p#f&j&nji z& mir. Ker sta Nemčija in Avstro-Ogrslfi|at sprejela vse Wilsonove pogoje, smemo pričakovati, da; se sestane že v najkrajšem fasu komisija, sesta;vliena iz vseh vojujožih se držav. da določi pogoje premirja. Nato ae potem sestane mirovni kongres, na katerem bodo imeli svojo l>esedo tudi zastopniki zatiranih narodoT, Delo kongresa pa nikakor ne im lahko in tudi ne bo tnko hitro rešil svoje naloge. Vendar pa se lahko ie tlanes reče, da bo z onim dnevom, ko bo podpisana fiogodba za premirjp, tudi vojna končana. S iem, da sta Nemčija in Avstro-Ogrska spr&jeli vse Wilsonove pogoje, Lto Nemčija morala odsto piti Alzacijo in Lotaringijo Francoski, a Poznanjsko iii morda tudi Prusko Slezijo bodoči Poljski. AvstroOgrska pa bo morala pripustiti, da se bo mirovni kongres bavil z bodočo usodo narodov moiiaraije« V iiačeiu so torej spnvc A^^Vilsonovi pogoii in o tem iie bo dopustno nikako razpi avljanje. Vzlic temu pa fco imel kongres rešiti mnogo zelo važnih nalog in pri tem bodo -povzročale glavne težkoče bodoče meje med posameznimi državami. Za nas Jugoslovano pribajajo pn tem v poštev meje uapram Italiji, Nemcem rn Madžarom. Napram Italijanom je med nami spor radi Goriške, Trsta in Istre. Wilson izjavlja, da se mora meja Italije . urediti z jasno zaznamovanimi narodnimi črtami< Amerikanski senator Lodge, ki je znan Wilsonov zaupuik, pa je pred par dnevi izjavil, da imajo Italiji pripasti vse one pdkrajine, ki imajo po večini italijansko prebiv.alstvo. Po teh načelih bi Italiji pripadla samo Furlanija do črte Kormia—Tr Žič, dočim bi morala ostala Primorska s Trstom vred prlpasti jugoslaviji. Jasno je, da koagres, ki se seslane s tako jasfio izraženimi nafeli praviSnosti, ne bo mogel izključno slovenske Goriške — ako izvza memo po večini poitalijančeuo glavno mesto Goricat ki je pa tudi okoli in okoli obdana od Slovencev — prisoditi Italiju Trst bi sicer po mišlienju večine svojegu, jjrebivalstva — ki je sicer tudi najmanj po 80% slovenskega pokoljenja — spadal pod Italijo, a tega mesta vendar ni mogoče izrezati ven iz čisto slovenskega ozeml)a. Pa tudi sicer soada Trst po svoji zemljepisni^legTfk fugoslaviji, ,ker vendar ni mogoce, ,da;,bi 'se. tako iriesto, ki je odvisno od svojepa zalebtjav'bdtrgalo od tega zatedja, Trst ;ba kakor italijansko mesto moral brežpogojno propasti. Važni gospodarski interesi, da, vprašanje rij^ga obstoja g.oyore torej za to, da se Trst zdrnžl z Jugoslavijo. Trst rabi Jugoslavijo in 'Jugoslavija rabi T^st, Vesana sta drug na drugega. Za Jugoslavijo je pripadnost TrsUi k lreuemu državnemii, ozemlju življemsfo vpraSanje, ona brez tega. okna v svet takorekoč ¦e more dihati, ne more živeti. Nasprolno pa Trst za Halijo nima nik.ikega gospoctarskega pomeiia. Ttalija hna toliko lepih in krasnili bik, da Trsta nf> potrebuje inti najmaiije. Z ozirom na vse te oKolnosti sme -• ain z goiovostjo prif-akovati, da mirovui kongres-M-iaodi r«ajR tudi Trst. Enako je tudi glede Tstre, fcjer jt komaj četrt»na prebivalstva HaJijanske narodnosti, a &• 10 omejeno na obrežna mesteca. Napram Nemcem bo naSo mejo Se težje doiof;iti, aeoo napram Ttalijanom. Tudi tu imamo poneni fer.a nifsta in mesteoa, k1 jin bodo Nemci zahtav^li ae-se. Toda tudi tu bo odločevala vefina prebivalst?a in zato giriemo biti gotovi, da bodo vsi kraji z res alovenskim prebivalstvom r sedanjosti in * pretekli dobi, y kateri se je nasilno ponernftevalo. pripadli fugoslaviji. Enako valja tndi gl<wl« mej Tngoslavii« aapram Madžarski. Na^rtali smo tu na kratko TpraSauja. ki s« ti•ejo naših jugoslovanskih mej m ki jih bo moral reiiii mirovni kongres. Toda to je 1« eno vprašanje. Potem pride vpraSanjc mej ^eške države, notem PolJ»ke itd. Tz vsega tega sledi. da nioramo biti pripraTljeni na dolgo trajanje mirovnih konferenc. Toda to ¦ as n» snae motiti. Mir je danes pred durmi in vojaki, ki zapuste že t kratkem strelsk* jark«, s« gotovo «e povrnejo ve8 n nj* nazaj. Veselje t nepristranskem inoKemstTa. la Amsterdama javljajo, da je na Nizozemsilem favladalo veliko veselje in natvdušenje, ko se je doznala vsebina nemškega odgovora. Pred uredništvi iesopisoT se je zbrala sila množica ljudi, ki so s» pulili za posebne izdaje. Javljali so drug drugemu vest tee si medseboino čestitalt SploŠno se je 6ulo: Vojjia se je, hvala Bogu, končala! Vriskajoč in med plesom se je množica ^omikala po ulicah kakor kak narodni praznik. — Tako je.bila vest o bližnjein miru sprejeta v nepristranskem. inozemstvu, kjer Ijudje ' niso niti od dalefi, toliko trpeli, kakor mi. S koliko ye6jo opravi6eqostio se smerao veseiiti Še. le mi, ko vi-* flimo, da se približuje koneo nafeegft trpljenja. Zato pa,.: Kvišku srea; Francoskl listl o nemškem odgovora. ,,Homme libre", glasilo francostega miaistrsK«ga predsednika Clemenceau, piše: Nemško časopis}e prihaja vsak dan z novimi načrti o alza&ko-lotarinfikem vpraganju. Toda naj si v Berolinu ne delajo nikakih prevar o alzaSko-lotarinškem vprašanju. To vprašanje spada za Fraucijo lned ona, o katerih ie vsaka [>oravnava izključena. — ,,Matin" piše: Nota flokazuj^ polom Nemčije, dokazuje, da ostaiia N«mčija zavrataa in nepoStena. Nota j« dvoumna. Samo Foch naj odloči, če je premirje na mestu. — ,,New 'York Herald" pa piše: Biti moramo skrajno previdui. Držanje Nemfiije izvira iz stralioyetnosti in strahu. Zaničljiva v porazu, kakor je bila sovraštva vredna v uspehu, jft pripravfljena za rsako ponižamje, podlosti, da se izogne trpljeiiju, ki bi ja bila seuna naložila premaganemu sovražniliu.