XI. letnik. V Gorici, dno 25. juniju |«)03. 26 številka Izhaja vsaki četrtek oli 11. mi dopoldne. 1,'nkopisi se ne vr.v i ,i jo. Nelraiikovana ju ,111.1 se ne sprejemajo. Cena listu znaša M celo lelo I krone, 7.1 pol leta 2 kioni. Z.i m a n j premočne 7.1 celo leto 3 krone, /:i pol leta K 1 '30 Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije ti K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarijs štev. 7. >W--> irn-fik: 1 T. n. Fh • /// i •* ir^kcJL ■"! Izdajatelj in odgovorni urednik: — Naročniuo in naznanila sprejem a upravnišlvo v Gorici, Seineniška ulica 5. 10 Posamezne številke se prodajajo v loba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se mčuuijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.- Ivan Bajt t Gorici. Tiska »Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Kraljevi umor v Srbiji. Grozovito krvavo dejanje, knkorS-nega Kvropa že dolgo ni doživela, je na praznik Sv. Rešnjoga Telesa brzojav sporočil širnemu svetu. Srbski kralj in kraljica, njena dva brata, dva ministra, mnogo svojemu kralju zvestih častnikov in vojakov bilo je od 1.—4. ure ponoči od upornega vojaštva umorjenih. Med tem ko je grozovito dejanje pretresalo mozeg in kosti vesoljnega človeštva, ostalo je srbsko ljudstvo mirno. Uporniki so še isto noč sestavili novo vlado, ki je takoj začela obavljati svoje posle, ter na 15. junija sklicala srbsko skupščino. Vojaštvo je proglasilo za kralja 51-letnega Petra Karagjorgjeviča. Istega je tudi narodna skupščina, pod vtisom bajonetov upornega vojaštva, soglasno izvolila srbskim kraljem. Krvavo klanje v Belemgradu je pač eden izmed onih strašnih dogodkov, ki jih prst božji piše v knjigo svetovne zgodovine v poduk vladarjem in ljudstvom, sedanjema in zanamskemu svetu. Beli-grajski umor, ki v nebo vpije za maščevanje, zdi se, da je maščevanje neba za vse hudobije, katere so se godile v kraljevem konaku (palači). Avtoriteta kraljev in vlad sloni na istem temelju kakor ona starišev, na četrti božji zapovedi. A tudi dolžnosti vladarjev do svojih podložnih so kakor dolžnosti starišev do otrok začrtane in posvečene po četrti božji zrpovedi. In koliko je ravno grešila dosedanja kraljeva družina Obrenovičev in pred vsemi koliko je grešil kralj Milan, oče umorjenega Aleksandra, kot oče in soprog! Ločena in samotno v Franciji živeča kraljica Natalija je še živa toži-teljica očem in sina. Umorjeni kralj Aleksander je bil kakor se svojim očetom, tudi se svojim narodom vedno razdvojen. Vedne premembe ustave, ki so spodkopale pravico in red, kraljevo življenje, ki je LISTEK. Skalnica. Psalmi v čast M. D. svetogorski. iv. Vučiiu gore so nam v (Iclcžnino dane. i E c c h i i* 1 iiti. 2. Srečne ste, o ve slovenske gore, srečne! Odsihmal nazivali vas bodo večne. Tujci prej nad vami majali so glave: „Saj to same dolgočasne so puščave 1“ Toda zdaj sle, gore naše, omladele, omladele in po svetu zaslovele. Ona, ki izvoljena je med ženami Bivališče si izbrala je med vami. Si izbrala vašo S k a I n i c o najmanjo in svoj zlati sedež položila nanjo. Iakrat ste se, hribje naši, vzradovali, ko ste vsemu svetu dika in ponos postali. Tam, kjer prej se drzno reklo je:,Puščave!* 1 Vrti zdaj in rodovitne so dobrave. I Tam, kjer prej se reklo: ,Gore dolgočasne!1 Zdaj šumijo trume vseh jezikov glasne, j Vzdignite se, gore naše, in poglejte ! Silne množice, če morete, preštejte! Vsi od juga in od severja hitijo hvalit in častit preblaženo Marijo. Večne gore nam je v deležnino dala. Večna bodi čast Jej, večna Jej zahvala ! Egidij. zastrupljalo ljudsko moralo, intrige kraljice in omahljivost kraljeva so dovedle do nečuvenegu krvavega dejanja. Vojaška revolucija v Srbiji pa je tudi resen opomin državam, da ne stavijo vsega svojega zaupanja v moč vojaške sile. Kar se je zgodilo v Srbiji, zgoditi se more tudi drugodi, ako ljudstvo zgubi živo vero. Slrah božji in krščansko življenje slu najmočnejša obramba vsake države. Beligrajski dogodek jasno govori, da dinastičen čut, ako ne temelj v živi veri, je puhel. Beligrajski umor opominja države, da goje v svojih podložnih verski čut, da skrbe za versko vzgojo. Tudi, kakor vse kaže, kraljevi umor v Belemgradu, ne bode tukaj na zemlji našel maščevalca. Vlade se v srbski prevrat nočejo vmešavati, dokler ne nastane kaka nevarnost za sosednje uržave. Umor sicer uradni svet obsoja, a z morilci na-tihoma sklepa mir „Idealizem“ morilcev ni obstajal v lem, da narod rešijo tirana, marveč da pribore sebi moč, svojemu prijatelju in pokrovitelju pa kraljevo krono. Oboje se jim je posrečilo. In ravno to, kar označuje njihov čin kot zaničevanja vrednejši, jih je obvarovalo oficijel-nega zaničevanja. Morilci so imenovali novo vlado, in države stopajo v uradno zvezo z ministri morilske druhali. Mo rilci so proglasili svojega kralja in mu z bajoneti in kanoni pripomogli do soglasne izvolitve, in vladarji hitijo izvoljenca morilcev prisrčno pozdravljati. Kralj Peter 1. bode kmalu začel obiskavati razne dvore, in povsodi bodo postavljene častne kompanije, ga bodo objemali, mu prijateljsko stiskali roke itd. Tako se oficijelno odobruje navadni umor, opravičuje kraljevi umor, kar se še vse bode maščevalo. Kajti s kako pravico bodo v prihodnje tovariše Luc-chenija, Brescija in drugih kot sovražnike družabnpga reda, državne oblasti in kronanih glav mogli zasledovati, ako nimajo 36 krat! Gladslone, slavno znani angleški državni minister, bil je možak, da malo takih! Vzgled vrlih čednosti je močno koristil deželi, ki je bila in je zato ponosna na takega moža. Bil je do smrti eden najzdravejših in najmočnejših mož Anglijo. Umrl je v starosti 80 let, dasi bi bil še prav rad živel. Zapustil je ljudem prepis ali recept, recept namreč, kako naj človek živi, da bo zdrav in da učaka starost. Ta mož, dasi minister, je v svoje telesno zdravje vsaki dan vsaj pol ure cepil drva. S tem si je krepil in gibal život po večurnem sedenju v pi-sarnici. Ali pravi njegov recept je bil ta: „C 1 o v e k jej počasi in žveči dobro!" Gladstone je rekel vsakemu, ki ga je le hotel poslušati, da vsak košček jedi on prežveči šestintridesetkrat! .. . No, kako pa opravlja to delo naš današnji moderni človek! Poglejmo ga! V usta vrže lep kos jedi, pritisne na tiste svoje zobe tje na pol dvakrat, trikrat, jo pre-vrže parkrat tje in sem po ustih, jo zalije s krepkim požirkom pive ali vina, da zdrsne lože naprej, in na to zažene, zapodi vse skupaj dol ! Na, tu imaš želodec, delaj, kuhaj in glej, da to dobro premelješ! Saj si me opominjal, naj ti kaj dam. „Kaj pa je to?u si misli žeJo- poguma, beligrajskim morilcem izreči zaničevanje' in zahtevati kazni za nečuven, grozoviti umor? Resni so nauki, ki jih črpamo iz nesrečnega dogodka v Belemgradu, da bi jih pač poklicani činitelji tudi uvaževali. I Javni stal ..Sloee" t Doricrp- I Shod, ki se je vršil v nedeljo na okrašenem dvorišču g. Albina Šinigoja, jej bil jako povoljno obiskan. Udeležilo sq ga je kakih 500 oseb iz Dornberga in sosednjih občin. Predsednik dr. Gregorčič je otvoril zborovanje, spominjajoč se zadnjega shoda v Dornbergu. Prvi je govoril dr. Gregorčič o vipavski železnici. Glavni nedostatek pri vipavski železnici obstoji v tem, da vozi po nji prepičlo število vlakov in še ti vozijo ob takem času, ki ni popolnoma nič prikladen krajevnim razmeram. Ti vlaki namreč odhajajo prezgodaj iz Ajdovščine in se vračajo prepozno iz Gorice. Kdor ima opravilo v Gorici in se hoče voziti po želetnici,'zgubiti mora celi dan. Sedanji vožnji red je prikladen onim osebam, ki hočejo svoje potovanje nadaljevati proti Trstu in Dunaju. Ali takih oseb se po vipavski železnici vozi komaj eden odstotek. In vendar je vipavska železnica namenjena za domače vipavsko ljudstvo in se zaradi lega imenuje lokalna ali krajevna železnica. Zato naj se tudi uvede na nji tak vožnji red, ki bode odgovarjal v prvi vrsti krajevnim razmeram. Drugi nedostatek je, da nima vipavska železnica zadostno število vozov, — posebno pa ne za osebni promet. Ljudje, ki so pošteno plačali vožnino, morajo se voziti v vozeh, v katerih se prevaža živina in blago. To nikakor ni častno za državno upravo, a je ob jed-nem tudi krivično. Vse drugače postopa dec. „Kaj bo zdaj, kaj začnem, kako zmeljem to?“ Ta se pa dolgo ne norčuje in tudi ne premišljuje kako in kaj, ker preveč se mu zaupa. Njegova mašina dela le, če vdobi zdrobljene, dobro prežvečene in sč slino pomešane jedi. Debelih „falovsov“ ne mara. Nestesanih, neprebavljivih kosov v pivo in vino namočenih ne sprejme v svojo delavnico. Njegov mlin je prešibek za tako žito. Stopa je to premalo obdelala. Kaj storiti? On riblje in riblje poslano mu materijo, mlati, obdeluje in predeluje kakor more ter premetuje kos za kosom iste, da bi je h koristi pripravil. Ko pa malo ali nič ne opravi, pošlje vse skupaj naprej. Dosti melje, malo moke. „Le dol, le do!“, pravi, „to ni za me". Zdolaj v črevah je vsa ta zmes zopet brez koristi, ker ne more oddati redilnih snovi in je pripravne storiti životu. Taka zmes le draži, malo ali nič pa ne krepča, ter telo bolj mori nego hrani. Ni čudo, da ti vsaka druga, tretja oseba toži o slabem prebavljanju, o bolezni v želodcu, o omotici v glavi, o močni občutljivosti, slabi krvi, pomanjkanju spanja, nejevolji, združljivosti itd. Že stari ljudje so imenovali želodec: ,0 č e t a slabosti1*. Modri Bog je telo tako ustvaril, da hrano povživa počasno in v malih koš-čekih. Prvi pogoj je, da se jed v ustih z državna uprava tam, kjer tečejo državne železnice po italijanskih ali nemških tleh. Tam se uprava ozira na vsako željo italijanskega ali nemškega prebivalstva. Govornik povdarja, da je neobhodno potrebno, da se uvede še tretji vlak. Poleg tega pa naj se prirede ob nedeljah in praznikih še posebni vlaki za meščanske izletnike. Še drugi nedostatek, ki je na veliko škodo Vipavcem in jih posebno ovira pri razprodaji in odpošiljatvi zgodnjega sadja in se mora odpraviti, je ta, da vipavska železnica dosedaj ne prevaža poštnega blaga, marveč le prosta pisma. Z ozirom na vse navedeno predlaga govornik sledečo resolucijo, katera naj se prijavi obratnemu vodstvu vipavske železnice v Ajdovščini, obratnemu vodstvu državnih železnic v Trstu in pa železniškemu ministerstvu. Resolucija se glasi tako-le: Javni ljudski shod v Dornbergu z dne 21. junija 1903. izraža svoje obžalovanje, da se državna železniška uprava, ki je prevzela obrat vipavske železnice, čisto nič ne ozira na želje in potrebe ljudstva, kateremu je železnica namenjena, ter zahteva: 1. da se uvede nemudoma tretji vlak, ki je neobhodno potreben, ako hoče ta krajevna železnica ustrezati svojemu namenu; 2. da se določi vlakom tak vožnji red, kakor ga zahtevajo krajevne razmero in ljudske potrebe vipavske doline in goriškega mesta; ' 3. da se pomnoži število vozov za ljudi in blago, ki dosedanjemu prometu niti od daleka nc zadostujejo in stvarjajo nepriličnosti, ki so nevredne velike države; 4. da se brez odloga potrebno ukrene, da bo železnica vozila ne le pisemsko, ampak tudi vožnjo pošto, kar je dobrim žvečenjem razpusti, se slinami pomeša in da je več časa v želodcu ter istega vabi in prosi k natančnemu mlje-nju in obdelovanju. V tem je telesno ohranjenje. „ J e j počasi in žveči d o b r o 1“ Za to delo vzemi si čas! Le jed ohrani človeka in življenje je prvi pogoj. S tem si obraniš telo zdravo, krepko in malo občutno. Kdor hoče dolgo živeli, naj je počasi. Navada je navada. Čudno se ti zdi in marsikdo se bo smejal, prežvečiti jed šestintridesekrat I Nečeš toliko, stori vsaj približno. Začni in spoznal boš kmalu, kaj to koristi. Jed pol premleta, je že pol prebavljena, že ped v krvi. O kakšna neumnost je torej pri jedi hiteti, kos za kosom, ,.falovsu za rfalovsom“! Kakšna neumnost je vsak košček jedi zalivati z vinom! Kakšna nespamet je na vsak grižljej mesa kozarec obračati! Kakšna neprevidnost je vpiti nad otroci: „Jčj hitro! hiti! kaj ješ tako počasi! kedaj pojdeš v šolo! kedaj sneš!“ Še železni stroj se zbrusi, pokvari in ustavi, ne pa želodec! Jej počasi in prežveči šenstintri- desetkrat! z ozirom na tukajšnjo sadjerejo in kupčijo h sadjem neobhodno potrebno; i't. ila ho uvedejo za nedelje in praznik«* v lepšem letnem času, oziroma tudi posebni vlaki, ki naj služijo mestnim prebivalcem za izlete na deželo, prebivalcem na deželi pa za obiskovanje mestnih sejmov. Župnik Juvančič priporoča drž. poslancu, da se krepko zavzame za v resoluciji navedene zahteve. Državni poslanec dr. Gregorčič pravi, da je na dntičnem mestu na Dunaju že govoril. Sicer pa pravi, da bode storil vse, da se ugodi v resoluciji stavljenim zahtevam. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Nadučitelju Križmanu, ki vpraša, ali se bodo osnovne delnice kmalu obrestovale, odgovori predsednih shoda, da se promet na vipavski železnici prav dobro razvija, da pa ne ve, kedaj pride uprava šeieznice do tega, da bi zamogla obrostovati tudi osnovne glavnica (Konec pride.) Politični pregled. Deželni zbori. — Govori se, da se zasedanje državnega zbora gotovo odloži že 27. tega meseca in da se deželni zbori že meseca julija snidejo na kratko zasedanje. Naš avstrijski državni zbor. — V torek in sredo se je bavila poslanska zbornica z zakonskim načrtom glede nedeljskega počitka, ki je bil z malimi spremembami vsprejet v vseh treh branjih. Tako je posl. Heilinger predlagal, da se doda paragrafu 12. dodatek, da se določbe gledč nedeljskega počitka raztegnejo tudi na krošnjarje. Potem je zbornica razpravljala o zakonskem načrtu, tičočem se lokalnih železnic. Razni govorniki so se oglasili v prilog okrajem, katere zastopajo. Mladočehi so v ti seji stavili nujni predlog, da se z ozirom na sedanjo ministersko krizo na Ogrskem, pc etovanja v nagodbenem odseku za toliko časa zaustavijo, dokler se ne reši ministerska kriza. Listi poročajo, da ne bodo samo Mladočehi, marveč ž njimi tudi Jugoslovani obatruirali proti proračunskemu provizoriju, in da bodo Jugoslovani svojo obstrukcijo nadaljevali tudi pri razpravah o nagodbi z Ogrsko. Jugoslovani ne bodo tega storili samo zato, ker so sploh proti novi nagodbi, marveč tudi zaradi lega, da pokažejo svoj«* ne-voljo proti dr. Korberju, zaradi njegovega nastopanja proti njim v zadevi hrvatskih dogodkov. Obstrukcija obstajala bode v tem, da bodo kolikor Mladočehi tolikor tudi Jugoslovani prihajali pred zbornico z nujnimi raznovrstnimi predlogi. Mladočehi so pričeli s tehniško obstrukcijo; zahtevali so med drugim, da se prebero vse interpelacije. V včerajšnji večerni seji se je izvršila volitev delegatov. Dveletna vojaška služba. — Zakonski načrl gledč dveletne službe je že izdelan, a predložen bode avstrijskemu in ogrskemu parlamentu še le tedaj, ko postanejo na Ogrskem normalne razmere. Po tem zakonskem načrtu uvede se dvoletna vojaška služba še le čez nekaj let. Da se uvede dvoletna služba je pa neobhodno potrebno, da se poprej zviša število novincev. Ministerska kriza na Ogrskem. — Kombinacija glede zopetnega poziva ministerskega predsednika Szella na krmilo ogrske vlade, je izključena. Isto se trdi o dr. Wekerlu. Med 19. in 20 t. m. je bilo pozvanih na Dunaj več ogrskih politikov. Večina izmej njih je za kompromis z opozicijo, glasom katerega se število vojaških novincev zviša še le ob definitivni reviziji vojnega zakona. Ban Khnen-Hedervary je konferiral 20. t. m. dopoldne z ministroma Kallayem in Kejervaryjem ter bil nato v enourni avdijenci sprejet pri cesarju. Konečne odločitve glede novega ogrskega mini-sterstva še ni, a jo pričakujejo vsak hip. Dogodki na Hrvatskcin. — Hr-vatski sabor zboruje v senci bajonetov. Na dvorišču sabora stojijo orožniki in policaji, istotako po hodnik Ji tje do saborske dvorane, tudi na trgu pred saborom je bilo vse polno orožnikov in policajev. Galerije so bile skoro popolnoma prazne, ker je vstop dovoljen le proti vstopnicam, glasečim se na ime. Opozicija je tri seje razbila. Poslanca dr. Bresztyensky in dr. Derenčin sta vložila nujne predloge. Predsednik jih ni hotel sprejeti, češ, da je prepozno. Nastal je itrahovit krik, opozicijonaloi so razbijali na pulte, trobili in žvižgali. Predsednik je moral sejo zaključili. Istotako je tretja seja bila brez vsakega vspoha. Poslance Tuškana, dr. Vinkoviča in dr. llarambn-šiča jo večina izključila za II) sej. Ko je prišel ban v zbornico, klicala mu je opozicija: „Abzug!“ ..Pereat-1. Vrišč je bil tolik, da predsednik niti govorili ni mogel. Dogodki v saboru niso ostali bre?. učinka na ulici. Ko so opozicijonalni poslanci odhajali iz sabora, jih je zagrebško meščanstvo in okoličani navdušeno pozdravljalo na Jelačičevem trgu s klici: „Živela hrvatska opozicija!* Poslanci so odzdravili: „Živela Hrvatska!‘‘ Na Zri-njevcu je občinstvo zagledalo grofa Er-dodija, ki je predlagal naj se trojica opo-zicijonalnih poslancev izključi iz sabora. Občinstvo jo začelo žvižgati. Metali so nanj gnjila jajca in mu pluvali v obraz in mu vpili „lopov, izdajicau. Vsled demonstracij je bilo zopet aretiranih več oseb. V Samoboru je okrajna oblast prepovedala nositi hrvatske trobojnice. Kateri niso takoj odstranili trobojnic, obsojeni so bili na tri dni zapora. V Varaždinu in okolici je mir, ker je vse zasedeno z vojaštvom, ki čuva banove pristaše. Po Zagorju mora vojaštvo tokati od enega kraja v drugi in varovati banove pristaše. V selu Štefanec so orožniki z bajoneti napadli kmete, dva kmeta sta bila težko, več pa lahko ranjenih. Ljudstvo je napadlo grad Erdddija. A napad sn odbili vojaki. — Napadli so kmetje tudi grad barona Raucha, ker jih je surovo zavrnil, ko so ga prosili, naj drži z narodom. V Zagorskem okraju je v teku štirinajstih dni 160 krat gorelo, malih farem in zidanic je 15 z dinamitom porušenih. Vhrvatskom Primorju je zopet prišlo do nemirov. V Novem so potrgali mn-žarske napise. Na Sušakn so bile zopet velike demonstracije. V okraju Delnice-Baker so kmetje naskočili hiše mnogih mažaronov in železniški tir, katerega so razdrli. V Martinjancu je nad BOO kmetov naskočilo občinsko hišo, da rešijo zaprte tovariše. Vojaki so jih razpodili. Voč je ranjenih Velik hrup je bil tudi v petkovi seji. Koncem seje je načelnik opozicije dr. Bresztyensky podal izjavo, da opozicija noče sodelovati na nezakonitih in proti-hrvatskih dajanjih sedanje vlade in vladno“ stranke. Nato je opozicija zapustila saborsko dvorano. Vladni pristaši so ostali Bami in sprejeli predlog vladnega poslanca Kovačeviča, da se sostavi parlamentarna komisija, da zasledi provzroči-telje nemirov in jih izroči kazni.Nadaljnih sej se opozicija ni udeležila. V varaždinskem okraju, v mestu Lulbreg, se je narod tako razjaril, da je prišlo do pravega vstanka. Množica naroda, broječa 36.000 ljudi, se je dvignila z orožjem na noge. Par tisoč kmetov je napadlo mesto Lutbreg, kjer so popolnoma razrušili hranilnico, občinsko hišo in državno okrožno oblast. Srbski prevrat. — Nekateri listi prinašajo, da navdušenje ob izvolitvi novega kralja v Srbiji ni splošno, in da se omejuje le na mesto Beligra«! in še tu da ni navdušenje odkritosrčno. Poročajo celo, da je v Kragujevcu vojaštvo udrlo v arsenal in odneslo orožje in strelivo, katero je razdelilo med narod. Vojaki in civilisti so prirejali demonstracije tor vsklikali: Živela svobodna Srbija! Živela republika!-4 V nekaterih krajih je došlo do krvavih spopadov. Novi kralj brzojavil je koj po svoji izvolitvi ruskemu carju, našemu cesarju, italijanskemu kralju ter črnogorskemu knezu. Naznanil jim je, da sprejme izvolitev ter jih prosi, da bi mu šli na roke. Vsi so mu brzojavno odgovorili ter mu tudi čestitali na izvolitvi. Novi kralj je izdal proklamacijo na srbski narod. Med drugim- pravi: „Sklenil sem zapričeti v Srbiji dobo miru, reda in napredka. Izjavljam, da obljubljam se svojo kraljevsko besedo, da hočem spoštovati pravice vseh in storiti vse mogočo, da bom ustaven kralj, zaščitnik zakonov ter da bom sodeloval za blagostanje naroda. — Izjavljam, da sem pozabil na vse dogodke, ki so se mene tikali. Vsak pravi Srb bo imel pod mojim vladarstvom zagotovljeno moralno in materijalno življenje. Geslo moje dinastije je bilo vedno: „Za sveti križ in za našo svobodo41, in s tem geslom stopam na prestol z imenom Peter L, kralj Srbije. Vse je radovedno, koj bode počel novi kralj s6 zarotniki. Anglija, Itulija in Kusija pričakujejo gotovo, da bode zarotnike kaznoval. A častniki so imeli shod, na katerem ho sklonili, da šo govora ne moro bili o tem, da bi bil kdo zarotnikov kaznovan, tudi prestavili ratli lega no puste nobenega, ker so sicer pripravljeni na odpor tudi proti novemu kralju. Skupščina jih ie vse pomilostila. Tndi kralj Peter je mnenja, da nima on nikogar več kaznovati. Novi kralj, pri katerem srbski častniki opravljajo dvorno službo, je odpotoval v ponedeljek iz Ženeve. Potoval je preko Dunaja naravnost do Semlina. Predsednik Iloscvelt o jezuitih. — Dne 29. aprila letos se je mudil predsednik severo-ameriških 7,veznih držav Roosevelt na vseučilišču v St. Louisu, ki je vodijo očetje jezuiti. Na kardinala Gib-bonsa in redovnike je imel predsednik naslednji zanimivi nagovor: Jzredno me veseli, da morem biti gost prve, najvažnejše in najstarejše univerze, ki leži zahodno od reke Mississippi v ozemlju države Louisiana. Vaše delovanje mi je popolno znano, ker som sam imel priliko prepričati se o novem napredku v zahodnih državah unije, ki sta ga dosegli ne samo pri našem narodu, marveč tudi pri Indijanih. In ravno radi tega me posebno veseli, da so nahajam v prostorih to velike visoke šole. Vam tu izrazim svoj pozdrav in se udeležim današnje slavnosti, ki je edina le vrste. Eminenca, častiti očetje, gospoda moja! Dolžan sem Vam zahvalo za pozdravne besedo in izjavljam s tem, da hočem trdno vstrajati pri določbi naše ustave, ki predpisuje, da se mora enako postopati z vsemi državljani, brez razlike, oblike, v kateri molijo vsemogočnega Boga. In zagotovljen sem, da Vaše zadovoljstvo ne bo toliko, da ste me imeli tukaj, kakoršno je moje, da sem mogel bivati v vaši sredi! Dopisi. Iz Št. Petra pri Gorici. — Pretečeno nedeljo smo pri nas praznovali lepo slovesnost blagoslavljanja novega kipa presv. Srca Jez. Zbrala se je k tej slovesnosti velikanska množica ljudstva iz Št. Petra in bližnjih vasij. Med drugim smo opazili ne le zastopnike domače občine, ampak (udi zastopnike bližnje ver-tojbenske občine — gg. župana in podžupane —, za kar se jim javno zahvaljujemo. — Slovesnost re je pričala ob 3. uri pop. Novi kip jo blagoslovil v kapelici božjega groba preč. g. dekan Jos. Pavletič ob azistenci nekaterih sosednjih gg. duhovnikov. Nulo se je razvrstila veličastna procesija; pred kipom so šli šolski otroci, možje in pevski zbor; kip je neslo šest mladeničev, na obeh straneh so pa svetile belooblečene deklice, ki so bile letos prvič pri sv. obhajilu. Za kipom je šla duhovščina ter zastopniki občine z g. županom na čelu in za temi so se uvrstile tudi z gorečimi svečami belooblečene dekleta in mnoge žene, ki so vpisane v bratovščino vednega češčenja in za temi drugo ženstvo. Red pri tej zares veličastni procesiji je bil prav uzoren. Med slovesnim zvonenjem, pokanjem topičev in lepim petjem se je pomikala procesija po navadni poti okrog po vasi in potem nazaj v cerkev. V cerkvi so postavili novi kip na altar; nato je bil slavnosti primeren govor o presv. Srcu, kojega je imel domači gospod kapelan P. Z., in temu so sledile pete litanije presv. Srca z blagoslovom. Vas je bila slovesnosti primerno okrašena; le pri dveh ali treh hišah smo pogrevali običajnih mlajev, kar moramo vsekakor obžalovati. Novi kip presv. Srca je a podstavkom poldrugi meter visok; izdelal ga je slovenski umetnik Andrej Rovšek, podobar v Ljubljani. Kip je prav umetniško izdelan in zlasti iz obraza odseva nepopisna miloba. Tu vidimo zopet, da imamo Slovenci izvrstne domače umetnike, katerim lahko zaupamo vsako delo. Čemu pošiljati denar na tuje, Nemcem ali pa Lahom, ko nam naši domači ljudje tako izvrstno postrežejo?! Cena kipu ni visoka, stane namreč samo 250 kron, kar je za tako velik in ob enem tako lino izdelan kip pač malo. Denar so prostovoljno zložile večinoma šempeterska dekleta in nekatere žene, katerim moramo tukaj javno izreči svoje priznanje in zahvalo. Vsa čast jim! I/ Kobarida. — V soboto dno 20. t. m. proti večeru se je prevzvišeni knez in nadškof goriški pripeljal v Kobarid, kjer je preteklo nedeljo delil zakrament sv. birmo. Žo od daleč so ga pozdravljali streli s Kamnega in Libnš- njega, ki ho naznanjali Kobaridcem, da skoro skoro sprejmejo svojega višjega nadpastirja v svojo sredo. Mnogoštevilna depulacija je sprejela prevzvišenega pri Kamnem, odkoder so se vozovi v slavnostnem sprevodu obrnili proti Kobaridu. — Na Idrskem, kjer je bil pri uhodu postavljen velik lep slavolok, je prevzvišenega pozdravil župan v imenu občine idrske in mu voščil srečno in veselo bivanje na kobariških tleh. V Kobaridu so pri slavoloku istotako sprejela prevzvišenega razna zastopstva, starešinstvo, uradništvo, učiteljstvo se šrM:o mladino. Posebno ljubek je bil nastop učenke Justine Gruntar, ki je v imenu šolske mladine pozdravila prevzvišenega kneza in nadškofe in mn v dokaz udanosli in naklonjenosti poklonila šopek cvetlic. — V nedeljo je potem prevzvišoni delil zakrament sv. birme. Birmancev je bilo v Kobaridu 276. — Prevzvišenemu želimo srečno potovanje po vsem kobariškem in bovškem okraju ler da bi pri lepem vremenu mogel občudovati krasoto naših goril! Iz Kozane, 3. junija. — Izv. dop. (Nekaj o našem občinskem gospodarstvu.) — ,.Ako bi vladala poštenost pri predpripravah za te volitve, potem bi bili zmagali naprednjaki na celi črti in konec bi bilo rje, ki razjeda to veliko občino-1. Tako toži „Soča“ v svoji štev. 40. To poštenost sumničijo nnaprednjaški11 kolovodje tudi v svojem utoku, ki so ga podali proti dovršenim volitvam. Očitajo županu celo premembo in ponarejenje imenikov; in župan jim visokodušno ponuja priliko, da uveljavijo svoje dokaze za to pred kazenskim sodnikom. 0 rji v naši obširni županiji bi se lahko veliko govorilo, a o tisti, katera je smodila občinske dohodke, predno je stopil sedajni župan na občinsko krmilo. Zlo nasledkov one rje še britko občutimo po preteku mnogih let, in ravno med potomci tistih, ki so jo v svojem čanu zakrivili, nahajajo se sedaj nekateri možje, kateri najhuje izpodrivajo sedanjega župana in njegovo stranko, ker vedo, da ona rja še ni popolnoma zatrta in da je še možno kaj ukreniti v porav-iu >’o prizadete škode. O priliki utegnemo jasneje govoriti. Zdaj župani gosp. Anton pl. Reya menda že 10 leto. Gotovo je, da njegovo gospodarstvo ne ustreza vsem in da je njegova odločnost morda nekaterim zoprna. Tisti mož se, žal, še ni rodil, kateri bi kot župan vsem po godu opravljal svojo službo. Za župana, kateri je prevzel tako dedščino, kakor naš, je pa v sedajnih časih strankarskega razpora v županiji, obsegajoči 8 davčnih občin, katerih vsaka ima svoje posebno težnje, naloga še veliko ležavniša, kakor drugod, koder vladajo normalne razmere. Pri nas je župan, kateri po 10 letih svojega poslovanja, lahko reče: Moji računi so bili vsa leta v reJu, višemu oblastvu ni trebalo nikdar posegati vmes, da bi bilo vrejalo občinsko gospodarstvo, in je lahko ponosen na to, da se mu v tem oziru ne more ničesa očitati. In našemu županu se dejansko ne more nič oponašati glede občinskega gospodarstva. Občinsko denarništvo opravlja čast. gosp. vikarij Janez Vuga, kateremu je starašinstvo na županov predlog poverilo ta silno nadležni in zamudni posel in župan radovoljno sprejema odgovornost, ki mu jo za to poslovanje nalaga zakon. Vsako leto sproti se sestavljajo računi na podlagi pobotnic in odsek, obstoječ iz zastopnikov vseh davčnih občin, katere starašinstvo po županovem predlogu izbira izmed njegovih nasprotnikov, pregleduje te račune še predno se predlagajo starašinstvu v potrdbo. Tu pa tam se popravi kaka pomota v seštevanju, — a v bilstvu so računi vedno obveljali, kakor jih je predložil računo-dajalec. Tudi zadnji računi za leto 1902. so bili v popolnem redu in kažejo v vseh občinah skupaj nad 7000 K denarnega preostanka. Ali je tako gospodarstvo morda podobno r j i, ki razjeda to veliko briško občino? Ozrite se v preteklost, gospodje »naprednjaki11, in primerjajte gospodarstvo nekdanje in sedanje dobe, pa roko na srce in sodite trezno: Ali je res kaj povoda skrajni nezadovoljnosti z občinsko upravo? Dvomimo! Za danes Vam povemo samo toliko, da se naš župan ne samo ne boji Vaših napadov, ampak da so mu prav po godu, ker dajejo povod pojasnilom, po katerih svet lahko sodi, na kateri strani je resnica in poštenost in na kateri je ni. To nam bode dalo tudi priliko povedali in dokazati, kako seje pod sedajnim županom vravnalo občinsko gospodarstvo, kako se ■ j« polagoma n vedel red tam, kjer ga poprej J nikilar ni bilo, koliko ho jo vkrenilo za I zboljšanju občin in ‘»ploh v prospeh vso-,1 Mtr»nakili koristi nnšo županijo. Saj to | Itiliko smolo trdimo, da so jo v naši žu- ipaniji v preteklih letih v duhu pravega napredka veliko več koristnega naredilo in doseglo — nego pod vsemi županovimi predniki, kolikor se jih spominjamo mi in kolikor se jih spominjajo najstarejši naši možje. Več v o I i I c e v. Novice. Cenjene naročnike opozarjamo, daje minulo že prvo poluletje. Kdor ni plačal še naročnine, naj nam pošlje takoj, ker imamo z listom ogromno stroškov. Nekateri niso še plačali naročnine za I. 1902. Prosimo vse, naj storijo svojo dolžnost. * Cena listu od zdaj do novega leta je 2 K, za manj prem' ne 1 K 50 vin. Somišljeniki, agitujte za razširjenje I „Prim. Lista11! 1 llmrl je v Vedrijanu v ponedeljek 1 pop. Cj dveh urah po dolgi in mučni I bolezni tamošnji vikar preč. gosp. Anton I Batagelj. Pogreb je bil včeraj ob 10. uri I predpoludne z jedno slovesno in dvemi I tihimi sv. mašami. Udeležilo se ga je 15 I duhovnov in mnogobrojno ljudstvo, kar I kaže, kako je bil ranjki priljubljen med sobrati i med svojimi ovčicami. Večna luč naj mu sveti v boljšem življenju ! Za slovensko slrotišče v Gorici oziroma za „Kai. društvo detoljubov“ so darovali: P. n. Marica Podgornik 2 K, Franc Pavlin 1 K, Jakob Pavlin 40 v, Ivan Martelanc 44 v, Terezija Krpan 1 K. Bazprodaja knjige „Soc. vprašanje1' je vrgla še 5 K, razprodaja knjige »Ca-techeticau še 5 K. Prvo sv. obhajilo. — K prvemu sv.obhajilu je pristopilo v soboto 138 učencev in učenk »Šolskega Doma11. Slovesnost se je vršila v kapucinski cerkvi pod vodstvom kateheta v »Šolskem Domu“, č. o. Celestina. Pri sv. maši, ki se je o tej priliki darovala, pele so prav lepo učenko višjih razredov, pod vodstvom preč. g. župnika Kokošarja. Te slovesnosti so se udeležili vsi učenci in učenke »Šolskega Doma11, kakor tudi vse polno drugega pobožnega občinstva, posebno pa stariši učencev in učenk, ki so . pristopili k sv. obhajilu. Vse deklice so bile opravljene v belih oblekah. Učenci in učenke imeli so vsi sveče, na katerih so bili pripeti -šopki cvetlic. Po dokončani slovesnosti vrnili so se prvoobhajani v »Šolski Dom“, kjer se jjm je postreglo z zajutrkom, katerega je preskrbel ka-varnar g. Pečenko. V spomin te lepe slovesnosti, dobili so prvoobhajanci lepe podobe. Sklep šolskega leta na tuk. ženskem izobraževallšču in na vadnici. — Na tukajšnjem ženskem izobraževa-lišču in pa na tukajšnji vadnici se sklene šolsko leto dne 4. julija. Ustmeni zrelostni izpiti na ženskem izobraževališču prično dne 6. julija. Porotne obravnave. — V torek so začele porotne obravnave. Prva se je vršila proti Alojziju Belletti-ju, ki je izdajal v Kobaridu in drugod ponarejene avstrijske bankovce po 10 K. Pomagal mu je pri lem neki Bellina. Pri Bellet-liju so našli 107 ponarejenih avstrijskih bankov po 10 K. Belletti je bil obsojen na 5 let ječe, in ker je italijanski podanik, se ga po prestani kazni pošlje v »blaženo11 kraljestvo. „Priinorcc“ za svitlokronice! — V svoji 13. štev. 1.1. imel je »Primorec11 prilogo sledeče vsebine: „P. n. gospod! Štejemo si v dolžnost, opozoriti Vas še na ta poseben način, da dolžujete »Primorca11 do konca I. 1902 naročnine še 3 K 20 vin. in da smo zdaj že v letu 1903, ko list tudi še vedno prejemate! Vi vidite, kako težak boj bojujemo z vsemi sovražniki našega narodnega obstanka (kdo so ti?l) ter za svobodo, omiko in napredek naroda v obče, vidite velikanske težave, katere moramo premagovati — sprejemate in čitate naš list, ali delate nam i Vi težave »sled nerednega plačevanja Ako ste resničen prijatelj našega lista, ter hočete, da zmagajo kdaj načela, ki nas vodijo, — ako želite, da se narod naš osvobodi tisočletne teme (katera je ta ? Ali katol. vera!?), v kateri bi ga lahko potopili klerikalni hlapci rimskega brezdomevinstva (kako lep izraz za katol. duhovnika!), tedaj * oklenile se nas še tesneje, Sirite »Sočo11 in ,,1’rimorca11 (dva judovska hlapca!) med znanci, pridobivajte novih naročnikov ter — plačujte sami naročnino ločno. (Tukaj ga lišči čevelj !) Prosimo torej dopoSljile označeni zaslanek za I. 1902. in nekaj na račun tekočega leta. Z vsem spoštovanjem upravništvo »Primorca11. V Oglej in na Sv. (»o: poromajo letos Kranjci. Ako so oglasi zadostno število romarjev, odrinejo v nedeljo 19. julija iz Ljubljane, v ponedeljek 20. julija dopoludne bodo v Ogleju, popoludne pa pojdejo na Sv. Goro. Svilodni trg. — Tukajšnji magistrat naznanja, da se odpre avilodni trg dne 25. t. m. in sicer na trgu starega sv. Aniona. Slrogo prepovedano je čakali ljudi, ki prihajajo v mesto s svilodi pri mestnih uhodih ali na ulicah ter jih siliti k prodaji svilodov. Trgodprese vsakega dne ob 5. uri zj. Pogajanja pa za svilodesinela ae bodo pričeti še lo ob 7. uri. Med 5. in 7. uro zjutraj pa se bodo svilodi lahko tehtali. Kdor bi se pregreši! proti tem odredbam, kaznuje se ga lahko z globo 200 K. Posredovati ali mešetariti med prodajalci in med kupci smele bodo le take osebe, ki so za tak posel pooblaščene. Izkazati se bodo morale pri tržnem komisarju kot take. Na prostor, ki je namenjen za tehtanje svilodov, priti ne bode smel nobeden drugi, razun pogajajočih se strank, mešetarjev in pa onih oseb, ki nadzorujejo svilodni trg. Vse osebe, ki bi bile za nadlego prodajalcem in kupcem, odstranile se bodo takoj. Samomor. — V četrtek popoludne okolo 4. ure so našli v Soči truplo 52 letnega izvoščeka in posestnika Mihaela Kumarja, stanujočega v ulici Stračice. Pokojnik bil je vodeničen in ga je ta bolezen strašno mučila. Vsled tegaseje večkrat pritoževal nasproti svojemu botru krčmarju g. Bensi ter mu dejal, da se hoče vtopiti. Pred petimi leti vtopil se je tudi njegov brat in o tem je pripovedoval, da je o njem sanjal ter da ga je v sanjah klical, naj pride k njemu. Pokojnik hotel se je vtopiti že pred 14 dnevi in je to povedal baje svojemu spovedniku, ki ga je pa odvrnil od te nesrečno misli, pa le za malo časa, kajti v četrtek dal se je prepeljati na svoje zemljišče, nahajajoče se na solkanskem polju. Tam je pozdravil svojega voznika in se od njega oddaljil. Okolo 2Va popoludne pa sta zagledala v Soči dva vrvarja plavajoče truplo nekega človeka. Truplo so kmalu potegnili h kraju ter spoznali v njem zgoraj imenovanega Mihaela Kumarja. $triyk šivilj končan. — V sredo popoludne so se sešle na povabilo tu-kašnjega magistrata v magistralnih prostorih šivilje delavke in delodajalke. Imel je ž njimi opraviti magistratni podtajnik g. Trevisan, ki bi pri tem poslu, kakor pravijo, kmalu oglušil. Tako silno je bilo namreč žlobodranjo in kričanje klepetavih šivdj štrajkaric in delodajalk. Po dolgem debatiranju, v katero so posegale vse hkratu, je prišlo med delodajalkami in šiviljami vendarle do sporazumljenja in določil se je delavnik na 10 uri pri sedaj obstoječih plačah. Objednem pa se je vsprejel prvi majnik kot praznik. Posebnih nezgod se ni zgodilo za časa tega štrajka. Mesto je obvarovalo svoje mirno lice, le jedno »žrtev11 je hotel irneti tudi ta štrajk. V torek je imelo naše mestno starešinstvo svojo sejo. V ti seji je pa neki starešina, po nnenu Culot, zahteval, da se odpravi iz službe nekega redarja, ker ni dovelj galantno postopal proti neki šivilji, o kateri se je bilo bali, da skoči neki delodajalki v oči. Ker se ni pa šivilji sami redarjevo postopanje zdelo tako hudo, kakor je je opisal omenjeni mestni starešina, ostane najbrže pri tem, da bode redar še nadalje opravljal svojo službo ter da ne bode treba zaznamovati pri lem štrajku nobene žrtve. Fantič, ki je dobro začel. — Neki 11 letni fantič iz Bat V. M., prišel je v sredo k nekemu zlatarju ter mu je hotel prodati lepo zlato uro. Ko ga je vprašal zlatar, kako je prišel do ure, rekel je fantič, da mu jo je dala sestra z naročilom, da jo proda, ker ji več ne ugaja. Zlatarju pa se ni zdelo verjetno to, kar mu je pripovedoval dečko, zato je poslal po redarja. Bedar je peljal dečka na policijo Na policiji pa so dečka komaj pripravili k temu, da jim je povedal svoje pravo ime in je tudi priznal, da je uro sestri ukradel. Pozvali so sestro ter izročili so ji mladega nepridiprava in uro. Uravnava Soče. — Z Dunaja poročajo laškim listom, da je sekcijski načelnik Moza poslancu Verzognassiju naznanil, da seje vlada odločila, da ustanovi v kratkem času v Gradišču hidravličen oddelek, ki se bode pečal z uravnavo spodnjega toka Soče in pa z uravnavo hudournika Tera. Nesreča v kamnolomu. — V kamnolomn gosp. Gaharija v Nabrežini se je zavalil velik kamen na desno nogo kamnoseka Josipa Brajnika iz Št. Andreža in ga tako močno ranil, da mora iskati zdravniške pomoči v tukajšnji bolnišnici. Razpisana so mosta državno-pravdnih tnnkcijonarjev in sicer v Kanalu, v Červinjanu, v Bovcu, v Ajdovščini, v Kobaridu, v Cerknem in v Tržiču. Določene nagrade so te le: Za Kanal 100 K; za Cervinjan 200 K; za Bovec GO K; za Kobarid GO K; za Cerkno 50 K in za Tržič 280 K. V Novakih se je po dolgem času in trudu ustanovila mlekarnica. V Davči se pripravlja sirarnica. Nesreča v gozdu. — Štefan Winkler iz Lokve je sekal v gozdu drevje. Neko drovo pa zvrnilo se mu je na levo nogo in mu jo zmastilo. Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Nesreča na železnici. — V jarku pri železniški progi blizu postaje sv. Križa pri Trstu našli so v nedeljo okoli polu-noči truplo 63-letnega Ivana Martinuzzi-ja. iz Renč, delavca v kamnolomu g. Caharije iz Nabrežine. Šolsko veselico priredi na praznik sv. Petra zavod šolskih sester v Tomaju se sodelovanjem pevskega društva »Tomaj11. Čisti dobiček je namenjen za nabavo šolskih potrebščin. Narodni Igrokaz „Divjl lovec" vprizori »Vipavsko pevsko društvo1* v nedeljo dne 28. junija na dvoru vipavske grajščine. Ustopnina k veselici: sedeži od I.— IV. vrste t K 60 v, od IV. do zadnje 1 K, stojišča 50 v. Tatvina v grški cerkvi v Trstu. — Zaradi znane tatvine v omenjeni cerkvi, so bili pred tržaškimi porotniki Masutti, Tieni in Schvvab. Tatovi so se vedli pred sodiščem prav poetično. Dolžili so četrtega, ki jih je izdal. Masutti je rekel : ,,To ni postopanje pravega prijatelja. On gre in mi ostanemo kakor Aida in Radames v zadnjem dejanjuu. Tieni, ki se je spustil pri tatvini iz stolpa po vrvi ter se pri lem na nogi poškodoval, je vzkliknil: „0, moja mati! Človek bi moral imeti v žilah kri hijene ali leva, da bi svoje prijatelje na ta način izdal. Mi trije smo žrtve dolžnosti!“ Obsojeni so bili Masutti na 7 let, Tieni na 5 let in Schvvab na 6 let težke ječe. Velika skupščina družbe sv. Cirila In Metoda bode letos v četrtek, dne 6. avgusta v Litiji ob Šmartnem na Kranjskem. Odbor za nabiranje prispevkov zn Prešernov spoineuik priredi dne 5. julija t. 1. v ljubljanski Zvezdi veliko veselico na korist temu spomeniku. Nemška šola v Šiški pri Ljubljani. — V »Slovencu11 čitamo, da so prosili v Šiški pri Ljubljani za nemško šolo, in da je to prošnjo podpisala večina slovenskih slarišev. Šiška se smatra za na-rodno-napredno občino. Ako je res, daje večina onih, ki so prosili za ustanovitev nemške ljudske šole v Šiški Slovencev, potem pa je ta narodna naprednost res nekaj posebnega. Prvi shod slovenskih spodnještajerskih mladeničev se je vršil v slovenskem irgu Ptujska gora. Udeležilo se je sestanka okolu 800 slovenskih mladeničev. V cerkvi je krasno govoril č. g. dr. Ant. Medved iz Maribora. Slavnostnemu zborovanju je predsedoval trški župan g. Horvat. C. g. Anton Korošec je govoril o pomenu organizacije mladeničev za Slovence na Spodnjem Štajerskem. Govorili so tudi mladeniči iz Ptujske gore, Hajdine, Sv. Urbana ter Studenic ter obetali vedno zvesti ostati katoliško-narodnim idejam. Živeli vrli štajerski mladeniči! Vodstvo orglarske šole v Celju nam poroča, da je k letošnjemu izpitu oglašenih 8 abiturjentov, med kojimi bode odličnjak Franc Kranjc iz Drežence v goriški nadškofiji. Vsled tega so učitelji zavoda sklenili, da se sprejmeta iz imenovane vladikovine vsako leto dva gojenca, ako se od čč. gg. duhovnikov priporočita. DruStvo „Domov!ua“ v Gradcu priredi dne 5. jnlija zopet veselico s petjem in a lamburanjem prijateljskega hrv. društva »Slavulj“ v dvorani Stein-leldor Bierhallo11. Pri lej veselici se bode igrala tudi prva gledališka predstava: Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček1*. Med veselico šaljiva pošta. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina pri blagajni 40 v, — v predkupu 30 v. Nadplačila in darovi se hvaležno sprejemajo, ker ima društvo velike stroške posebno zaradi igre. Dotični se bodo v časopisih naznanili. Vojaški begunec. — Iz mariborskega vojaškega zapora je ušel narednik 47. pešpolka Karol Cvetko. Bil je zaprt, ker je že v jesen lanskega leta pobegnil od vojakov. Sredstvo zoper raka so iznašli baje pred kratkim slučajno v Avstraliji. V mestu Makay, kjer se prideluje prekomorskega sladkorja v veliki množini, jo neki nemški delavec, ki je bolehal na raku, neprevidoma pogoltnil nekaj slad-korjevega sirupa; ta zmes iz kalija, na-trona, klora,barita in drugih solnih tvarin, ima jako zopern okus, vsled česar človeku ne more služiti v hrano. Povžiti sirup pa je kmalu pokazal svoj poseben učinek; dotični bolnik, ki je imel raka v vratu, se je čutil kmalu boljšega. Na-daljni poskusi od strani zdravnikov so pokazali isto ugodnost. Prihodnjosl bode pokazala, če je na tem kaj resnice. Hiša na prodaj! — Poleg drž. ceste blizu Kanala je radi preselitve na prodaj nova hiša: klet, pritličje in I. nadstropje. Hiša je obdana s prostornim dvoriščem s studenčno zdravo vodo, ki nikdar tudi v suhem vremenu ne zmanjka. Pripravna je za kakšno obrtnijo ali krčmo. Obrniti se je na g. Ludvika Vit-tori v Kanalu št. 9. Za kratek čas. Veselo iz šole. — V neki ital-janski ljudski šoli se je razvil med učiteljem in malim abecedarjem kaj zanimiv dvogovor. Učitelj je hotel otrokom razložiti skrivnosti odštevanja. Učitelj: »Pazi Janezek, ako bi bile pri kosilu tri črešnje na mizi in tvoja sestra bi pojedla jedno, koliko bi jih šeostalo?u Janezek: »Koliko sester ?u Učitelj: Ne, pazi! Ako bi bile na mizi tri črešnje in tvoja sestra bi pojedla jedno, koliko črešenj bi še ostalo?1* Janezek: „To je vendar nemogoče, gospod učitelj Sedaj ni več črešenj !** Učitelj: »Vzemimo da so še črešnje. Torej naprej !“ Janezek: »Tedaj so vkuhane črešnje1*. Učitelj: „Ne. Rekel sem ti že, da si samo mislimo, da so tri črešnje na miziM. Janezek: Torej mislimo si I1* Učitelj: »Dobro, sedaj pride tvoja sestra, sne jedno črešnjo in se odstrani. Janezek: »Ne, moja sestra se ne odstrani, dokler ni snedla vseh treh11. Učitelj: »Bodi vendar pameten,Janezek...11 Janezek: »Ja, gospod učitelj, vi še ne poznate moje sestre!“ Učitelj: Recimo, da je tvoj oče poleg in ji prepove pojesti ostali dve. Janezek: »Oče je v Fraškati in se vrne šele v pondeljek11. Učitelj (ves v potu): »Pazi Janezek, še enkrat ponovim vprašanje, in ako ne bodeš pazil, postavim te v kot. Ako bi bile na mizi tri črešnje in tvoja sestra bi pojedla jedno, koliko črešenj bi še ostalo na mizi? Janezek (z močnim glasom : »Nobena1*. Učitelj: »ln zakaj nobena ?“ Janezek : »Ker bi ostali dve takoj jaz snedel1*. Učitelj: „Uuf“ (vsede se ves izmučen.) Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos ... K 170'— do 190 — „ Sandomingo 210 — n 220 — „ Java . . . 210- » 220 — „ Portorico . }) 260 — 280 — „ Ceylon . . 270 — v 280 — Slakdor >) 88 — h 89- Špeh »> 176 — >> 180 — Petrolij v sodu . 33 — 34- „ „ zaboju . JI 10 76 »> 11- Maslo surovo . . . n 168- 172 — » kuhano . . n 200 — n 210 — Otrobi debele . . jy 1040 n 12 — „ drobne . . 10 — » li- Turšiča stara . . . )) 15-50 M la-— Oves v 14-50 17 — Moka ogerska: št. 0 K 27 40 šl. 1 K 27 — št. 2 K 26-20 „ 3 „ 25 40, „ 4 „ 24.60, „ 5 „ 23 80 St. 6 K 23 —. I »Krojaška## ###zadruga“ L. Gorica, Gosposka ulica št. 7. Ravno došle so zailnjfl novosti raznncja krojnega blaga za spomladansko in Intim sezono, kakor: Volno, porkal, Oksfort, Batist, satin, Zefir, svilo za prati, Tonnis, Pi(|uo belo in barvane. — Moška sukna po vsaki ceni in veliki izberi. — Nadalje ima bogato zalogo platna, Cliif-rona in prtonino, hlačevine, volnene odeje, kovtrov, bombaževine. žepnih rut, robcev, ovratnikov, naprsnikovlin raznih drobnin. rrr|>r»<;<‘, zagrinjala in pogrinjala i/ volne in homltii-ŽCVilie. Tudi sc ši' naznjaiijii .sliivii('iini občinslvn, da sc razproda vm(i ml prejAnjili /IIOMtlllo lllllgO |MMl llIHillO CCIIO. Na zahtevo stranke pošiljajo se uzorci poštnine prosti hitro in točno. Kouecao ho n a v. 11 n n slavnemu ol>Mimt vn , o poštenih cenah. f?'š&33i'S'S@iS'3©©S©'S"S'3'©®,8©'S Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in sluvnemn občinstvu v mestn in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porlo rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, KorfCi istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrsle. Moko št. O, 1, 2, 3 4, fi. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrsle, namreč po 7« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlinu v Kranju in z Jochmann-o\e^a v Ajdovščini. Vse_ blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih uiijmanje po 5 Kg. na vse kraje. | PETER COTIČ i || čevljarski mojster | v Gorici, Gosposka ulica št. 14. | priporoča svojo delavnico. | Karol Draščik, Pekovski mojster na Koran v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. in v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinj j izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov.— Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. 80000000 Krojaška mojstra jj Čufer & Bajt V v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 V v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priprosfe. Priporočata se svojini rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa ki i. duhovščini za obilna naročila. 00004000000 Viktor Tolloli v 4-orici, via Teatra Hi. 20 (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Odlikovana delavnica! ANT KRUSIČ, krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoča se sl. občinstvu v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, lastni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene Prav solidne! Jedilno . . kr. 40 Corfu „ boljše „ 44 dalmatinsko ,, 48 istrijansko . „ 56 . kr. 56 Bari ... „ (jO Lucca ... „70 Nizza • . . „80 Priporoča se preč. duhovščini z a naročbo olja za eerkv. svetilke. atelije-u Anton Jerkič, v Gorici, Gosposka ulica št. 7 drugo nadstropje izdelujejo se vsa v fotografsko stroko spadajoča dela v najmodernejšem Stilu in ne-prekosljivo natančnostjo po jako zmernih cenah ; priporoča se tudi v izdelovanje krajevnih in drugih razglednic, ki so priznane kot najlepše. Z odličnim spoštovanjem se priporoča Ant. Jerkič, fotograf. jooooooooopooooc Podpisani so priporočam slav. občinstvu in svojini rojakom za obilna naročila svoje nove delavnice v lasni hiši na Kolehah pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po celo nizkih cenah! A. Mavrič, kroj. mojmler. XXXXJC0000000C30C Lekarna ' *.*• *.*• I «•# I ,» *' ^////////////////vr////* y/>( ,f Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odliči.ur. spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semeniški ulici h. St v. 1. (v lastni hiši.) Prave in edine Jel kapljice 2 znamko sv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—To kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) popije _ Okrepi helodec, storč, da sgine v kratkem času omotica in Si-votna Unost (mrtvosl). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljat ve pa jcdino le v lekarni CR1STOFOIJETT1 (iorici. Teodor Slabanja, K ^ srebrar, u Gorici, ulica Moreli 12, priporoča t-rečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o- inm! Ig! v}njv/.m >* (»orica, Y Gosposka ulicaš.7, priporoča *■ v^v^V1/ m v zalogo mod. r: zadnjo 110-//////////////////> r////AW ;>• Jako pomnožena zaloga: Molitvene knjige, najrazličnejše in trpežno vezane, čudovito nizke cene od 30 vin. navzgor, 10 točuo plačanim 1 ua vrli. Svete podobe: najlepše sedanjega časa, neverjetno nizke cene, za I. sv. obhajilo nad 40 različnih, 100 komadov od 2 K 40 v navzgor, razne druge 100 kom. od 00 v navzgor, Pisarniške potrebščino: po najnižjih konkurenčnih cenah, uradni papir 250' pol od 2 K navzgor, pisemski „ 100 „ „ 60 vin. „ zavitki . . 100 60 Rapid nov, Jako praktičen peresnik n tinto 3 K. G. Likar, Gorica, Senicniškn ulica hiš. štev. 10. i Velika zaloga šivalnih strojev vsake vrste za šivilje, krojače in čevljarje. Edino zastopstvo Pffafovih šivalnih strojev, kateri so svetovno znani natrpežnosti in dobroti, tor so najsposobnejši za vsake vrste del, kakortudi za vezanje, rekamiranje, so edini, ki se jamčijo za 10 lot. je pri nas lZKince na in V zalogi imamo tudi BURSKA DVOKOLESA ter angležke „Helikal Premier44, in „Regent“. Cena je oil 180 K naprej. Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in samokrese vsake vrste. Komat šivank za šivilje stane v Gorici le 70 v. Edina meh. delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokole Za obilno naroibo sc priporočata sl. občinstvu inlana Saunig & Dekleva, ulica Municipio št. 1 M** iflMI Wi’