravno na jugu. Vsi u-krepi za razvoj kmetijstva so v zadnjem desetletju težili k naložbam za posodobljenje veleposestev. In prav veleposestniki so bili dosedaj deležni največjega dela državnih denarnih posegov na kmetijskem področju.
Po drugi strani pa se je v Italiji ustvarilo dejansko zavezništvo med veleposestniki in ostalim velikim kapitalom, ki monopolizira tako odkupovanje pridelkov, kot predelavo teh pridelkov in razdeljevalno mrežo.
Razumljivo je torej, da veleposestniki in monopoli pogojujejo naj večji del italijanskega kmetijstva, ki je sestavljeno iz malih posestev.
VPRAŠANJE — Kakšni predlogi so bili dani na kongresu, da se omogoči neposrednim obdelovalcem, da se »samosvoje in za ustvaritev pogojev za obstanek na svoji zemlji?
ODGOVOR —- To je bila seveda ena od glavnih nalog, ki si jih je postavila zveza na svojem IIL kongresu. Zveza zahteva — kar zahtevajo seveda mali posestniki — da se ustvarijo s pomočjo iz javnih sredstev, ki jih vlada določa za razvoj kmetijstva, pogoji za večjo, rekel bi odločujočo pogodbeno moč človeka, ki živi od zemlje. Za to je bilo v tem pogledu predvsem govora o vprašanju področnih razvojnih načrtov in o ustanovah za razvoj kmetijstva, ki se ustanavljajo v deželnem okviru in v kateri mora imeti mali kmet odločujočo besedo. Zveza meni, da morajo predstav-(Nadaljevanje na 4. strani)
S cr
) 26.4.1969
- DELO
3
Ob robu pogajanj 25-letnica ustrelitve za mir v Vietnamu talcev na Opčinah
Štiri delegacije so že desetkrat sedle za pariško okroglo mizo ter v diplomatski igri razgrinjale svoje karte o vprašanju vojne in miru v Vietnamu. V tem trenutku so še zmeraj odprta in sporna tako rekoč vsa vprašanja. Toda vztrajanje za okroglo mizo vendarle obeta nadaljevanje pogajanj, ki so polna neznank in protislovij, napetosti in zaostritev. Spodbuden odmev na rob desetemu zasedanju pariške konference, je zapisal pariški »Le Monde«, ^o zagotavlja, da se predsednik Nixón osvobaja politike svojega Prednika, da mu bo sčasoma vse teže vrniti se nazaj.
Vsebina in razplet razprave na deseti seji pariške konference sta bila v senci izjave, ki jo je nekaj dni pred tem dal v Saigonu tamkajšnji predsednik vlade Nguyen ^an Thiev, v ;kateri predlaga nekakšna zasebna in seveda tajna Pogajanja med predstavniki Osvobodilne fronte Južnega Vietnama m saigonskega režima. Predstav-Pik Osvobodilne fronte Tran Buu Kiem je na pariški konferenci iz razumljivih razlogov odločno za-vrnil saigonski predlog o zaseb-rdh in tajnih pogajanjih, ker med drugim vsebuje tudi nasprotova-n;ie kakršnemu koli umiku ameriških čet iz Južnega Vietnama, ustanovitvi koalicijske vlade in c®lo zahteva razpustitev Osvobodilne fronte.
Ameriški neokolonializem
Predstavniki Osvobodilne fr te poudarjajo, da udeležba stopnikov saigonske vlade na riški konferenci ne pomeni ] znanja saigonskega režima. I hov predlog vsebuje zahtevo, sc Združene države Amerike 2
-«ujm, ju zauevajo juzm vie z Osvobodilno fronto, kajti zj žene države Amerike so nap ec Osvobodilna fronta pa predstavnica j užnovietnamsl ljudstva, pristojna za urejev juznovietnamskih vprašanj.
le po devetih zasedanjih pai ieNffvonCe Posebej poudaril nrm,l ? °Vu adlninistracija, 1 vam? 3 0?ast’ nastopila z ° «zelp po miru» in o n volji». V resnici pa njena . vnost ne kaže nič drugega stopnjevanje napadalne vojni 1 si tako ustvarila pozicijo na bojiščih, medtem ko na terenci le zagovarja neokoloi stično politiko v Južnem Vi« ^u. Še enkrat je pozval amer yiado, naj sprejme stvarna : sca m dejanja. Zato naj prei stopnjevati vojno in hkrati glašati mirovne predloge, ter opusti politiko, ki hoče ur vietnamsko vprašanje s poz
saigonsko vlado, pre icre uveljavlja neokoloniali: Južnem Vietnamu. Naposlei la spoštovati pravična st Vietnamskega ljudstva in jih Jeti kot izhodišče za uredite1
uu je, da morajo Združene >i uterine umakniti iz Južneg, uama vse svoje in satelit note.
Predstavnik Združenih dr
—^Lcve preastavniKOv letnama ni odgovoril. Iz
la • zvedeti mnenje, d; seja »zej0 zanimiva« in d -Ve «skrbno preučili».
še v ° Se na Pariški kon VDr ar naprej reševanje re; Z^unj na eni strani zat S1 'strani pa zmeraj zn
stopajo na površino novi zapleti. Resnična pogajanja se torej še niso začela.
Bistveno je seveda vprašanje, kakšne namene ima Nixon in za kakšne cilje mu gre pri reševanju vietnamskega vprašanja. Največ o tem je mogoče razbrati iz članka, ki ga je konec lanskega leta prav gotovo ne po naključju v «Washington Postu» objavil Kis-singer, ki sodi, kot pravijo, med najbližje in najvplivnejše Nixono-ve sodelavce.
Pritisk velikega dela javnega mnenja
Ko Kissinger razčlenjuje ameriški obračun vojne v Vietnamu, mora hočeš nočeš ugotavljati: »Ne glede na to, koliko so nepomembne nekatere od naših političnih zasnov ali koliko je neobčutljiva naša strategija, smo toliko močni, da nas Hanoi kratko in malo ni zmožen vojaško poraziti.
Kot rezultat tega smo dosegli naš minimalni cilj : Hanoi ni zmožen doseči vojaške zmage; ker nas ne more prisiliti k umiku, se mora z nami pogajati.
Žal naša vojaška moč nima nikakršnega političnega dopolnila. Doslej nismo mogli zgraditi politične strukture, ki bi lahko preživela vojaško opozicijo Hanoiu po našem umiku.
Tako so sestavine pogajanj povsem različne od tistih, ki so obstajale v Kareji. Ni nobenih linij fronte z varnimi področji za nami. v Vietnamu pogajanja ne potrebujejo vojaškega «statusa
quo», ampak ustvarjajo neko novo politično resničnost.»
Tej oceni položaja v Vietnamu sledi določitev obsega ameriških obveznosti, ki jih Kissinger nakaže v tehle dveh predlogih: prvič, ZDA ne morejo sprejeti vojaškega poraza ali spremembe v politični strukturi Južnega Vietnama, ki bi jo izzvala zunanja vojaška sila; drugič, ko se enkrat odstranijo pritiski in sile Severnega Vietnama, pa nimajo ZDA nikakršne obveznosti, s silo držati na oblasti vlado v Saigonu.
Na podlagi tega Kissinger tudi predlaga postopek, kako naj bi delovala pariška konferenca ob udeležbi štirih delegacij. Ta naj bi bila predvsem mišljena kot plenarno zasedanje, ki bi izročilo svoja pooblastila dvema odboroma za pogajanja, ki ju ne bi bilo potrebno niti formalno ustanoviti in ki bi se mogla celo tajno sestajati : med Hanoiem in Wa-shingtonom ter Saigonom in O-svobodilno fronto Južnega Vietnama. V prvem naj bi razpravljali o vzajemnem umiku vojaških enot in v zvezi s tem še o jamstvih za nevtralnost Laosa in Kambodže. V drugem pa naj bi razpravljali o notranji strukturi Južnega Vietnama. Ko bi se sporazumeli, bi ustanovili posebno mednarodno konferenco, ki bi sprejela poroštva za izvajanje sporazumov, doseženih znotraj odbo-
rov.
Odkar je Nixon stopil v Belo hišo je pod pritiskom velikega dela svetovnega javnega mnenja in pomembnega dela ameriške javnosti, naj natančneje opredeli svojo politiko do vprašanja vojne in miru v Vietnamu. Senator Ful-bright je Nixona opozoril, da bi v primeru, če ne bo zavzel določenega stališča do Vietnama, tudi zanj lahko govorili, da je vojna v Vietnamu Nixonova vojna, kot se je govorilo za časa Johnsona, da je vojna v Vietnamu Jhon-sonova vojna.
(«Naši razgledi», 5. aprila 1969)
Večna slava žrtvam nacifašističnega nasilja
Dne 3. aprila t.l. je preteklo 25 let od strahotnega zločina, ki so ga zagrešili nacisti in fašisti na Opčinah, kjer so ustrelili 71 talcev, Slovencev, Hrvatov in Italijanov.
Kot vsako leto so se tržaški protifašisti tudi letos spomnili žrtev. Združenja bivših partizanov in bivši politični preganjanci so organizirala slovesno spominsko svečanost, toda zaradi izredno slabega vremena je bilo treba spored skrajšati.
Na svečanosti sta govorila Mirko Kapelj in Eugenio Laurenti, nastopil je tudi pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela, predstavniki raznih organizacij pa so položili vence pred spomenik.
Kljub izredno slabemu vremenu se je zbrala ob spomeniku razmeroma številna množica. Prisotni so bili predstavniki Komunistične partije, PSI, PSIUP, Slovenske kulturno gospodarske zveze in seveda predstavniki organizacij, ki so spominsko svečanost priredile. Spominske svečanosti sta se udeležila tudi poslanec Albin Škerk in senator Paolo Sema.
Oblasti pozabljajo na žrtve vojne
Ko vse to z zadoščenjem beležimo, pa ne moremo zamolčati dejstva, da se oblasti niso čutile clolžne pokloniti se spominu padlih. Mestna uprava ni pokazala niti toliko razumevanja, da bi poslala vsaj venec, če se že ni čutila dolžna kakor koli drugače počastiti spomin padlih.
Tudi Slovenska skupnost se ni čutila dolžna, da bi vsaj letos kakor koli počastila spomin padlih.
Iz govora, ki ga je imel Mirko Kapelj povzemamo naslednje stavke :
«25 let je minilo od tistega groze polnega dne, ko so nacisti in fašisti ustrelili 71 protifašistov. Zbrali smo se, da počastimo spomin poznanih in nepoznanih mučenikov, da se jim oddolžimo. Pravilno je in potrebno, da se o-hranja spomin nanje».
Govornik je nato opisal tragične dogodke, ki so se izpolnili pred 25 leti. Opis je izdelal na osnovi pripovedovanja še živih prič. Iz tega opisa povzemamo naslednje :
«V tržaškem Coroneu se je 3. aprila 1944 dogajalo nekaj izrednega. Iz prenatrpanih celic so
Slovenskemu gledališču iz Trsta je ob zaključku sezone uspelo organizirati gostovanje centralnega jugoslovanskega gledališča, ki ga vodi Bojan Stupica. V treh predstavah se bodo beograjslki gledališčniki predstavili tržaškemu ob-čmstvu z vsemi svojimi igralci in z vso umetniško dovršenostjo od Nušičeve komedije «Protekcija», ki spada v njihov železni repertoar preko dovršenosti ruske drame «Navadna zgodba», v kateri bomo imeli priliko videti našega tržaškega rojaka Steva Žigona, do velike koralne uprizoritve «Kraljeviča Marka, povzete iz srbske narodne pesmi.
Za Trst bo to eden izmed naj-
zganjali jetnike na dvorišče ter jih uvrstili v dve skupini. Ena skupina je bila namenjena v Nemčijo, druga pa ni vedela kaj ji je usojeno. Tiste, ki so bili v drugi skupini so stlačili na kamjo-ne. Močno zastražena kolona vozil je odpeljala proti Opčinam. Iz kamjonov se je razlegalo obupno vzdihovanje, slišati je bilo jok, klice na pomoč pa tudi odločno obsodbo nacizma in fašizma. Opčine so bile močno zastražene. Nihče se ni smel približati strelišču...»
Po opisu, iz katerega so povzeti gornji stavki, je govornik poudaril sledeče:
«četrt stoletja je minilo od mu-čeniške smrti poznanih in nepoznanih protifašistov in demokratov. Oblasti, žal, pozabljajo na te in na druge žrtve nacifašizma. Kraj, ki je bil prepojen z muče-niško krvjo, ni zaščiten. Ob njem so zgradili klavnico, kot da ni bilo drugje primernejšega prostora. Strelišče, kjer so fašisti ustrelili narodnega junaka Tomažiča in tovariše je še vedno strelišče. Žrt-venik so zaklenili, da ga popotnik ne bi videl in morda položil šopek cretja nanjj Na Opčinah, kjer se je zgodilo toliko grozot med zadnjo vojno ni niti ena ulica poimenovana po junakih osvobodilnega gibanja, ne po žrtvah nacizma in fašizma. Poimenovali so razne ulice po imenih kraškega rastlinstva, prezrli pa so zahteve zavednih Opencev, zahteve, naj se vaške ulice poimenujejo po padlih junakih in žrtvah vojne.»
Tov. Rodič opisuje grozne trenutke
«Ječarji v Coroneu so nas poklicali iz celic. Pobrali so nam vse, kar smo imeli še pri sebi, prstane, ure in podobno, ter zmetali v posebno vrečo. Med jetniki je vladala groza. Slutili smo, da se nekaj resnega pripravlja. Stlačili so nas na zaprte kamjone in nas odpeljali. Imeli smo občutek, da je to potovanje zadnje; potovanje brez povratka. Ko smo clospeli «lo openskega strelišča, so nam ukazali, naj izstopimo iz kamjonov. Porazdelili so nas v več vrst. Jaz sem prišel v eno izmed srednjih vrst. Med žrtvami so bili mladi in starejši. Nekateri so bili že hudo izmučeni. Na njihovih obrazih so bili vidni znaki prestanih muk. Krvniki so stali pred nami z orož-
večjih umetniških dogodkov zadnjih let.
KULTURNI DOM V TRSTU
V soboto, 3. maja 1969 ob 16. uri (za šole)
Branislav Nušič PROTEKCIJA
V soboto, 3. maja 1969 ob 21. uri
I. A. Gončarov NAVADNA' ZGODBA
V nedeljo, 4. maja 1969 ob 15.30 in ob 20.30
Borislav Mihajlovič - Mihiz KRALJEVIČ MARKO
jem. V trenutku, ko so izstrelili salvo nisem čutil nobene bolečine. Padel sem samo zato, ker je tovariš, ki je stal za menoj, smrtno zadet omahnil name. Ležal sem v mlaki krvi. Na hrbtu mi je ležal umirajoči tovariš. Zadrževal sem dih in ležal nepremično. Tovariši so se zvijali v smrtnih krčih. Grozotno, kosti pretresajoče stokanje je odmevalo. Tedaj se je približal krvnik in začel deliti tako imenovane «milostne strele». Izstrelek, ki je usmrtil na meni ležečega tovariša, je tedaj tudi mene ranil. Krvniki so nato izvršili še poslednje dejanje, poslednjo skrunitev: potegnili so iz mrtvih teles čevlje, obleko... Moja obleka je bila preveč razcapana, čevlji preveč obrabljeni zato se me niso dotaknili. Ko so krv-krvniki opravili še to dejanje, so odhiteli
Prerani grob
Dne 5. aprila 1969 je dotrpel tovariš Albert Peric iz Saleža, star 49 let. Zapustil je ženo in dva otroka. Nesreča je bridlko odjeknila v njegovi rodni vasi in v vsej zgonišlki cbčini.
Tovariš Berto je bil zavedem Slovenec in antifašist. Že mlad je trpel preganjanje, okusil grozote ječe, konfinacije in naposled še zloglasnega koncentracijskega taborišča v Nemčiji. Po vojni je nekaj časa delal v Divači nato pa se je poročil v Saležu ter si ustvaril družino. Pridno je delal na kmetiji in še vedno je našel čas, da je pomagal tudi tovarišem. Bil je izredno dobrega značaja, z vsemi prijazen, do vseh ljubezniv, pravi tovariš. Žal ga je neizprosna bolezen privedla v prerani grob.
Pogreb, ki je bil na velikonočno nedeljo, je potrdil kako priljubljen je bilo in koliko prijateljev je imel ne le v svoji vasi temveč tudi drugod.
Naj bo blagemu tovarišču Bertu lahko domača gruda!
Neutolažljivim svojcem izrekajo tržaška federacija KPI, sekcija komunistov v zgoniški občini in u-redništvo našega lista občuteno sožalje.
Revija pevskih zborov
V soboto 12. aprila in v nedeljo 13. aprila je bila v Kulturnem domu v Trstu revija pevskih zborov. Nastopilo je 19 zborov, ki imaio skupno nad 500 pevcev in pevk. Ob tej priliki je 266 pevcev in pevk prejelo Gallusova odličja v znak priznanja za svestobo zborovski pesmi. Oba sporeda sta bila na dostojni ravni. Številno občinstvo je bilo izredno navdušeno. To je bila prava manifestacija ne le zvestobe slovenski zborovski pesmi temveč tudi zvestobe svojemu narodu. Pokazala in dokazala je, da sodobni, tako imenovani, motorizirani tempo življenja ni odvrnil množice pevcev in ljubiteljev pesmi od slavne in že stare tradicije, na katero smo Slovenci upravičeno ponosni.
Nadvse uspelo prireditev je organizirala Slovenska prosvetna zveza, kateri tudi naše glasilo izraža vse priznanje, pevcem in pevkam ter njihovim voditeljem pa izreka toplo pohvalo, z željo, da bi tudi v bodoče gojih lepo slovensko pesem.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Gostovanje Dramskega pozorišta iz Beograda
4 • DELO -
Iz gorlške pokrajine
S tržaškega ozemlja
Prvomajske manifestacije
OTTO-NOVE su 12 ciceri
Prvega maja bodo na Goriškem številne delavske manifestacije. Delavska zbornica bo priredila zborovanja v vseh večjih krajih pokrajine.
V	Doberdobu bodo položili vence pred spominsko ploščo padlim partizanom.
Večje manifestacije bodo v Gorici (na Trgu Battisti), v Krminu, Tržiču (na Trgu Republike) in v Gradiški.
Prebivalce vabimo, naj se udeleže delavskih manifestacij.
Občni zbor prosvetnega društva Jezero
V	četrtek, 17. t.m. je bil v Doberdobu redni Občni zbor krajevnega prosvetnega društva Jezero. O dejavnosti društva je poročal predsednik Janko Gergolet. Med drugim je poudaril, da so doberdobski pro-svetarji dali velik delež pri organiziranju praznika slovenske kulture, ki je bil lani v Doberdobu. Poudaril je tudi, da je potrebno nadaljevati s prireditvami poletnih praznikov v vasi, ker ti ne navežejo na društvo samo svoje člane temveč vse prebivalstvo občine. Nadalje je poudaril pomen obstoja prosvetnega društva za obrambo pravic slovenske narodnostne skupnosti, ker je širjenje kulturnega in prosvetnega dela povezano s krepitvijo narodne zavesti na vasi. Društvo pa mora biti tudi napredno usmerjeno, kajti ne smemo pozabiti na vrednote odporniškega gibanja. Dolžnost prosvetnih delavcev je, da te vrednote čuvajo in jih še krepijo, da ne bi v državi spet zavladale desničarske in reàkcio-narne sile.
Tajnik društva Jože Jarc pa je v strnjeni obliki prikazal prireditve, 'ki jih je društvo organiziralo v prosvetnih prostorih, gostovanja domačega pevskega zbora na Goriškem, Tržaškem in Beneški Sloveniji, kakor tudi v Jugoslaviji in Avstriji.
Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Gorazd Vesel, ker se zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti občnega zbora, je poslal predsedstvu pismo, v katerem je nakazal nekatere smernice in konkretne predloge za bodoče delo in obenem je zaželel novemu odboru obilo uspeha.
V	imenu Slovenske prosvetne zveze je spregovoril tajnik Edmund Košuta, ki je pohvalil doberdobske prosvetarje zaradi požrtvovalnosti, ki so jo izkazali v teh zadnjih letih. številni kulturni večeri, ki so se vrstili na sedežu prosvetnega društva, kakor tudi številni nastopi domačega pevskega zbora, godbe na pihala in športnikov so uvrstili prosvetno društvo Jezero med najaktivnejša društva na Goriškem. Seveda obstojajo še praznine in pomanjkljivosti, ki jih bo treba v bodoče odpraviti, da ne bo, kot do sedaj nosil skoro izključno breme prosvetnega dela pevski zbor. Izogniti se moramo improviziranju, imeti moramo izdelan načrt za več mesecev naprej ali celo za celo leto. Nakazal je nekatere nove pobude, ki jih bo treba sprejeti. Potrebno je ustanoviti dramski odsek in folklorno skupino.
Na občnem zboru so govorili tudi o dejavnosti vaške godbe na pihala. Poudarjeno je bilo, da je dejavnost godbe, ki obstoja že 22 let, uspešno. Doberdobska godba na pihala je namreč edina tovrstna godba na Goriškem.
O športni dejavnosti je bilo med drugim poudarjeno naslednje:
Športno delovanje je bilo plodno le predlansko leto, ko so doberdobski mladinci dosegli zelo dobre u-spehe na .Slovenskih športnih igrah v Trstu. Mladinci pripravljajo na letošnjo jesen, ko bo verjetno že
PROSVETNO DRUŠTVO «BRIŠKI GRIČ» priredi na DVORU v ŠTEVERJANU
PRAZNIK 1. MAJA Sodelujejo :
—	Ansambel LOJZE SLAK iz Ljubljane s svojimi pevci
—	Orkester «Union» iz Ljubljane ;
pojeta
ADRIJAN ŽUPANČIČ in
MARJANA DRŽAJ
—	Domači vinogradniki bodo pripravili
VINSKO RAZSTAVO v kleti na DVORU
Nasvidenje L maja v Števerjanu!
dograjeno občinsko športno igrišče, ki bo omogočilo, da se v vasi šport zares uveljavi. Seveda pa obstoja še vrsta pomanjkljivosti, nekatere predvsem zaradi pomanjkanja sposobnega kadra.
Po poročilih predsednika in tajnika se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli številni pro-svetarji. Ob koncu pa so si dzvo lili nov izvršni in nadzorni odbor, kateremu želimo obilo uspeha pri nadaljnem delu.
Športne igre v Doberdobu
V Doberdobu bodo meseca maja množične športne igre. Pobudo za to je dal odbor CONI, ki je povabil občinske uprave, naj sodelujejo pri organiziranju teh igre. Namen ustanove CONI je širiti med mladino špott z vzgojnega in zdravstvenega vidika. Nekatere občine v goriški pokrajini so že pripravile datume, v katerih bodo te igre pod imenom občinska olimpiada.
Od treh slovenskih občin na Goriškem je k športnim igram do sedaj pristopila samo doberdobska občina, ki je v ta namen imenovala ustrezno komisijo. V tej komisiji so: učitelj Sergej Korošec, športni delavec Franc Jelen, prosvetna delavca Janko Gergolet in Jože Jarc ter občinska uslužbenka Severina Peri. Poleg omenjene komisije pa obstoja še širši odbor, v katerem so pretežno mladi športniki. Občinski komisjii načeluje župan Andrej Jarc. Občinska komisija in širši odbor sta imela že več sestankov, na katerih so se zmenili v katerih športnih panogah bodo nastopali doberdobški mladinci in mladinke. Na enem izmed teh sestankov so določili, da bodo doberdobski mladinci nastopili v košarki, odbojki in lahki atletiki. V prihodnjih letih, ko bo dograjeno športno igrišče, bodo nastopali še v drugih panogah.
oooo^ooonooooooooooooooocoooooo
Radio Trst A potvarja zgodovino osvobodilnega boja
Uredniki tržaškega radia imajo zares čudne pojme o osvobodilnem boju. Ko to ugotavljamo pa prihajamo do zaključka, da so pravi mojstri za potvarjanje zgodovinskih dejstev. Seveda ne vedo, da se je. pred 25 leti bila neizprosna borba, da je šlo za biti ali ne biti. Ne cenijo ogromnih žrtev, ki jih je naš narod dal za svobodo.
Ko poročajo o govorih raznih de-mokristjanskih veljakov se razpi-štolijo na vse pretege, ko gre za dogodek, Iki živo zanima velik del poslušalcev pa se omejijo na minimum.
To, kar se je zgodilo prejšnjo ne-
Kriza, ki že dolgo razpeda vrh tako imenovane Slovenske skupnosti, še dalje traja. Marsikaj, kar se je zgodilo v zadnjem času, potrjuje, da so se razprtije še bolj povečale. «Pomirjevalni posegi», ki so prišli iz nekaterih «vplivnih vrhov», niso rodili sadov, katere so v določenih krogih pričakovali. Sicer pa so v tako imenovani krovni organizaciji — Slovenski skupnosti — ostali v glavnem samo prvaki tiste skupine, ki se je vselej hotela lastiti monopola nad Slovenci. Poleg njih so ostali tudi nekateri zvesti sopotniki. Dejansko središče te svojevrstne koalicije je, seveda, na sedežu Italijanske radiotelevizije, ali bolje rečeno, na radiu Trst A.
Čeprav so številni in raznovrstni faktorji, ki že dolgo od znotraj razjedajo Slovensko skup: nost, čeprav se razni prvaki nenehno kregajo med seboj, čeravno jim je beseda sloga tuja beseda, so vendar v nečem vselej enotni. Ko gre za gonjo proti komunistom pozabijo na vse, tudi na notranje razprtije in tudi na razne «afere».
Nedvomno pa je, da je razplet dogodkov, ki so v zvezi s tako imenovano «dolinsko afero», zadal krovni organizaciji — vrhovom Slovenske skupnosti — silno močan udarec. Tega ne ugotavljamo samo mi. V predzadnji številki Novega lista beremo med drugim tudi naslednje: «Afera z Odborom Za pomoč razlaščencem v Dolini je zadobila škanda-listični značaj prav zaradi naravnost nerazumljivega, politično vsekakor kratkovidnega ravnanja nekaterih vodilnih članov tega odbora, ki so trmasto zanikali posameznim skupinam, da se za to vprašanje zanimajo, s čimer so 'rreprečili, da se glede na nastali položaj naredijo politični zaključki in da se prepreči naravnost škandalozno tožbarjenje, ki je v očeh italijanske in tudi širše slovenske javnosti diskvalificiralo del slovenske vodilne plasti v zamejstvu.» Tudi komentarji, ki jih beremo v drugih slovenskih časopisih več ali manj tolmačijo podobno mnenje.
Seveda, v trenutku, ko se močno maje baraka in ko obstaja nevarnost, da se zruši — ne toliko zaradi pritiska od zunaj kolikor zaradi notranje nevzdržnosti — se razni prvaki skušajo oprijeti sleherne rešilne bilke. Najbolj e-nostavno pa je seveda, da v se tudi v tem trenutku srborito zaženejo proti komunistom. Glasilo Slovenska skupnost nesramno trdi, da so komunisti «kot sestradani krokarji» planili na dan in da so potegnili iz hlddilnika znano kominformovsko zmerjanje.
zares nima smisla odgovarjati
na omenjene in podobne trditve. Komunisti so zahtevali samo resnico. In to zahtevajo tudi danes! Delali so in delajo neutrudno zcr očiščenje ozračja! Obsojali so in obsojajo metode mafije. Trdili so in to ponavljajo še vedno, da se pereča vprašanja Slovencev ne morejo reševati tako kot mislijo nekateri prvaki Slovenske skupnosti. Trdili so — in to ponavljajo tudi danes — da leva sredina, s katero sodelujejo tudi prvaki Slovenske skupnosti, noče pristopiti k reševanju slovenskih vprašanj. Komunisti so bili vedno prepričani — in so tudi danes trdno prepričani — da je za reševanje vprašanj Slovencev nujno potrebna predvsem enotnost Slovencev Tisti, ki razbijajo enotnost Slovencev škodujejo Slovencem, o-nemogočajo borbo za uspešno reševanje perečih slovenskih vprašanj. Toda, žal, prepogostoma zadevajo na gluha ušesa. Za razne liparske veljake je poglavitna zapoved — boj proti komunistom Glasilo Slovenska skupnost, pravi, da so se po zaslugi Slovenske skupnosti začela reševati vprašanja, ki so predolgo čakala na rešitev, izogiba pa navajanju vprašanj, ki naj bi bila po njihovi zaslugi rešena ali naj bi se vsaj začela reševati. Da bi svoje bralce odvrnilo od perečih vprašanj vabi k slogi in kliče Slovence, naj ne poslušajo tistih, ki napeljujejo vodo na mlin slovenskih nas-pronikov. Seveda, se Slovenska skupnost ne pove tega, da so nasprotniki Slovencev prav tisti, s katerimi, prvaki SS tesno sodelujejo in jim zvesto služijo. Ni potrebno iti daleč, da se vsekakor prepriča, da se v prvi vrsti demokristjani — tisti, ki imajo platno in škarje v svojih rokah — nenehno protivijo priznanju pravic Slovencev. Kaj so dosegli prvaki Slovenske skupnosti s tem, da so reševali občinske uprave v Trstu in Nabrežini, da so jih podpirali tudi v tržaški pokrajinski upravi, da jih podpirajo v deželnem svetu? Kje je dvojezičnost, kje je izpolnitev toliko razbobnanih obljub glede rešitev nadvse pereče problematike slovenskega šolstva? Po krivdi demokristjanov se ne izvajajo niti določila zakona o slovenskih priimkih in imenih, tistega zakona, ki je bil sprejet po zaslugi komunistične poslanke tovarišice Marije Berneti-čeve.
Zaman je vsako zavijanje, vsako potvarjanje dejstev ; zaman so laži; zaman je tudi tožbarjenje. Dejstvo je in ostane, da kdor dela proti enotnosti Slovencev, škoduje Slovencem; dejstvo je, da kdor išče v politiki lastne interese, škoduje interesom skupnosti. In take srečamo ravno v vrstah okrnjene Slovenske skupnosti.
loouoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
deljo pa presega vsako mejo resnosti, objektivnosti in tudi spoštovanja do žrtev nacifašističnega nasilja. Govorili so o sabotažni akciji, ki so jo izvršili partizani na Opčinah, «pozabili» pa so povedati, da so domačini bojkotirali Okupatorja, da so skoraj vsi podpirali osvobodilni boj. Kronist je prezrl žrtev 71 talcev.
Oddaja, ki jo je radio v slovenskem jeziku posredoval poslušalcem v nedeljo 13. aprila je hudo ogorčila vse protifašiste.
Senator Paolo Sema in poslanec Albin 'Škerk sta naslovila ministru za pošto in telekomunikacije vprašanje v zvezi z vsebino oddaje, ki jo je radio Trst A posredoval v nedeljo, 13. aprila ob 13. uri.
V omenjeni oddaji so govorili o 'dogodkih pred 25 leti, ko so nacisti
ustrelili 71 talcev na Opčinah.
V oddaji je prišlo do izraza stališče, ki odkrito potvarja zgodovino in žali slovensko narodnostno skupnost v Julijski krajini, ki je z velikim številom padlih in ogromnimi žrtvami drago plačala svoj odpor proti fašizmu.
«Zahtevamo — tako je rečeno v vprašanju parlamentarcev — odločen nastop proti uredniški skupini radia Trst A, ki že dlje časa deluje v odkritem nasprotju z načeli in ideali republiške ustave, po kateri se mora ravnati tudi RAI».
Obletnica smrti
Družina Briščik iz Repenča se spominja dragega Josipa, Dri je umrl pred 7 leti. V počastitev njegovega spomina daruje 2.000 lir za tiskovni sklad Dela.
- 26.4.1969
Nadaljevanje
Nevarnost
nevarnost prihaja tako od zno traj kot od zunaj, zaključuje sč pa trditvijo, da se Italija neneh ~ no nagibanje k levici. Mnogi opa -zovalci tolmačijo to kot dokaz ( da dozoreva čas ustanovitve po -dobne vlade kot je v Grčiji.
Ameriški člankar smatra držav ni udar v Grčiji kot primer it zahteva vključitev Španije v NA TO. «Po vsem tem — tako zaklju čuje Nikolaidis — primer Grčije je treba proučiti z drugačnega profila. Če je bil primer Grčije prvi primer vsiljenja totalitarne ga režima v Evropi, pomeni, da preživljamo zadnje dneve demokracije ne le v Evropi temveč svetu sploh. Demokracijo je tre ba zaščititi! Nevarnost je take 1 velika, da jo je treba resno upoštevati. Evropski politiki morajo reagirati takoj in odločno, predet se fašistizacija Evrope razširi!»
((Birokratski
zapletljaj»
več tudi občinskih uradov, ker ta pomanjkljivost, poleg tega, da pe vzroča med občani nezadovoljstvo' povzroča tuldi, da dobi prizadeti ne točen dokument, hkrati pa ohreme njuje osebje v večjim delom, kei mora zadevne priimke in imena popravljati na roko in pogledati v ana-grafski seznam, če zahteva prizadetega ustreza resnici.»
Tako torej. Odgovor po poldrugem letu. Ali naj to pojmujemo ko* birokracijo?
In kako je rešeno vprašanje? Ali naj tisti, ki izrecno zahtevajo pravilno pisavo priimkov hodijo od dkenca do dkenca anagrafskega U-rada?
Ali mi to še en dokaz, da na tržaškem županstvu zares ne kažejt razumevanja? !
Razgovor
morajo biti opora kmetu za u-resničevanje njegovih teženj z2 ustanavljanje konzorcialnih d1 zadružnih ustanov, kakor tudi za neodvisno delovanje malih posestev. Isto velja seveda tudi za ustanove za razvoj kmetijstva, KJ morajo pomagati malemu kmetu, da bo dosegel pravično pia-čilo za delo, ki ga vlaga na svO' jem posestvu. Pri tem pa gri predvsem za to, da se enkrat z» vselej razbije monopol velepu sestniškega in velikega kapital« pri odkupovanju in prodaji kme-tijskih pridelkov. Malemu kmettl je treba dati takšne zadružne if kanzorciailne organizacijske obli' ke, da ne bo več suženj cen kme-tijskih strojev, umetnih gnojil $ drugih pripomočkov, ki jih se daj določajo monopoli.
Za zaključek naj še omenint da je v lanskem letu dejanskf vnovčena vrednost kmetijskih pri; delkov znatno padla prav zarad1 povišanja cen kmetijskih stre jev, umetnih gnojil itd.. Pri teri pa je prišla na dan tudi razve seljtiva novica, da so se mali kme1' je, zlasti v Emiliji, Toskani j11 Lombardiji začeli združevati $ ustanavljati konzorcije in zadri1' ge, s katerimi so uspeli znatb1! povečati vrednost pridelkov p1"1 kmetu, hkrati pa omogočili n^' baviti razne pripomočke po znb1' no nižjih cenah.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12
.____________________ ^