p#f&j&nji z& mir. Ker sta Nemčija in Avstro-Ogrslfi|at sprejela vse Wilsonove pogoje, smemo pričakovati, da; se sestane že v najkrajšem fasu komisija, sesta;vliena iz vseh vojujožih se držav. da določi pogoje premirja. Nato ae potem sestane mirovni kongres, na katerem bodo imeli svojo l>esedo tudi zastopniki zatiranih narodoT, Delo kongresa pa nikakor ne im lahko in tudi ne bo tnko hitro rešil svoje naloge. Vendar pa se lahko ie tlanes reče, da bo z onim dnevom, ko bo podpisana fiogodba za premirjp, tudi vojna končana. S iem, da sta Nemčija in Avstro-Ogrska spr&jeli vse Wilsonove pogoje, Lto Nemčija morala odsto piti Alzacijo in Lotaringijo Francoski, a Poznanjsko iii morda tudi Prusko Slezijo bodoči Poljski. AvstroOgrska pa bo morala pripustiti, da se bo mirovni kongres bavil z bodočo usodo narodov moiiaraije« V iiačeiu so torej spnvc A^^Vilsonovi pogoii in o tem iie bo dopustno nikako razpi avljanje. Vzlic temu pa fco imel kongres rešiti mnogo zelo važnih nalog in pri tem bodo -povzročale glavne težkoče bodoče meje med posameznimi državami. Za nas Jugoslovano pribajajo pn tem v poštev meje uapram Italiji, Nemcem rn Madžarom. Napram Italijanom je med nami spor radi Goriške, Trsta in Istre. Wilson izjavlja, da se mora meja Italije . urediti z jasno zaznamovanimi narodnimi črtami< Amerikanski senator Lodge, ki je znan Wilsonov zaupuik, pa je pred par dnevi izjavil, da imajo Italiji pripasti vse one pdkrajine, ki imajo po večini italijansko prebiv.alstvo. Po teh načelih bi Italiji pripadla samo Furlanija do črte Kormia—Tr Žič, dočim bi morala ostala Primorska s Trstom vred prlpasti jugoslaviji. Jasno je, da koagres, ki se seslane s tako jasfio izraženimi nafeli praviSnosti, ne bo mogel izključno slovenske Goriške — ako izvza memo po večini poitalijančeuo glavno mesto Goricat ki je pa tudi okoli in okoli obdana od Slovencev — prisoditi Italiju Trst bi sicer po mišlienju večine svojegu, jjrebivalstva — ki je sicer tudi najmanj po 80% slovenskega pokoljenja — spadal pod Italijo, a tega mesta vendar ni mogoče izrezati ven iz čisto slovenskega ozeml)a. Pa tudi sicer soada Trst po svoji zemljepisni^legTfk fugoslaviji, ,ker vendar ni mogoce, ,da;,bi 'se. tako iriesto, ki je odvisno od svojepa zalebtjav'bdtrgalo od tega zatedja, Trst ;ba kakor italijansko mesto moral brežpogojno propasti. Važni gospodarski interesi, da, vprašanje rij^ga obstoja g.oyore torej za to, da se Trst zdrnžl z Jugoslavijo. Trst rabi Jugoslavijo in 'Jugoslavija rabi T^st, Vesana sta drug na drugega. Za Jugoslavijo je pripadnost TrsUi k lreuemu državnemii, ozemlju življemsfo vpraSanje, ona brez tega. okna v svet takorekoč ¦e more dihati, ne more živeti. Nasprolno pa Trst za Halijo nima nik.ikega gospoctarskega pomeiia. Ttalija hna toliko lepih in krasnili bik, da Trsta nf> potrebuje inti najmaiije. Z ozirom na vse te oKolnosti sme -• ain z goiovostjo prif-akovati, da mirovui kongres-M-iaodi r«ajR tudi Trst. Enako je tudi glede Tstre, fcjer jt komaj četrt»na prebivalstva HaJijanske narodnosti, a &• 10 omejeno na obrežna mesteca. Napram Nemcem bo naSo mejo Se težje doiof;iti, aeoo napram Ttalijanom. Tudi tu imamo poneni fer.a nifsta in mesteoa, k1 jin bodo Nemci zahtav^li ae-se. Toda tudi tu bo odločevala vefina prebivalst?a in zato giriemo biti gotovi, da bodo vsi kraji z res alovenskim prebivalstvom r sedanjosti in * pretekli dobi, y kateri se je nasilno ponernftevalo. pripadli fugoslaviji. Enako valja tndi gloravnava izključena. — ,,Matin" piše: Nota flokazuj^ polom Nemčije, dokazuje, da ostaiia N«mčija zavrataa in nepoStena. Nota j« dvoumna. Samo Foch naj odloči, če je premirje na mestu. — ,,New 'York Herald" pa piše: Biti moramo skrajno previdui. Držanje Nemfiije izvira iz stralioyetnosti in strahu. Zaničljiva v porazu, kakor je bila sovraštva vredna v uspehu, jft pripravfljena za rsako ponižamje, podlosti, da se izogne trpljeiiju, ki bi ja bila seuna naložila premaganemu sovražniliu.