Leto XIII. [štev. 110	TELEFONI UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, ponedeljek 15. maja 1959	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1-— J
Mussolinijev govor v Torinu
Govoril je proti pričakovanju samo o načelnih zadevah in se ni niti z besedo dotaknil konkretnih aktualnih vprašan evropske mednarodne politike
TURIN, 15. maja. Včeraj ob 10.30 je prispel v Turin predsednik vlade Be-nito Mussolini, kjer ga je na postaji sprejel na čelu odličnikov, častne čete in množice ljudi grof Turinski. Mussolini je v spremstvu ministrov Staracea, Alfieria in Bottaia obšel častno četo in odšel v mesto. Spremljalo ga je 120 mušketirjev, ki so že v soboto prišli v Turin. Pred postajo je bila zbrana velika množica ljudi, mesto je pa bilo vse okrašeno z zastavami, preprogami in napisi z Mussolinijevimi izreki. Na trgu Vittorio Veneto je pričakovalo duceja okoli 120.000 ljudi.
Mussolini je spregovoril s tribune, ki je bila nalašč v ta namen postavljena.
SEDEM LET USPEHOV.	si pa tudi ne želimo miru zaradi fizičnega
Svoj govor je pričel z besedami: »Ljud- strahu pred vojno, ker nam je tak strah stvo turinsko in savojsko! Najzvestejši popolnoma neznan. Zaradi tega govore sodelavci fašizma! Tovariši! Ali se še površni strategi z one strani bližnje meje
spominjate mojih besed v zadnjem govoru, ki sem ga govoril pred vami pred 7 leti? Korakati in žrtvovati se, ako je potrebno, bojevati se in zmagati. Po teh 7 letih se vračam k vam, da vas vprašam: »Italijanski narod! Ali si še zvest temu geslu? (Bučno pritrjevanje.) Ali si pripravljen ostati zvest tudi v bodoče? (Da.) V tem času je italijanski narod že korakal, se bojeval in zmagal. Zmagal je v Afriki, v deželi, o kateri so trdili evropski »strokovnjaki«, da je nepremagljiva in kateri so dajali najrazličnejše garancije. In oni isti dajejo tudi sedaj garancije in pravijo, da bodo sedaj bolj uspešne, (žvižg in smeh.) Mi smo kljub garancijam zmagali in se nismo oplašili koalicije onih, ki so izvajali proti nam sankcije, katere je predpisala Zveza narodov. Namesto nas so te sankcije pokopale to Zvezo narodoy, po kateri nihče ne žaluje. Italija se je bojevala in je zmagala tudi v Franciji skupaj z junaško Francovo vojsko nad demokratsko-boljševiško koalicijo, ki je bila v tej vojni dobesedno zmleta. To je kratek pregled teh 7 let: ustanovitev cesarstva, priključitev Albanije ter povečanje naše moči na vseh straneh.
OS JE NERAZDRU2LJIVA.
V trenutku, ko vam to govorim, se milijoni, morda stomilijoni ljudi, po vsem svetu med optimizmom in pesimizmom vprašujejo: »AU se bližamo miru ali vojni?« To je težko vprašanje za ves svet, a zlasti za one, ki so prevzeli nase veliko odgovornost za odločitev. Na to vprašanje odgovarjam, da na podlagi treznega presojanja položaja v tem trenutku v Evropi ni tako velikih in zaostrenih vprašanj, ki bi opravičevala vojno, katera bi se iz evropske naravno razvila v svetovno. V evropski politiki so vozli, katere je treba razvozlati, toda za to ni potrebno seči po meču. Vendar se morajo ti vozli brezpogojno in enkrat za vselej razvozlati, ker so tudi primeri, ko si je treba bolj želeti kruto stvarnost kakor negotovost. To ni samo mnenje Italije, ampak tud? Nemčije in s tem cele osi. Tako je os, ki je dolga leta vodila paralelno akcijo dveh režimov in dveh revolucij in je sedaj s po-močio milanskega pakta in vojaške zveze, ki bo še ta mesec podpisana v Ber-Iinu, postala nerazdružljiva enota dveh držav in dveh narodov.
PRAZNE ILUZIJE NASPROTNIKOV.
Tisti, ki vsako jutro pričakujejo, da bo na tej osi nastaja razpoka, bodo razočarani in osramočeni. Naj zato nihče ne goji smegnih iluzij, kajti doktrina fašizma je jasna in moja volja nezlomljiva. Kakor dosle*. taj<0 bomo tudi odslej in še v večji meri korakali skupno z Nemčijo, da prož'mo dokaz miru in pravičnosti, ki sl ga že tako dol^o žele vsi narodi. Mi si pa ne želimo miru zato, ker je naš no-
(francoske) o lahkih sprehodih po dolini Pada. Casi Franca I. in Karla VIII. so mi nili. Vojna, kakršno so oni vodili, ni več mogoča. Tedaj pa na tej strani Alp tudi ni bilo velikega 45 milijonskega naroda, kakor danes.
DEMOKRACIJE NISO ZA MIR.
Toda treba se je vprašati: »Ali odgo varja iskreni želji po miru v totalitarnih državah tudi enako iskrena želja na strani velikih demokratov?« (Množica: »Ne!«) Vi sami ste odgovorili. Tudi jaz dvomim. V zadnjem času je bil spremenjen zemljevid treh celin. Pri tem je pa treba povedati, da niso niti Japonska niti Nemčija niti Italija vzele niti enega samega kvadratnega metra posesti demokracij (Anglije, Francije, Amerike, op. ur.). Kako naj si zato tolmačimo to njihovo besnost? Ali nas hočejo morda prepričati, da gre za skrupule nemoralnega značaja? Ali mar mi ne vemo, s kakšnimi metodami so bili zgrajeni njihovi imperiji ali s kakšnimi metodami so jih ohranili? Zato ne gre za vprašanje ozemlja, ampak za nekaj čisto drugega. V Versaillesu je bil ustvarjen sistem, ki ga je mogoče imenovati sistem pištol, naperjenih proti Nemčiji in Italiji. Ta sistem je sedaj dokončno porušen, zato ga hočejo zamenjati z garancijami. To dokazuje, da velike demokracije niso iskreno za mir.
ITALIJA JE NEPREMAGLJIVA.
Ta dejstva pravijo, da so dejansko že pričele vojno, ki bi se mogla imenovati »bela vojna«, to je vojna na področju gospodarstva. One žive v iluziji, da nas bodo omajale. To je utvara. Vojna se ne dobiva samo s pomočjo zlata. Več k6 zlato je vredna volja in pogumnost pred
izkušnjavami. Mogočni blok 150 milijonov ljudi, ki se je tako naglo dvignil od Baltika do Indijskega oceana, se ne da prestrašiti. Vsak napad nanj bi bil zaman. Vsak napad bi bil odbit. Po sistemu naperjenih pištol se bo zrušil tudi sistem garancij. To moram povedati odkrito, ker italijanski narod ljubi resnico in stvarnost. In zakaj smo tako močni, ker sta narod in režim v Italiji eno in isto. V socialnem oziru bomo ostali vedno zvest' postulatom, katerih smo se doslej držali. Z vzgojo bomo ustvarili fizični in moraln' tip novega Italijana. Vse to zahteva strogo disciplino in koordinacijo naporov, kakor tudi krepitev volje, ki ji ni enake. Naš narod se nikogar in ničesar ne boji. Pred 90 leti je ustanovil mali Piemont večno carstvo. To se je zdela tedaj kol blaznost, toda bila je vera, in ta je zmagala. Kdo še more dvomiti v našo bodočnost? Naj pride kar koli, dosegli bomo vse svoje cilje.«
ODMEV V ANGLIJI.
LONDON, 15. maja. Londonski politični krogi so sprejeli včerajšnji Mussolinijev govor v Turinu radovedno, a mirno. Čeprav je bil govor zelo temperamenten, vendar v njem ni bilo zahtev po francoskem ozemlju, niti omembe glede itali-jansko-augleškega razmerja in Gdanska, Poudarjena je bila le solidarnost nemško-italijanske politike.
ODMEV V FRANCIJI.
PARIZ, 15. maja. Vtis včerajšnjega torinskega govora je bil splošno ta, da med narodni položaj trenutno ne prinaša novih aktualnosti. Dejstvo, da Mussolini ni omenil razmerja med Francijo in Italijo, smatrajo prej za ugodno znamenje. Os se po vsej priliki ne bo prenaglila. Prešla bo v ofenzivo šele, ko bo sprevidela, da stvari ni več mogoče spraviti s sedanjega tira. Mussolini je točno pred letom dni govoril v Genovi o barieri, ki loči Francijo od Italijanov.
ODMEV V NEMČIJI
BERLIN, 15. maja. Ves berlinski tisk podčrtava velik pomen včerajšnjega tu-rinskega govora, ki da je najbolj bistven prispevek k bližnjemu italijansko-nem-škemu vojaškemu paktu.
Zapiski
Ahmed Zogu
Bivši albanski kralj Ahmed Zogu I., ki živi sedaj s kraljico Geraldino in dvorjani v Carigradu v Turčiji, je postal središče zanimivih kombinacij. Po informacijah
Konec obiska v Italiji
SLOVO OD RIMA, SOBOTA IN NEDELJA V FLORENCI. ODHOD IZ FLORENCE NA POT V BEOGRAD.
RIM, 15. maja. Nj. Vel. knez Pavel in kneginja Olga sta v soboto s sprem-
stvom zapustila Rim in se odpeljala Florenco. Tudi slovo od Rima je bilo najveličastnejše. Na postaji so se poslovili od visokih gostov kralj, kraljica, Mussolini, Ciano in drugi dostojanstveniki. Ob 14.30 je prispel posebni vlak v Florenco, kjer je goste sprejel prestolonaslednik Umberto s prestolonaslednico. Pred postajo je bila zbrana ogromna množica, ki Je priredila gostom navdušene mani-
festacije. Gosti so se nastanil! v kraljevski palači Pitti. Tekom dneva so si ogledali razne muzeje in znamenitosti. Zvečer ie bila slavnostna predstava v gledališču. Včeraj so napravili gosti izlet v okolico in obiskali tudi Fiesoli. Grof CL-no. ki je tudi prispel v Florenco, je priredil včeraj slavnostno kosilo zunanjemu ministru Cincar-Markoviču. Sinoči so se jugoslovanski gosti končno poslovili in krenili na pot v Beograd.
Moten položaj na Sredozeml u
LONDON, 15. maja. Položaj na Sredozemlju je po sklenitvi angleško-lurške pogodbe znova napet. Povsod se opažajo nova gibanja bojnih brodovlj in čet. Posebno ai^ma-^en pa »e ’'r'	~,1	Gi-
braltrrju. Po semkaj dospelih vesteh je tranjl po’ožai »katastrofalen«, kakor la-1 prispelo v špansko La Lineo 25.000 Ita-žejo v svetu. £e 17 tet čakajo zaman naši iljanov. Pa tudi na drugih španskih po-nasprotn-ki na to stavno katastrofo, a ča- j stojankah okoli Gibraltarja se opaža zbito« bodo morali še zelo, zelo dolgo. Ali' ranje čet in graditev utrdb. Zaradi tega
so bili izdani v Gibraltarju posebni ukrepi. V Franclji so ukinjeni vsi vojaški dopusti.
Franco išče posojlfo
BURGOS, 15. maja. Vlada generala Franca išče posojilo 25 milijonov funtov pri francoskih, holandskih in židovskih bankah. Tako posojilo pa bo dobila samo, ako bo dala potrebne garancije za svojo bodočo politično orientacijo.
angleškega tiska ni izključeno, da ne postane kralj samostojne Sirije. V zvezi z angleško-francosko-turško zavezniško po godbo se namreč pričakuje v kratkem priključitev Hataja (Aleksandrete) k Turčiji in osamosvojitev Sirije, ki je bila doslej pod francosko nadoblastjo. -Ahmed Zogu je bil rojen v Burgajetu v Albaniji 8. oktobra 1. 1895. v plemenitaški rodovini Zogolli. L. 1916—18 je bil poveljnik albanskih prostovoljcev v avstrijski vojski, 1. 1920. je postal poslanec, 1. 1924. begunec v Jugoslaviji, 1. 1925. je postal predsednik republike, 1. 1928. pa kralj Albanije Zgu I. Letos je bil pregnan s prestola in je čez Grčijo zbežal v Turčijo.
Pozno, vendar ne prepozno...
Pozno, vendar ne prepozno so le prišli tudi Poljaki do spoznanja, da morajo slovanska narodi složno delati za svoj napredek. Poljski Sokol je sprejel resolucijo, kjer poziva narod na složno sode-' o vanje z vojsko, da branijo sleherno ped poljske zemlje, če bi bilo treba. Slovanski narodi so drug za drugim podlegli, ker so bili ne9k>žni.
Ali je Gdansk vreden vojne
Londonske »Times« objavljajo že več asa prispevke k anketi, ali je Gdansk vreden vojne. Anketo je pričel lord Pon-somby, ki je bil mnenja, da so pogajanja edino možna rešitev gdanskega vprašanja in da je ustvaril zadnji Hitlerjev govor za sporazum nova izhodišča. Prvi, zelo oster odgovor je dobil lord Pon-somby od bivšega mornariškega ministra Duffa-Cooperja, ki je vehementno nastopil proti obnavljanju psihoze ugo-devanja nemškim aspiracijam za neomajno odločnost obrambnega bloka. Polemika se še nadaljuje.
Sovjetski učenjak in krSčanstvo
Vera je opij za narod! so prej trdili sovjetski politiki. Zdaj je pa imel prof. Ranovič v moskovskem zgodovinskem nstitutu predavanje, kjer je dejal, da »ima ta opij dobre lastnosti. Krščanstvo je imelo nad vse progresivno vlogo v borbi narodov proti vsakemu tlačenju, širilo je duh- demokracije, zato mu je treba dati priznanje...« (Neue Ziinoher Zei-tung).
Taktika vojne politike
Za nas Nemce ima največjo vlogo, da ostanejo vojaški načTti v največji tajnosti. V nasprotnem primeru nam bo pobegnil vsak uspeh, vsak učinek iznena-denja. Toda tudi uspehe iznenadenja no smemo precenjevati, kajti zmage v začetku še niso garancija za končni uspeh. (General von Metzch).
Napet položaj v Gdansku
INCIDENTI OB PRILIKI PROSLAVE P1LSUDSKEGA. POLJSKI LISTI ZAHTE VAJO OD VLADE. DA NAPRAV! V GDANSKU RED.
GDANSK. 15. maja. Pri včerajšnjih | Gdansku iz Nemčije. V zvezi s parado »roslavah Pilsudskega so nastali na SA in današnjim potekom funkcijske do-ozemlju Gdanska, zlasti v mestu sam^m | be dosedanjega komisarja Zveze naro-incidenti Skupine nacionalnih socialistov t dov se pričakujejo novi dogodki Položaj so napadle poljske hiše, razbile več postaja napet. Poljski listi nozlvafo vla-oken in strgale poljske zastave. Pri tem 1 do, naj napravi v Gdansku red. ker je se ie opazilo, da so se teh akcij vdeležlli ogrožena varnost Poljakov in senat ^ ne zlasti člani nacionalističnih napadalnih more nuditi zadostnih garancij za mir m oddelkov, ki se v zadnjih dneh zbirajo v 1 red.
Poljske garancije Litvi
POLJSKA JE ŽE VKLJUČILA LITVO V GARANCIJSKI SISTEM. - ENAKE POGODBE SE SKLEPAJO TUDI Z LETONSKO IN ESTONSKO.
Maribor, 15. maja.
Skoro bo minilo mesec dni, odkar politični svet obeh taborov Evrope z nervoznostjo ugiba: bo ali ne bol? Rusija, velesila, ki so jo geopolitiki nekaterih držav kratkomalo izrinili z evropskega zemljevida in potisnili k azijskemu trupu, postaja objekt splošne pozornosti in njena dalekosežna odločitev glede priključitve k zahodnoevropskemu bloku bo zabeležena med prve postavke povojne diplomatske bilance.
Mnogim je nerazumljivo, da stopa nekdaj »nerodni ruski medved« s tolikšno previdnostjo in oklevanjem iz hladne ruske rezerve v nemirno evropsko pomlad. Toda med Angleži in Rusi je bilo že po prirodi sami v preteklosti toliko medsebojnih trenj, da se ne smemo čuditi tipanju, s kakršnim se trudita diplomaciji Londona in Moskve, da odstranita obojestransko nezaupanje.
Hladnokrvni Angleži se niso nikoli prepuščali ekstremnostim, ki so netemperira-no slovansko nrav pogostokrat zapeljale. Efekt angleške tvornosti se je, zahvaljujoč izvrstni pomorski legi domovine, izkazal v izgradnji mogočnega imperija, na znotraj pa v izkristaliziranem, tipičnem vzorcu zahodnoevropske kulture. Rusija nasprotno, prežeta misticizma nepregledne ploskve »kopnih valov« svoje domovine, se je dolgo iskala in se našla prepozno šele tedaj, ko je njene politične sile izčrpala prefinjena diplomacija političnih trgovcev Angležev.
Rusija je prvič stopila v diplomatski stik z zahodom 1. 1686., ko je pristopila k sveti zvezi Avstrije, Benečije in papeža proti Turkom. Kmalu nato so Angleži v nordijski vojni v zavezništvu s Švedi obstreljevali z ladij ruske čete v Finskem zalivu. V španski nasledstveni vojni je bila Rusija spet v protiangleškem taboru. Pomorska nevtralnost Katarine II. je največ pripomogla, da so Angleži izgubili kolonije na sedanjem ozemlju Zedinjenih držav.
Angleško-francoski spor 1. 1800. je izkoristil car Pavel I. in ojačil ruski vpliv v Sredozemlju z nordijsko konvencijo. Po amienskem miru in kasneje v Tilsitu je car Aleksander I. resno mislil, da bi skupno z Napoleonom in Zedinjenimi državami prisilil Angleže na kolena. Do tega ni prišlo, ker je Napoleon odklonil ruski predlog, da bi se najprej razkosala Turčija. Po 1. 1812. se je Rusija borila proti isti Franciji, s katero je bila Anglija že od 1. 1793. v neprestanih bojih! Angleži so tedaj pridobili Metternicha in Talley-randa za zvezo proti Rusiji, Avstrijo so spustili v Italijo, da bi tako v zvezi s Turčijo zajezili ruski vpliv na Sredozemskem morju.
Po pariškem miru 1. 1815. je še segal ruski vpliv do madridskega dvora. Mreža ruskih agentov se je predla po Italiji in Balkanu, v Franciji in na dvorih nemške državne zveze so trčile podtalne niti angleških in ruskih prizadevanj skupaj. — Rusija se je izčrpavala na Balkanu, sadove njenih žrtev je spet požel Anglež, ki je zaprl vrata v svet, Dardanele, Rusom pred nosom.
V Padmerstonovi dobi se je Francija po botala z Rusijo, ki jo vidimo malo kasneje kot rešiteljico Avstrije, države, ki je bila prej v angleškem taboru proti Moskvi. Evropski spor se je prestavil v Azijo, kjer so Rusi s prodiranjem v Afganistanu ogražali angleško posest v Indiji. Angleška diplomacija je imela polne roke posla, uspelo ji je, postaviti ruskim spletkam re-vanž na Krimu in v balkanskem vprašanju, kjer je Rusija po naporni vojni ekspediciji ostala diplomatsko znova osamljena.
L. 1892. se je Francija vojaško zvezala z Rusijo, nasprotje obeh taborov se je preneslo na dolgo črto od Krete do Koreje. Pomirjenje je nastopilo šele, ko so oktobra 1907. sklenili Angleži z Rusi vojaško pogodbo, ki je držala do Brusilove ofenzive 1. 1917. Angleški predlog, da bi bili tudi Rusi pritegnjeni k mirovnim pogajanjem, so zavrnili Francozi. Slednji so podpirali bele čete proti boljševikom, njihovi taktiki je pritegnil tudi Lloyd George. Trgovinska pogodba, dne 16. marca 1921. je nasprotje med Angleži in Rusi ublažila. Macdonaldova vlada je dne 1. februarja 1924. priznala Rusijo, konservativna pa je 1. 1927. prekinila odnošaje x Moskvo. Rusiia ie odeovorila z veliko-
VARŠAVA, 15. maja. Lord Halifax je obvestil poljskega veleposlanika v Londonu Raczynskega o angleško-turški pogodbi in angleško-ruskih pogajanjih. Po »Krakowskem Ilustrowanem Kurjerju« hoče pritegniti sovjetska Rusija k garancijam tudi baltiške države. Poljska pa je s svoje strani Litvo že vključila v garancije, ker je obstoj svobodne Litve živ-
ljenjski interes Poljske. Pri nadaljnjih pogajanjih med Londonom in Moskvo gre torej le še za Letonsko in Estonsko. Pri tem nenapadalne pogodbe teh držav z Nemčijo, ako bodo tudi sklenjene, ne bodo predstavljale nobene ovire. Poljska garancije baltiškim državam iskreno pozdravlja.
Moskvo in Čungkingom prepuščena sovjetski Rusiji. Ruske čete naj bi zato prevzele skupaj s kitajskimi obrambo tega ozemlja pred Japonci. Rusija pa pošilja z letali na Kitajsko tudi veliko število strokovnjakov za gradnjo letal, orožja in izdelovanje municije, kakor tudi inštruktorje za organizacijo obrambe Siama, glavnega mesta province šensi.
RIM, 15. maja. »Stefani« javlja, da je za 19. t. m. napovedana'parada, ob priliki slavnostnega vkorakanja Francovih čet v Španijo, ponovno odložena za nekaj dni.
POLJSKI VOJNI MINISTER V PARIZU
VARŠAVA, 15. maja. Vojni minister je sinoči odpovotal na 'neoficielen obisk v Pariz.
GOERING NI BIL V ŠPANIJI.
LIVORNO, 15. maja. V soboto je semkaj prispel maršal Goering in potem odpotoval proti severu. S tem so demantirane vesti, da bi bil odpotoval v Španijo.
MUSSOLINI NA FRANCOSKI MEJI.
TURIN, 15. maja. Mussolini je včeraj pregledal kraje ob francosko-italijanskl
iJ&inik€»Sa jjŠJSSSImt
ijt. Korošec s ©venska mladini
Na zborovanju mladinske organizacije JRZ v Celju je predsednik senata dr. Korošec med drugim dejal, da je »vsa mlada Slovenija v njihovem taboru«. Mi učimo mladino ljubiti slovensko zemljo, slovensko govorico, kulturo in vero, slovenske pesmi, šege m običaje. Učimo jo ljubiti našo jugoslovansko državo, ki ie lepa v svojih gorah in ravninah, bogata v gozdovih, rudah in žitnih poljih, močna v zdravju in junaštvu svojih narodov. Jugoslavija nad vse! Niti pedi ne damo vzeti od nje, vse nam je ljubo in drago, vse je naše in nikogar drugega! Mladi kralj, mlada država, njima zvesto ob strani je naša idealna mladina. Našo notranjo politiko izpolnjujeta dve osebnosti, predsednik vlade g. Cvetkovič in voditelj Hrvatov g. dr. Maček. Razgovar-jata se o bodoči ureditvi naše države. Nikdar ti razgovori niso bili tako resno in pošteno zamišljeni kakor sedaj. Ce se tu in tam javljajo težkoče. nas ne sme plašiti, v nekaj dneh se ogromni kompleks najtežjih vprašanj ne da rešiti; prej ga 20 let ni bilo mogoče načeti. Upajmo, da bodo ti važni dogodki ugodno uspeli v korist vse države. V bodočnost nam ni treba gledati črno. Ni povoda misliti na spremembo v JRZ. Želja nas vseh je, da se ta še bolj razširi. Slika zunanje politike se spreminja kakor slike v kalejdoskopu. Vsi se veselimo krasnega sprejema, ki ga je italijanski narod priredil Nj. Vis. knezu Pavlu in kneginji Olgi. Veselimo se izjav simpatij in prijateljstva odločujočih italijanskih političnih či-niteliev, kakor smo se nedavno veselili sličnih izjav iz Berlina. Nevarnost za vojno je v Evropi že minila, prosimo ljudstvo samo, naj se ne da vznemirjati od ljudi, ki mu ne želijo nič dobrega. Posebno jih prosimo, naj ne nasedajo komunistom, ki se delajo strašno domoljubne samo. da bi pošteno mladino usmerili v -pota, ki vodijo do njihovega vzora: do voine in svetovne revolucije.
Netočne vesti o SSS
»Sokolski glasnik« zanika vse vesti, ki so krožile o siklepu glede prenosa sedeža Saveza slovanskega sokolstva iz Prage v Beograd in da postane Gangl starešina. Seja, ki bi imela o tem razpravljati, še ni sklicana.
Korenine naše samozavesti
Noben državnih na kraju našega stoletja ne bo mogel prezreti 300 milijonov liudi slovanskega porekla. Evropski slovanski vzhod je neusahljiv vrelec svežih, mladostnih sil. Izmed Nemcev in Slovanov bo pripadlo vodstvo kulturnej-šemu in pravičnejšemu. Kjer koli se danes srečata nemški narodni socializem ter ta ali oni slovanski narod, se rišejo obrisi nove Evrope. Tudi na koroških tleh raste nova družina evropskih narodov, katere vodstvo bo izmed vodilnih evropskih plemen — nemškega in slovan skega — pripadlo kulturnejšemu in pravičnejšemu. (»Koroški Slovenec«).
Koliko Jugoslovanov je v tujini
Po podatkih »Jugoslovaskega glasnika« v Chicagu živi izven Jugoslavije 2,500.000 Jugoslovanov. Navaja jili po vrsti: v Italiji 650.000, Grčiji 250.000, v Nemčiji 170.000, na Madžarskem 165.000, v Albaniji 60.000, na Češ/kem 3100, v Rusiji 2700, v Ameriki, Afriki, Aziji in Avstraliji 1,113.000.
Dvojne brige hrvatskega naroda
Poleg splošnih, velikih misij skifa potreb, imamo Hrvati Še svoje posebne brige. Naša dolžnost je, da pomagamo svojim domačim misijonarjem, ki daleč po svetu mislijo na domovino. Za svoje akcije potrebujejo našo pombč. Ena teh akcij naših misijonarjev je gradnja kapelice v Bošontiju v Indiji. Lepo bi bilo, da postavimo mi Hrvati zaščitno cerkvico v Bengaliji. Druga naša potreba je, da zgra dirno kapelico v Liri, pokrajini Uganda v Afriki. Prijatelji misijonarjev, zdaj se izkažite 1 Takoj se lotite posla, gre za rešitev poganskih duš! Pošljite prispevke na bogosiovski zbor »Stadler« v Sarajevu. Katoličani, pomagajte, to je vaša dolžnost, ki jo morate izpolniti. Ne sumimo, da odziv ne bo lep! (»Katolički tjed-nik«).
Ruska pomoč Kitajski?
SENZACIONALNE VESTI TOKIJSKEGA DNEVNIKA, KI JIH JE PA TREBA SPREJETI S PREVIDNO REZERVO.
TOKIO, 15. maja. List »Niši Niši šim-bun« poroča, da je poslala sovjetska Rusija 50.000 mož čez Sinkjang (Kitajski Turkestan) na severno Kitajsko. Čete so že na potu. Maršal čangkajšek je imenoval s tem v zvezi komunističnega voditelja Huteja in Motschinga za vojaška poveljnika na severnozahodnem Kitajskem, ki je po zadnji vojaški pogodbi med
Romunsko poročilo o incidentu v Dobrudži
BUKAREŠTA, 15. maja. Agencija Ra-dor poroča o zadnjem pripetljaju na bol-garsko-romunski meji tole: Ko je ravnatelj neke romunske sladkorne tovarne bil na poti v svojo tovarno v spremstvu 11 delavcev, jih je naenkrat napadla tolpa 50 razbojnikov, jim pobrala denar in jih pretepala. Na krike na pomoč je prihitelo orožništvo, ki je po kratkem boju vse razbojnike polovilo. Med njimi je bila večina Bolgarov, drugi so bili Romuni. Nenadoma pa je nekaj razbojnikov pobegnilo, a so bili na begu ustreljeni.
S potovanja angleške kraljevske dvojice
QUEBEC, 15. maja. »Empress of Au-stralia« z angleško kraljevsko dvojico na krovu je včeraj spet začela pluti s polno paro proti Kanadi. Zamudila se je tri dni v območju ledenih gora in pred sredo dopoldne ne bo dosegla svojega cilja. S tem se je podaljšala zamuda za dva dni. Včeraj sta kralj in kraljica bila pri svečani maši in sta pela psalme, ki jih je kraljica sama bila izbrala. Kapitan ladje pa je moral ostati na poveljn!škem mostu, ker so le dene plošče še vedno ogražale ladjo.
Napetost na Daiinem vzhodu
ŠANGHAJ, 15. maja. Pred Amoi, kjer so Japonci zasedli mednarodno koncesijo, sto priplula dva angleška rušilca. V prihodnjih dneh bo prispel tja tudi poveljnik angleških pomorskih sil na Daljnem vzhodu, admiral Percy Noll. Kitajci so se vkopali okrog petrolejskih tankov francosko-angleških družb in ameriške Standard Oil Company.
TOKIO, 15. maja. Japonsko vrhovno poveljstvo javlja, da so včeraj Japonci po strašni bitki pognali v beg 6 kitajskih divizij in 2 brigadi.
CUNOKINO, 15. maja. Kitajsko vrhovno poveljstvo javlja, da se je njihovim četam posrečilo, ustaviti japonsko prodiranje. V južnem Honanu so Kitajci navalili Japoncem v hrbet.
potezno akcijo, skupno s Kemalom in Zaglul pašo, Reza kanom, Sunjatsenom in Gandhijem je spletkarila proti angleškim interesom na azijski celini.
Oba tabora imata tedaj razlogov dovoli. da spravita s poti vse sledove Dre-
meji.
NEMŠKA GOSPODARSKA EKSPANZIJA
BUDIMPEŠTA, 15. maja. »Hermann GSring Werke« so prevzela prejšnji teden I. donavsko parobrodarsko društvo >. vsem plovnim parkom, ki je edini na Madžarskem. V izključno eksploatacijo je dobila družba tudi madžarski premogovnik v Pečuju.
POLJSKO-ANGLEŠKO TRGOVANJE VARŠAVA, 15. maja. Namestnik trgovin skega ministra, ki je zdaj v Newyorku, je sinoči odpotoval v London, da sklene z Anglijo trgovinski dogovor, po katerem bi Poljska dobavljala Angliji premog, ta pa stroje.
ŠPANSKE UMETNINE SE VRAČAJO.
MADRID, 15. maja. Semkaj je prisipelo 25 vagonov španskih umetnin, poslanih nazaj Iz Ženeve. Te umetnine so vrnili deloma muzeju El Prado, deloma pa kraljevski palači._______________________
Borza. CurLh, 15. maja. Devize: Beograd 10, London 20.24'h, Pariz 18K-, New York 445, Milan 23.41, Berlin 178.65, Praga 15.25, Sofija 5.40, Budimpšta 87, Bukarešta 3.25.
Vreme. Spremenljivo oblačno. Ne obeta se nobena bistvena izprememba vremena; toplota neizpremenljiva. V soboto je bila najvišja temperatura v Mariboru 19.4“, včeraj najvišja 12.3°, najnižia 7.9": danes najnižja 7.2°; opoldne pa 17°.
teklosti. poznavanje evrazijskega zemljevida pove, da sta vprav Anglija in Rusija velesili, ki lahko vsaka v svojem ogromnem prostoru, brez medsebojnih trenj, v složnem delu doneseta neprecenljive sa-.dove za svetovni mir.	-ine.
MADRIDSKA PARADA ZOPET ODGO-DEVA
Novice
Naši planinci so zborovali
V nedeljo je bil v Novem mestu občni zbor Slov. planinskega društva, ki so se ga udeležili delegati iz cele Slovenije. Zborovanje je vodil predsednik dr. Pretnar .Ta je po pozdravu zastopnikov poročal o razvoju našega plaminarstva. Zanimivo je bilo tajniško poročilo dr. Brileja. SPD ima 31 podružnic, 7862 rednih, 1913 mladinskih in 976 članov akademske skupine. V oskrbi SPD je 59 planinskih
postojank, katere je lani obiskalo 84.054 turistov, od katerih je bilo 4136 Nemcev, 310 Angležev, 490 Cehov in Slovakov, 290 Italijanov, 121 Bolgarov in 88 Francozov. Lani je bila na novo ustanovljena .podružnica SPD v Dravogradu. Poročila o delovanju podružnic so bila zelo zadovoljiva in je povsod opažati napredek ter uspeh v turistiki.
Gradnja justične palače v Celju
Celjski mestni svet je imel v petek zvečer sejo. Na seji je bilo med drugim sklenjeno sledeče: V drugem odseku ceste Petriček-Savski most se zgradi pol-stabilen most za 10.000 dinarjev. — Za zajetje studenca pri celjski koči se odobri 900 dinarjev. -— Za ureditev propusta pri podvozu v bližini hotela Stegu se dovoli 3.200 dinarjev. — Sokolu - Matici se prispeva 1200 din za posipanje dvorišča pri mestni telovadnici. — Pogozdi se zemljišče pri Sv. Neži v Libojah. •— Na dvorišču vojašnice Kralja Petr^ se bo montirala svetilka. — Popravila se bo retortna peč v Mestni plinarni. — Za odkup zemljišč pri regulaciji Savinje bo
mestna občina prispevala 11.921.90 din.
— Justična palača se namerava letos graditi na Glaziji. Med pravosodnim ministrstvom in mestno občino se bo napravila menjalna pogodba. Stroški za zgrad-njo justične palače so proračnnani na din
15.000.000. Občina bo izdala gradbeno dovoljenje za zgraditev športnega stadiona za hribom sv. Jožefa. Stroški za zgraditev stadiona so proračunani na okrog
1.600.000. dinarjev. — Sprejelo se je na znanje letno poročilo mestnega fizikata.
— Sprejel se je Pravilnik o ureditvi mezd stalnih in začasnih mestnih delavcev in osnutek pravilnika za brezposelne v celjski mestni občini.
Učenjak napovedal celjske povodnji
Dne 2. marca 1774. je na svojem posestvu pri Dunaju umrl v okolici Celja rojeni Ivan Žiga Popovič. S pridnostjo se je ta potomec srbske družine dokopal do profesorja botanike in nemščine na dunajsikem vseučilišču. V svojem znanstvenem delu »Untersuchungen vom Meer« je že 1. 1750. napisal naslednje: »Celje je od stoletja do stoletja zmerom bolj ogroženo od povodnji, če ne bodo očistili strug Savinje, Voglajne, Hudinje, ob stiku pod starim celjskim gradom, bo mesto še hudo trpelo. Od leta
do leta se nabira tamkaj zmerom več kamenja in drobirja, ki ga vode ne morejo več odnašati in odlagajo na kup.«
Napoved pred 189 leti se je kasneje, posebno še ob povodnjih v minilem desetletju, večkrat izpolnila. Zdaj pa tujci, ki se vozijo iz Celja na Zidani most, izražajo priznanje prizadevanju oblastev, ki pravkar regulirajo zadnja obrežja ob Savinji navzgor. Vode Savinje bodo sko-ro ukročene in mesto pod starim gradom bo v dneh hudih nalivov lahko mirneje dihalo.
KER SO JI MOŽA ZAPRLI.
Te dni je moral v zapor kočar Anton Petek iz Klokočovnika pri Ločah. Doma je ostala žena z nebogljenimi otroci. V četrtek je prišla žena na okrajno sodišče v Konjicah in pripeljala s seboj vse otroke. Stopila je v sodno pisarno in zaklicala: »Ker ste mi moža zaprli, imejte še otroke«. Po teli besedah je pustila v dvorani tri male otročiče in izginila. Nebogljenčke so izročili začasno dvema ženama v oskrbo.
Za novo železnico v Prekmurje
Za železnico čez Slovenske gorice. Zadnje čase se ponovno slišijo zahteve, da bi se zgradila železniška proga od Maribora preko centralnih predelov Slovenskih goric do proge Gor. Radgona—Ljutomer. Ta proga bi bila tudi za Prekmurje velikega pomena ter bi bila posebno od gospodarskih faktorjev gotovo pozdravljena. Potrebo take ceste potrjuje tudi številen prevoz s tovornimi avtomo-
bili med Mariborom in Soboto. Važna bi bila pa tudi za osebni promet z Mariborom in o-stalo Slovenijo, ker bi močno skrajšala sedanji ovinek preko Ormoža. Dokler pa te proge ni mogoče uresničiti, je treba predvsem pospešiti dela na cesti Maribor-Petanjci-Sobota, ki bo z dokončno zgraditvijo mostu na Muri izredno velikega pomena za Prekmurje.
Topolovčeva je bila zmrznila
Nedavno smo poročali, da so na Pohorju našli truplo neznane starke. Kmalu nato se je zglasil pri policiji posestnik Topolovec iz mariborske okolice, ki je prijavil izginotje svoje 67-letne matere Frančiške Topolovčeve. Osebna opisa sta sc ujemala. Preiskava je dognala, da je
najdena starka na Pohorju res Topolovčeva. Ugotovili pa so tudi, da jo je na Pohorje odpeljal neki voznik ter jo na samoti odložil. Doma se je še hvalil, da je neko staro ženico speljal na napačno pot. Uboga starka je nato gazila po Pohorju ter v snegu zmrznila.
Petrova smola
Peter šiljček je bil, odkar je v njegovem stasitem telesu dozorelo spoznanje nasledstva izvirnega greha, neugnan bab-jek. Kljub veliki, dozi kavalirstva med Evinimi hčerami je vročekrvni don Juan vendarle še utegnil, s prav dobrim uspehom dovršiti pravne študije.
Po dveletni praksi pri starem, bradatem pravdarju, je mladi mož napravil odvetniški izpit. Odprl je lastno pisarno, najel mlado, seveda živahno in lepo tajnico špelco ter vrtal za klienti
Vse je šlo gladko od rok, toda drugod tako izkušeni ženskar ni utegnil priznati, kako se je vanj med narekovanjem dolgočasnih pravd in zaljubljenimi pogledi preko pisalnega stroja zaljubila špelca do ušes.
Nekega dne je dobil Peter šiljček nenavaden obisk. Saj tako se je zdelo špel-ci, ki je z ljubosumnim srcem togotna l,darjala po tipkah, ko se je krepka, na-Parfemirana dama le predolgo zadrževala y gospodovi pisarni. Poslej je stasita ženska prihajala večkrat in izza vrat je na uho tajnice vselej udarjalo skrivnostno šepetanje in cmokanje. Ko je bilo nekoč v gospodovi pisarni zelo živahno in za tajnico ura preizkušnje najtežja, so se naenkrat odprla vrata njene sobe. Vstopil je razburjen človek:
— Oprostite gospodična, mož sem one
dame, ki redna zahaja semkaj. Prosim vas, prijavite me nemudoma svojemu šefu. Moram govoriti z njim! Pri tem je mož divje opletal s svojo debelo palico.
Medtem ko je špelca razburjena razmišljala, kako naj reši situacijo, se je na vratih prikazal Peter šiljček:
— Prosim vas, kakšen hrušč je pa tu?
Prišlec je razkačen stopil za odvetnikom v pisarno, se divji ozrl naokrog, toda dame ni bilo nikjer, peter jo je bil še pravočasno odpravil po stranskem izhodu na ulico.
Prišlec je obnemel, naenkrat se je pa zadrl?
— Ničvrednež, ne boš me ugnal. Ha, čigava je pa ta kombineža?
Peter šiljček se je ves bled ozrl na naslanjač. Tedaj je špelca zbrala vso prisebnost in dejala:
— Varate se, gospod. Moja je! V podkrepitev svojih besed je pridvignila kri-
lo.
Mož je radoveden uprl vanjo oči, se opravičil in šel. Ko so se za njim zaprla vrata, se je Petru odvalil kamen s srca. Stisnil je špelci roko in jo vso srečno pritisnil na prsa.
Drugo jutro je tajnica prejela pismo naslednje vsebine:
»Pogled, ki ste mi ga nudili včeraj ob priliki izgubljene kombineže, me je tako očaral, da vas lepo prosim na čim prejšnji sestanek!...«
Važno	opo
Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca, čim prejme uprava »Večernika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje zopet v veljavo.
Poravnajte zato naročnino takoj! V Vašem interesu ne odlašajte niti dneva več!
UPRAVA »VEČERNIKA«.
Zborovanje dobrovoljcev v Mariboru
V Narodnem domu je bil včeraj dopoldne redni občni zbor mariborskih dobro-voljcev? Zborovanje je vodil predsednik, šolski upravitelj g. Grčar. Poročilo je pokazalo živahno društveno delovanje. Organizacija šteje v Mariboru 78 članov. O podrobnem delu je poročal tajnik magister g. P u k s. Po zanimivih poročilih je bila izvoljena naslednja društvena upra va: predsednik Grčar, podpredsednik Pogačnik, tajnik magister Puks, blagajnik 2 e 1 e, odborniki š p a n g e r, Lenart in Voštar, nadzorstvo dr. B r e n č i č, S a r d o Č in inž. V i-d i c.
ARETACIJA ČLANA TATINSKE DRUŽBE
Maribor in okolico so zadnje čase razburjali mnogi vlomi, ki so bili izvršeni na enak način. Vlomilec je s ponarejenim ključem odpiral stanovanja ter kradel samo denar in dragocenosti. Nedavno je bil okraden tekstilni mojster Schier v Tvorniški ulici, ki mu je drzni vlomilec odnesel kar 40.000 din, polkovnikovi vdovi Lubanovičevi v Maistrovi ulici pa za 50.000 din dragocenosti. Policija je dobila od neke stranke, pri kateri se je tudi oglasil vlomilec, natančen osebni opis. Posrečilo se ji je vlomilca prijeti. Je to 43-letni Josip Meixner, ki je pri zaslišanju več vlomov že priznal. Zaplenili so mu mnogo zlatnine. Hišno preiskavo so napravili tudi pri dveh vlomilčevih ljubicah, kjer so našli precej dragocenosti.
Ugotovljena identiteta utopljenca
Žaudarmerija v Selnici ob Dravi je ugotovila, da je neznani utopljenec, 'ki so ga pred dnevi potegnili iz Drave na Fali, 60 letni Ferdinand Ramjak rojen v Remšku pri Konjicah in nazadnje usihižben pri posestniku Ivanu Kozjeku v Janževem vrhu v Ribnici na Pohorju. Ramjak je v petek zvečer še popival v neki gostilni na Janževem vrhu, tam prenoči!, poti jutru pa izjavil, da bo napravil konec. Tudi raztelesenje je pokazalo, da je šel Ramjak prostovoljno v smrt.
o Novi vozni red. Danes opolnoči je stopil v veljavo novi vozni red.
o Poroka. V Šmartnem pri Slovenj-gradcu sta se poročila Feliks Rutar, zo-botebnik iz Maribora, in Angela Iršičeva, hčerka trgovca iz Turiške vasi.
o Če se ženske prepirajo... V mariborsko bolnišnico se je morala zateči 62-ietna kmetska dninarica Marija Mom iz Frama. Ženska se je nekaij sporekla s sosedovo čevljarjevo ženo. Zadnja je pa poklicala na pomoč svojega moža, ki je Momovo udari! po glavi z nekim topim predmetom, da je padla pri priči v nezavest.
o S sekiro v koleno. Splavar Aleš Kolar iz Kozjega viba se je pri dehi na spla-Vu vsekal v koleno ter se precej težko poškodoval.
o Spopad med sosedoma. 401etnega posestnika Ivana Repnika iz Pivole je v prepiru udaril z nekim topim predmetom
njegov sosed ter mu zlomil nosno kost in levico. Repnik se zdravi v bolnišnici. Celje
c Vse naročnike opozarjamo, du mora biti naročnina brezpogojno poravnana do vsakega 14. v mesecu, ako hočejo, da ostane v veljavi zavarovalnina 10.000 din za slučaj smrtne nesreče.
c Celjsko pevsko društvo je vsted preobilnih prireditev v maju preložilo svoj koncert, na katerem bo proslavilo skladatelja Antona Lajovca ob njegovi 60 letnici in 45 ltenico društvenega obstoja, na soboto 3. junija.
c Izvoz fekalij. Mestna občina razglaša, da bo iz estetskih in higienskih ozirov izvažala fekalije le v nočnem času in sicer od 21. zvečer do 5. zjutraj.
c Avtubus mesta Celja je ukinil vožnjo na progi Celje - Rogaška Slatina, uvedel pa vožnjo na progi Celje - Teharje z odhodom ob 12.35 iz Celja in prihodom v Celje ob 13.55.
c Šoferski izpiti za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega pkraja bodo 5. junija ob 8. uri pri okr. načelstvu v Celju.
c Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna »Pri Mariji Pomagaj«.
c Nesreča v Petrovčah. Dijaka celjske gimnazije Bberlinc Rudolf in Štok Franc sta se peljala s kolesom iz Kasar proti Petrovčam. Med vožnjo sta sc prevrgla v neki jarek ter obležala poškodovana v nezavesti,
PfuJ
Materinski dan v Ptuju. Drž. meš. šote je s proslavo materinskega dne našla lep odziv. Moralna vrednost nje pa je še v tem, ker nam jo je mladina pripravila v svoji prisrčnosti in neposrednosti, ki nas še najprej ter najbolj ogreje. Največ tega je bilo položenega v Materino življenje, v simbolične slike, ki jih je priredil učitelj Hasl, ter v pesmi z uajrazličnejBirni motivi o materi. Po uvodni recitaciji Levstikove pesmi Mafci je imel Drago Hasel predavanje v terni: Ivan Cankar o materi; nakar je pred njegovim vodstvom zapel dvoglasni dekliški zbor oh spremljavi klavirja dve pesmi. Rajalni nastop, 'ki ga je naštudirala Vida Šedlbauer, je prijetno popestril spored. Po deklamaciji narodne pesmi Sirota Jerica, je učenka Drofemkova odpela več samospevov. — Nušičeva enodejanka »Naša deca« je ob pravem času nudila vedrost.
p Seja mestnega sveta bo v sredo oh 18. url
p Nesreča. V bolnišnico so prepeljali Majcena Ludvika, viničarja iz Senčaika pri Sv. Tomažu. Poškodovala ga je neukrotljiva telica. Pastirja Ivana Hrnčiča iz Oshtševc je konj prehudo stisnil >k stebru. Pri podiranju drevja je imel smole 19-letni dninar Pučko Jožef iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Poštrak Franc pos. te Grajenščaka pri Vurberku in kočarka Topolovec Marija tz Podlehnika pa sta imela smok) pri boji, da sta si polomila ude.
p Slovesna prisega ptujskih pontordr-jev je bila v soboto dopoldne pred vo-
p Ogledava gospodična. Neka gospodična se je peljala iz Budine proti Ptuju. S kolesa se je preveč ozirala po fantih. Zato se je na mah znašla v objemu telefonskega droga.
»Ali je tii nekje kako jezero?«
Maribor
Trije ledeni svetniki" so za nami
vremantke bogove" se je letos Izkazala — »Mokra Zofka" je prinesla spet sonce
po nezakurjenih vlakih se zavijajo potniki vanje.
Vrtnaril in sadjarji so v skrbeh,
kaj bo s cvetjem. Zgodno sadno drevje ima že lepe, ko lešnik debele nastavke plodov, ki jim utegne le po menjavi dežja in sonca nastala rja škoditi. Težko čakajo toplega sonca čebelarji, kajti maj je čas, ko se polnijo panji z belim satjem in medom, številni roji razveseljujejo prijate-
Včeraj se je začel ob pol devetih dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma občni zbor Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru. Zborovanje, ki ga je vodil predsednik zadruge Reber* se je zavleklo do poznih popoldanskih ur. Zborovanja se je udeležilo mnogo delegatov, ki so napolnili spodnjo dvorano in številno članstvo, ki je zasedlo svoje prostore na galeriji. Udeležil se je nadalje zborovanja osrednje zadruge Miloš ŠtSbler iz Beograda- Takoj v začetku se je čutila močna opozicija, ki je kritično nastopala proti delu vodstva. Go-
ti
Vera v
Pomladi, kakršna je bila letos, že dolgo nismo bili deležni. Sonca je bilo na pretek,^ postailo je na kraju marca in v apniu že tako toplo, da so ljudje odlagali plašče, kmetje so se goloroki potili na polju. Primanjkovalo je ponekod že pitne vode, reke so klavrno gnale skromne vode po izsušeni strugi.
Z majnikom, mesecem šmarnic, ki ga je človeška poezija obdarila z lepoto in mu nadahnila podobo, vse drugačno od sedanjega vremena, smo
prešli, v pravi, deževni režim.
Postailo je čez noč hladno, tople južne sape so zamenjali vetrovi, ki se porajajo v hladnem rezervoarju mrzlega severa.
Dan za dnem »vleče« hladno z gora, sonce se utegne izza pretrganih plaht oblakov le redkokdaj razliti svojo nič kaj močno toploto po zemlji. Nebo je po večini že vse majniške dneve oblačno, višek svoje solzavosti je pa doseglo v teh dneh, ko se je stara kmetska prislovica o ledenih svetnika spet enkrat izpolnila.
»Vera« v tri ledenike, sv. Pankracija, Servaoija in Bonifacija, ki so se zvrstili od mim-Jtega petika do nedelje, je v kmetovi pratiki že zelo stara.
Brumni opazovalci vremena, kakršni so bili že od nekdaj vprav kmetje, gozdarji, drvarji, lovci m pa — vsi Čebelarji, so namreč prepogostokrat opazili, da se je tapk> pomladno vreme okrog teh »svetnikov« le prerado skujalo. Krivec, močni morski veter z juga, pa sever so se tedaj stepli med seboj in v preteklosti niso redki primeri, ko je z višjih planin, pa tudi pohorskih grebenov dospel v teh dneh sneg v doline. V nenadnih zjasnrtvah je neredkokrat pobrala strupena slana vse nežno cvetje po drevju in vrtovih.
Znanstveno vreraenoslovje je sicer Opazovanja o treh ledenjakih in mokri Zofki potrdido, ovrglo pa trditev, da bi bilo periodično nastopanje pomladne ohladitve v zvezi vprav s temi svetniki.
Iz polpreteklih izkušenj je že znano, da smo imeli baš v tem času najlepše dneve majnika, hiladmo obdobje nenadnega nastopa poslabšanega vremena se je pa javilo šele na kraju, ali pa tudi v juniju.
Kmetje in kopalci dobro vedo, kolikokrat jim je bilo pokvarjeno vse poljsko (Jelo, košnja, slednjim pa »letovanje« ob brežinah rek z nenavadno dolgim, mrzlim vremenom meseca rožnika.
Trije ledeni svetniki so nam tudi letos pošteno zagodli.
Obzorje je bilo zabasano z oblaki, včerajšnja nedelja klavrna, nevredna majnika. Izletniške postojanke na Pohorju po drugih planinah morajo čakati lepših dni, delo v vinogradih, hmeljnikih in na podju je zastalo. Da je druščina vremenskih bogov res solidarna, potrjuje današnji praznik sv. Zofije, ko se je v ranem jutru spet izcejala iz nebOpreobilicadežja Mokra, kmetje so jo še bolj ožigosali,
»uscana« Zofka, je tlačila po Dravski dolini na obzorje neprestano prenasičene rezerve oblakov, ki so zastirali pogled po vinorodnih goricah. Granitni blok Pohorja in vse obrobje Dravskega polja, venec gora daleč naokrog, se je zaporedoma zakrival s ploho nalivov, ki so bili videti od daleč kakor da bi snežilo.
Savipjske Alpe so prejele precejšnjo.mero pomladnega snega, Drava, Mura, Savinja in Sava z vsemi dotoki ženejo umazano, naraslo vodo s seboj. Izsušeni studenci, pa kapnice v planinah, se bodo spet napolnili z deževnico, splavarji,
ki so bili posebno na nekaterih točkah novinski uradnik in Čurin Melita, hči skla-Savinje že v veliki zadregi, kako si>ra-! diščnika drž. žel.; Pihler Franc, Šofer ii
•	....	..	..	C1	ril	ii	mnn	nul	ammaoh	*M1	. X T n 111
lje vzorno pridnih delavk. V vinogradih bo skoro nastavila trta svoje cvetje, na vrsti je prvo okopavanje, po poljih pa osipavanje. Vsak bo moral s podvojeno silo na delo, da nadomesti zamrznjeno. Barometer niha sera in tja, postaja optimist. Morda je velika mera dežja že za nami in nam bo »ljubi maj, krasni maj« le odprl na široko vrata v prelestno lepoto njegove pomladi.	-ine.
Zmaga opozicije na občnem zboru NZDU
vorniki so bili za svoja izvajanja nagrajeni s ploskanjem in odobravanjem.
Zadruga je ena izmed največjih trgovskih podjetij na Štajerskem in v Sloveniji sploh. Od ustanovitve v povojnih letih do danes je napravila tak razmah, kakor ga ni napravilo nobeno trgovsko podjetje pri nas. Lanskoletni promet je znašal 27,389.359 din ter je dal zadrugi 4,546.788 din kosmatega dobička. Zaloga blaga je znašala koncem lanskega leta 5,736.582 din, dolžniki zadružniki pa so dolgovali zadrugi koncem leta 3,919.316 din. Premičnine znašajo 1.609.602 din, ne-
premičnine pa se cenijo Meljski dvor na 1,485.602 din, Zadružni dom na Rotovškem trgu na 1,873.155 din, stavbe v Cvetlični ulici na 42.500 din in zemljišče v Cvetlični ulici na 120.000 din. Stanje rezervnega sklada je znašalo 3,335.559 din, sklada za članske namene 2,217.548 din, pokojninskega sklada 499J08 din, sklada za zadružno propagando 14.875 din, sklada za dobrodelne namene 6.985 din in stanje kreditnega sklada 68.269 din. Režijski stroški so znesli 3.072.630 din. Upravni odbor je predlagal, da se razdeli čisti dobiček za rez. sklad (20%), za pokojninski sklad uslužbencev (5°/®), za dobrodelne namene (15%), za članske namene, za zadružno propagando itd. pa 8%, dočim se ostanek 52°/o povrne zadružnikom. Pri tajnih volitvah, ki so bile po večurni debati, je zmagala opozicija, tako je novi odbor močno izmenjan. V upravni odbor so prišH; dr. Janko Hacin, Slavko Juhart, Ivan Močivnik, Ant. Re-her, Slava Pahor, Danilo Wesiak, Tone Bajt, Janko Križan, Mirko Lešnik, Drago Gračner, Joža Gorup, Alojz Para in Josip Močan iz Celja; v nadzorni odbor: Peter Klarič, Simon Klemenčič, Herma Ročič in Videmšek iz Celja; v nadzorni odbor: prof. Lado Mlakar, Mio Fajt, Srečko Andrejčič, Ernest Pipan, Ivan Ribič, Joli Amalietti in Josip Dolničar iz Celja, za namestnike pa: Franc Sevnik, Anton Mohor in Dolšek iz Celja.
Grobovi odkrivajo burno preteklost
Pred dobrimi 300 leti Mariborčani še niso bili podjetniki, trgovci in meščani v današnjem smislu. Kadar je bil kmet na polju, ni bilo meščana doma. Prideloval je večinoma vse za lastne potrebe in svoje lastne proizvode je sam prodajal. Vendar pa je že imel politične ambicije. Hotel je biti kot stan enakopraven cerkvenemu in plemiškemu... Tako je pripovedoval g. prof. Baš ob gramozni jami ob cesti proti Betnavi, ko je delavec v gramoznici prenehal z delom in zaklical: »Kosti!« Nekaj človeških kosti se je zakotalilo s kamenjem na dno jame. Tu bo morda tretji grob protestantskega pokopališča, ki je bilo tu. Ohranjeni so računi
V TRGOVINI ZASAČEN TAT.
V trgovino Jakoba Laha na Glavnem trgu sta prišla 21-letni tkalec Karl Štromajer in njegov pajdaš »Hanz«. Medtem ko je slednji izbiral blago, je njegov tovariš skrivaj vtaknil dve obleki pod površnik in hotel pobegniti. Pri tem pa so ga zasačili in prijeli. »Hanz« je pobegnil. Štromajer je na policiji izpovedal, da sta na ta način skušala krasti še v drugih trgovinah, pa se jima ni posrečilo.
m. Klavrna nedelja je bila včeraj. S kratkimi presledki je ves dan deževalo. Zemlja se je dodobra namočila. Vsi načrti nedeljskih izletnikov so se izjalovili. Ljudje so ostali doma. Ulice so bile prazne, lokali in kinematografi pa prav dobro obiskani.
m. Prvi transport delavcev za Francijo
krene iz Maribora jutri (torek) zjutraj ob 5. uri.
m- Zopet ena... Pod tem naslovom je nekdo dal v svet novico, kakor da bi moja tovarna olja ne obratovala m da se skladišča preurejujejo v stanovanja. Moja tovarna obratuje dalje in stanovanja so obstajala že od nekdaj. Pustil pa sem že lansko jesen poslopja od zuna.i renovirati in sedaj tudi od znotraj s stanovanji. Res je le toliko, da nameravam radi svoje starosti tovarno prodati. Hoch-miiller. tovarna olja, Maribor.
m. Poročili so se v Mariboru Kovačič Martin, pomožni delavec drž. žel. in Lovec Terezija, šivilja; Ambruš Martin, ba-
za graditev pokopališča in plofcu in po teh je mogoče sklepati, kakšna je bila oblika pokopališča in kje je stala cerkev. Ta prostor je dal na razpolago grof Herberstein, ker v mestu niso smeli pokopavati protestantov. Mesto je bilo deželnoknežje, deželni knez je bil predstavnik centralizma, plemstvo je bilo protestantsko in s pomočjo meščanstva je skušal razbiti centralizem resnično moč plemstva. Mariborski meščan je torej že nastopal kot kal nečesa novega. V tem primeru je pomenila protireformacija nekaj naprednega, čeprav je prišel v mesto škof Brenner s komisijo in vojaki. Sklical je meščane, jim pridigal, jih pregovarjal
m Zveza Maistrovih borcev poziva vsa mariborska narodna društva, da se po svojih zastopnikih udeleže nocojšnjega sestanka v tajništvu ZMB (Narodni dom). Razgovor o udeležbi na proslavi 21. t. m. v Guštanju. Sestanek bo ob 20.
m Ne prehitevajte. Policija opozarja, da bo vse vozače, ki na križiščih prehitevajo, nastnože kaznovala.
m Dan prometnih nesreč. Včeraj je bilo v Mariboru in okolici mnogo prometnih nesreč, ki so jih po večini zakrivili neprevidni avtomobilisti in kolesarji. Več poškodovancev se je zateklo v bolnišnioo
m V Smetanovi ulici 51 je nekdo ukradel avtoprevozniku Francu Prevolniku z avtomobila 1600 din vredno dežno pregrinjalo.
m Karambol. Na ovinku Mlinske in Prečne ulice je delavec Anton Mikuš s kolesom trčil v neki osebni avtomobil in strl sprednjo šipo. Pri tem se je močno porezal.	p
viti premoženje lesa preko čeri, ki so motele iz plitve vode, lahko pristavijo svečko na čast »vremenski« svetnici ki je tako pošteno zaključila mokri čas. Ob vedrem, sončnem vremenu
se bodo vzdignile zdaj trope splavov in polzele po gladki ploskvi rek na jugovzhod.
Pomlad smo bili za nekaj časa zamenjali s podobo mrzle jeseni. Seveda, če bi ne biilo nežnega, svežega zelenja po drevju in tratah, ki nas tolaži, da je
Šalamun Matilda, avtoprevozništvo; Meglič Jakob, delavec in Klep Marija, delavka; Karo Frančišek, predilec in Katarina Ferš, tkalka; Jurše Ivan, vinogradniški delavec in Krebs Marija, vinogradniška delavka; Kimovec Stefan, kamnosek in Hamer Kuni-gunda, sobarica; Grubelnik Ivan, kmet in vomer Olga, kmetska hči.
m Na koncertu Glasbene Matice v sredo vabijo prijatelji češke umetnosti vse ljubitelje čeških skladb.
m. Umrli so Zamuda Ivan, posestniški sin, 30 let, Sv. Marjeta niže Ptuja; Vetrih Alojzij, del., 26 let, Zreče; Macuh Franc, dninar, 23 let. Slov. Bistrica; 2ele Mari-
pred nami še lep čas, ko nas bo sonce le fe u ^  ..............
odškodovalo za majniške nevšečnosti. Iz }Trž*aška u Črnoga' Frmic7 ddav ©mar so prišli soet oo vršni ki na dan. Pobrežje.
žena Železničarja v pok., 72 let, i jeva 8; Lešnik Frane. zasebnik.
Zolgar-82 let. 32 let.
memMma
najceneje pri
Franjo Bureš, Maribor. Vetrinjska ni. 26
m Vandalizem. V Magdalenskem parku so neznani storilci izruvali kamenito klop in napravili Olepševalnemu društvu precej škode.
m Brezobzirni kolesarji. V mariborsko bolnišnico se je te dni zateklo več oseb, ki so vse žrtve brezobzirne vožnje nekaterih kolesarjev. Tako je v Hrastovcu podrl neznan kolesar 33-letno tovarniško delavko Marijo Kolarjevo iz Studencev; ženska si je pri padcu prebila lobanjo. — V Devici Mariji na Brezju pa je neznan kolesar brez luči ponoči podrl delavca Feliksa Drozga; ta je padel s kolesa in se težje poškodoval po glavi. —. Neki neznan kolesar se je zaletel podnevi v 54 letnega poštnega uradnika V. Zablačena iz Komenskega trga, ga podrl in tla in ga močno poškodoval po levem licu.
k odpovedi proti novotarijam in dal svečano protestantsko pokopališče razstreliti... Reformacija tu ni bila več sredstvo revolucionarnega meščana, temveč je ta oportunistično za privilegije, ki mu jih je nudil centralizem v boju s plemstvom, šel s protireformacijo.
Preko travnika bo razkopan orientacijski presek, da se ugotovi lega pokopališča, cerkve in šole. Po najdenih grobovih bo mogoče ugotoviti, kolik del meščanov je bil protestantski. Tako nam grobovi, lobanje in priloženi predmeti odkrivajo lice starega Maribora, njegovo življenje pred stoletji, njegove boje In trenja.
m. Nesreča v tovamL Stroj je zmečkal v neki tovarni desno roko delavke Ane Mrdavsove.
'* Jadran. Jubilejni koncert se vrši v soboto v Sokolskem domu. V nedeljo pa se vrši ob 9. uri dopoldne slavnostni občni zbor v veliki dvorani Sokolskega doma. Cenjeno občinstvo opozarjamo na obe prireditvi Jadrana.
m. Nočna lekarniška služba: lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-S5; lekarna pri sv. Roku, vogal Meljske in Aleksandrove ceste, tel. 25-32.
Kino
Grajski kino. Danes zadnjikrat \ -selo-igra Donavske melodije. Torek Kdo je srečnejši kot jaz.
* Kino Esplanade. Danes zadnjič »Pesem sreče Deanna Durbin, torek »Smeh mladosti« Magda Schneider, Wolf Albach Retty.
* Union kino. Do vključno torka veliki senzacionalni pustolovni fiira »Mr. Moto« (Zmaj Azije) z.znanim Peter Lorre.
Mariborsko gledmllii*
Ponedeljek: Zaprto.
Torek, ob 20., »Hollywood«. Red B. Sreda, 17. maja, ob 20- uri: Simfonični koncert Glasb, matice. Reda B in C. Četrtek, 18. maja, ob 20. uri: »Dijak pro-sjak«. Zadnjič. Znižane cene.
Simfonični koncert Glasbene matice, ki se vrši v sredo, 17. t. m. v Unionski dvorani, velja tudi za gledaHške abonente reda B in C.
Radio
Ponedeljek, 15. maja Ljubljana: 18. predavanje; 18.20 plošče; 20. Miroslav Vilhar: »Jamska Ivanka'* (igrokaz). Beograd: 20. vokalni koncert ge. Evgenije Valjani. Zagreb: 18. Bosansko sevdalinke. Sofija 18.15 popularni koncert Stockholm: 20.30 ,,Prodana nevesta" (opera). Firenca: 21. Verdijeva opera „Rigo-letto“. Parts: 20.25 prenos opere. Bero. munster: 20.50 Redko izvajana dela Roberta Schumanna, 21.30 oddaja za Švicarje v tujini, 21.45 švicarske pesmi o ljubezni in pomladi. London: 21.45 Puccinijeva opera „Tosca“. Lyon: 20.05 poročila
Soor ’
sSSK Maribor prvak Slovenije
ISSK MARIBOR JE ODLOČIL TUDI DRUGO FINALNO TEKMO V SVOJO KORIST TER POSTAL S TEM PRVAK LNP-a 1938/39
Kljub temu da je včeraj v Mariboru ves dan močno ;deževalo, se je zbralo na Ra-pidovem igrišču lepo število gledalcev, da prisostvujejo odločilni borbi za naslov prvaka Slovenije. Maribor je tudi drugo igro odločil v svojo korist ter tako od-
pravil nasprotnika s celotnim rezultatom 5 :2. Uspeh ISSK Maribora je treba tembolj pozdraviti, ker sc je s lem po daljšem času povrnil naslov prvaka Slovenije v Maribor.
ISSK MARIBOR—SK BRATSTVO 2 :1 (2 :0)
Včerajšnja finalna nogometna tekma se je odigrala pri jako težkih terenskih in vremenskih prilikah, ki pa je vendarle nudila dovolj zanimiv prvenstveni nogomet, pri čemer so igrali vodilno vlogo v prvi polovici domočini, medtem ko je druga pripadala gostom. Maribor si je do odmora zmago zaslužil, v tem delu igre je bil absolutno boljši nasprotnik, pri čemer sta se posebno dobro uveljavljala srednji krilec in Vane v napadu. Pri vsej terenski premoči pa napad nekaj čaša ni uspel, zlasti radi odlično razpoloženega vratarja gostov Bruna in neodločnosti strelcev. V 24. minuti je Bačnik neubranljivo dosegel vodstvo, v 33. min. pa je Vodeb izkoristil napako obrambe m zvišal na 2 :0. Kjub slabemu terenu je Maribor v tem delu pokazal lepo kombinacijsko igro ter si je z večjo povezanostjo moštva in predvsem tehničnim znanjem, ki je pri obvladanju žoge na takem terenu odločilno, zagotovil dva gola prednosti, pri tem pa izpustil več lepih šans, gotovo pa je pri včerajšnjem terenu preveč igral v triu in zanemarjal krili.
Igra, .Maribora v drugi polovici^ Je bila lOčri'
močiio različna od one
ni jih bilo več spoznati. -Napad je močno
red odmorom,
popustil, krilska vrsta se je malo preveč posvečala obrambi, posledica tega je bila, da se je Bratstvo začelo terensko uveljavljati ter čimdalje nevarneje ogrožali Mariborova vrata. Obramba je bila preobložena z delom ter je dobro čistila kočljive situacije, ki jih je ustvarjal pred vrati napad Jeseničanov. Edini gol so dosegli gostje po lepem Trifunovičevem strelu v 34. min. Ta uspeh je goste vzpodbudil, vendar pa se do kraja rezultat ni več izprcmeml, čeprav se ie. Bratstvu sedaj nudilo ravno tako dovolj šans kakor Mariboru pred odmorom. Igra je proti koncu postala ostrejša, vendar pa je minila ob premoči gostov brez vsakega incidenta.
Maribor se je predstavil kot bolj povezana enajstorica, v kateri je zlasti ugajal srednji krilec, ki je dirigiral igro, napad se je uveljavljal le do odmora, kot soliden steber moštva na se je v drugi polovici
Sokazala obramba, jako dober dan je imel [arguč. Maribor je v startu in požrtvovalnosti sicer zaostajal za gosti, močno pa jih je prekašal tehnično, prt; primernejši taktiki bi jih lahko bil odpravil z mnogo višjim rezultatom.
Bratstvo je pokazalo svoje znanje šele v drugi polovici, do odmora se je vidneje izkazala le obramba zlasti vratar. Najboljšega igralca imajo v Zavrlu na srednjem krilcu, ki je bil menda najboljši na polju sploh. Napad ni v celoti opravičil slovesa, ki ga uživa. Igral je precej raztrgano, jako sta pa ugajala Trifunovič in Crno-bori.
Tekma je bila zlasti v drugi polovici precej ostra, kar gre pač na račun visokega vložka ,za katerega se" je igralo, pa tudi na račun spolzkega terena.
Kot sodnik je fiingiral ss. g. Deržaj iz Ljubljane.
Slavija-Pobreije na Ptuju
Porazila je SK Ptuj z rezultatom 5:1 (1:1)
Slavija-Pobrežje je včeraj gostovala na Ptuju v prijateljski tekmi proti SK Ptuju ter pri jako težkem terenu dosegla proti domačinom zasluženo zmago v razmerju 5:1. Igrišče je bilo za odigranje tekme popolnoma neprimerno — ponekod je segala trava do kolen — poleg tega pa je igro močno oviral dež, ki je lil ves čas. Domačini so se do odmora dobro branili ter so dosegli v 20. min. prvi in edini gol, po odmoru pa je Slavija ubrala pravilno taktiko ter v kratkem času zabila 4 efektne gole, izmed katerih rezultira eden iz enajstke. Igra je bila živahna in zanimiva, gledalcev pa je bilo radi jako slabega vremena zelo malo. Sodil je mariborski sodnik g. Kopič.
RAPID (JUN.)—ŽELEZNIČAR (JUN.)3:0 P. F.
Včeraj bi se bila morala odigrati na Rapidovem igrišču ob 10. juniorska prvenstvena nogometna tekma Rapid—Železničar. V smislu predhodnega sporazuma pa je bil začetek tekme preložen na 10.30. Ra-pid je kljub temu pravočasno nastopil in sodnik g. Jančič, za katerega so merodajne službene objave LNP-a in o sporazumu ni bil obveščen, je ob 10.15 proglasil po pravilniku Rapidove juniorje za zmagovalce. Sele po njegovem odhodu so prišli na igrišče jmniorji Železničarja. SK Železničar se bo v gornji zadevi obrnil za posredovanje na LNP, v kolikor se ne bo dala zadeva razčistiti doma.
DVE NOGOMETNI TEKMI V CELJU
Kliub temu da je ves popoldne deževalo, sta se tudi v Celju včeraj odigrali dve nogometni tekmi. SK Celje je imel v gostih SK Jadrau iz Ljubljane, ki je po-
kazal lepo kombinacijsko igro, napad pa je pred vrati vedno odpovedal. Celjani niso nastopili kompletni, vendar so imeli nekaj več od -igre m so na račun večje odločnosti -strelcev zasluženo zmagali. Gole za domačine sta zabila Dobrajc (2) in Bajramovič, za goste pa sta bila uspešna Stefanovič m Marn. Sodnik g. Veble.
V prvenstveni predtekmi je mladina SK Celja premagala mladino SK Olimpa v razmerju 8 :1 (4 :0).
ITALIJA—ANGLIJA 2:2 (0:1)
60.000 gledalcev je prisostvovalo meddržavni nogometni tekmi Italija—Anglija v Milanu, ki se je pričakovala z velikim zanimanjem, saj je šlo neoficielno za naslov svetovnega prvaka v nogometu. Tekma je nudila izredno visoko stoječ nogomet, Angleži so ponovno dokazali, da so za enkrat še pred kontinentalnimi moštvi. Po poteku bi si bili zaslužili zmago. Dokler so Angleži igrali W-sistem, so imeli Italijani terensko več od igre. Vendar pa so šli gosti v odmor z enim golom naskoka, strelec je bil Lavvton v 19. m in, Po odmoru je Biava izenačil, v 19. mili! pa je Meaza dosegel vodilni gol, ki so ga Angleži izravnali šele v 33. mm. po Hullu. V tem delu igre so Angleži igrali odprto dosegli veliko premoč, ki pa ni zadoščala za zmago. Igra je bila jako ostra, toda fair. Sodil je Nemec dr. Bauwens.
HAJDUK—GRADJANSKI 0:2 (0:2)
V Splitu je bila včeraj druga finalna tekma za dr. Torbarjev pokal
s V tekmovanju za Davisov cup v Na-poliju med Italijo in Monacom vodi Italija z 2 :0. Potemtakem jc skoro že gotovo, da se bosta v tretjem kolu srečali Italija in Jugoslavija.
s. Liege: Belgija — Švica 1:2.
Sokolstvo
Naši	mušketirji	vodijo v Budimpešti 2:1
PUNCEC	V	SINGLU	PORAŽEN	—	NAŠA	ZMAGA JE ŽE SKORO SIGURNA —
že vodil s 4 :1.
V doublu sta nastopila Jugoslovana Pun-čec in Mitič proti Madžaroma Asbothu in Gaborvju ter zmagala 6:1, 4:6, 6:2, 6 :2. Punčec, ki je v singlu pokazal slabo razpoloženje, je igral v dvoje v odlični formi.
Danes se bosta odigrala še oba zadnja singla. Ker vodi Jugoslavija po dosedanjih igrali 2:1 in ji zadošča žh končno , zmago še ena točka, je naša-zmaga nad Madžari že skoro sigurna.
V Parizu smo tesno izgubili
V Budimpešti tekmujejo predstavniki našega ’ in madžarskega tenisa za Davisov cup. Kakor smo poročali, so bila tekmovanja v petek radi dežja preložena. V soboto je v prvem singlu Milič premagal Gaboryja, ki je nastopil mesto dr. Dallosa, 6:4, 0 :6, 2:6, 6:1, 6:1, dočim je bila druga igra med Punčecem in Asbothom v tretjem setu pri stanju 5:7, 6:4, 5:6 prekinjena ter se je včeraj nadaljevala. V tretjem setu jc zmagal Madžar s 7 :5, v četrtem pa z 11 :9, čeprav je Punčec
V Parizu je nastopila jugoslovanska telovadna reprezentanca v tekmi proti Franciji Stadion Courbette je napolnila večtisočglava množica občinstva, ki je
Jugoslavija : Italija 2:5
NAŠI ROKOBORCI SO PODLEGLI ITALIJANOM — VERBOŠT IN PIRCHER PORAŽENA
V dvorani „Hrvatskega Sokola“ v Zagrebu je, bil reprezentančen dvoboj naših hi italijanskih rokoborcev, ki se jc končal z zmago gostov v razmerju. 5 :2, kar pa še vedno, predstavlja uspeh za naše atlete, saj uživajo Italijani sloves odličnih atletov.
Pred 1000 gledalci, ki so mestoma jako temperamentno spremljali razvoj dogodkov na: blazini, je v bantam kategoriji Marietti premagal Iliča, v peresni lezi pa je dosegel prvo zmago za Jugoslavijo Mo-gul jak. nad Guidorp. V lahki teži je Maqui po enakovredni borbi z'malenkostno prednostjo po točkah odpravil Mrkuša. Najlepša borba dneva je bila v Avelter kategoriji med de Lucco in Reschivoschijem, ki je prinesla našemu moštvu drugo točko.
V srednji in poltežki kategoriji sta sc borila proti Italijanom Mariborčana Verbošt (Maraton) in	Pircher	(PSR).	Verbošt se
je jako nesrečno boril ter je-moral kapitulirati pred	Borgio,'	dočim	je Pircher
šele po trdem odporu podlegel Silvestriu, ki je v svoji kategoriji eden izmed vodilnih atletov v Evropi. Tudi v težki kategoriji so si osvojili točko Italijani. Do-natti je premagal po nezanimivi borbi Begača.
Borbe, katerim je prisostvoval tudi ita-: lijanski konzul Gobbi, je vodil madžarski sodnik dr. Papp, ki je dal našim1 atletom jako	laskavo	oceno,	posebej pa	i
de Lucci, ki	ga prišteva med najboljše	|
v Evropi.
S_sodiS£a
DELNA OBSODBA.
V soboto je tekla pri okrožnem sodišču ves dopoldan razprava proti Rudolfu Dornilku iz Sv. Pavla pri Preboldu in 13 sokrivcem, češ da je prvi pripravljal ponarejene bankovce, drugi so mu pa z denarjem podlagali. R. Dornik je dokazoval, da je z njegove strani bila le potegavščina nasproti lahkovernim kmetskim ljudem, da so mu v upanju na udeležbo pri dobičku 12.000 din denarja skupaj spravili. Senat ni našel učinka ponarejanja denarja, ampak je dobil Dornik za to »potegavščino« leto ni zapora, 13 soobtožencev pa je bilo oproščenih.
Malverzacija s hranilno knjižico. Okr. sodišče je obsodilo na 2 meseca 14 dni strogega zapora in na 120 din denarne
globe pekovskega pomočnika Ant. Bohi n c a iz Križeve pri Ljutomeru, ker je spremenil znesek 10 din v hranilni knjižici in denar dvignil.
napeto sledilo poteku tekmovanja. Jugoslovanski tekmovalci, ki so pred odhodom nastopili v Mariboru, so dosegli 331.90 točke, dočim so odnesli Francozi tesno zmago s 333.30 točke. Med poedjn-ci je zasedel prvo mesto Francoz Mas set s 57.75 točke, 2. je Grilc s 56.30, na 3. in 4. mestu sta Francoza, 5. je Merzlikin, 6. Francoz, vsa nadaljnja mesta do 14. so pa zasedli naši tekmovalci Sokoli Kujundžič, Pristov, Forte, Peček, Budja, Strgar in Primožič. Pri preskoku čez konja je dosegel Merzhkin 9.10 točke, |na bradlji 9.10 točke, Kujundžič pa je pri prostih vajah nabral 9.70 točke.
Sah
š V Leningradskem turnirju vodi Bot-vinik ž 10 točkami (iz 13), sledi mu Kotov z 101/* (iz 14) in Bjelavjenec z 914 (iz 15).
Rešitev križanke.
Vodoravno: Korotan, korenina, Asen, kit, pisar, tu, alt, erar, do, Spa, Itaka, citat, vi, Italijan, Jelica, amanet.
Navpično: Kapadocija, kosilo, item, O-rest, Itala, Rena, Stalin, on, repatice, tik, rak, jat, Anita, Ava, natura, Inka.
E. S. BRUCE:
19
UušmMliGva skmuasi
»Nedvomno je sedel zraven njega,« je trmasto odvrnil zdravnik, »in- to tudi pojasni nesrečo. Clinton je ustrelil dvakrat, in drugi strel je mogoče zadel vijak ali kakšen, drug važen del letala, da je začelo padati proti tlom... Takrat je Clinton skočil s padalom.«
»Komu pa je naročeno, naj zadevo preišče, in pojasni?« mu je .segel Beeke v besedo. »Kako, hudiča,, je mogel dvakrat ustreliti? Te pištole se nabijajo spredaj in imajo samo eno cev. Dovolj neumnih kombinacij! Vrnimo se k dejstvom! Dejstvo je. da so po nesreči našli neznanca v letalu. To vemo če verjamem vam, Je tudi dejstvo, da je bil umorjen. Vsaj j^gla priča to. toda zanesljivo le še ni. Sicer pa bodo še s Scotlad-Yarda poslali posebnega sodnega zdravnika.«
Archer je zardel.
»Ge misKte. da bo kakšen drug zdravnik . •« je začel.
»Gospod Beeke ima prav,« je hitro rekel Gibbons »Po takšnem odkritju bodo s Scotland-Yarda zanesljivo koga posla-
li.«
Zazdelo se je Beekeu primerno, da obr-
ne pogovor drugam.
»Vrnimo se k mlademu Clintonu! Na naša vprašanja je odgovarjal zelo čudno in se je večkrat zapletel v nasprotja. Več prič ga je videlo, ko je zapustil Bourget, in vse bi prisegle, da je bil brez sopotnika.«
»To še nič ne, pomeni,« je odvrnil zdravnik. »Prav verjetno je, da je med potjo kje pristal in vzel koga v letalo.«
»Prav zanesljivo ne,« je odvrnil Beeke, kolikor je mogel posmebivo. »Letel je v temi. Vrag ve, zakaj, — toda letel je. Pristanek v noči.in na kraju, kjer ni letališča, pomeni samomor. Ne, prav trdno sem prepričan, da med potjo ni nikjer pristal. Sicer bi ga bil pa moral tudi kdo videti. Med Parizom in Londonom ni puščave. in če bi bil kje pristal, bi mi to že vedeli. Ne, truplo je prišlo v kabino po nesreči in Clinton je nedolžen.«
»Katko morete to trditi?«
»Padel je v CarringtonoV park, skoraj dva kilometra od kraja, kjer se je primeril zločin.« je odvrnil Beeke. »Kolikor moremo sklepati iz besed bolnega Dutto-na, se je letalo vnelo pet minut po padcu.
Toda nekdo je moral biti takrat že tam, in kdo je bil, bomo še izvedeli. Čakajte, Gibbons, ali v vasi nikogar ne pogrešajo? Ali se ni nihče oglasil pri vas?«
»Še ne, gospod Beeke. V več smeri smo obmiili preiskavo, toda ta krogla je zdaj vse postavila na glavo. Doslej smo mislili, da je mrtvec žrtev nesreče, pa je bil umor ...«
»Da, umor,« je zadovoljno zagodel Beeke. »Prepričan sem, da me je šef poslal sem samo zaradi tega, da bi se dolgočasil. Potegniti me je mislil in se potem norčevati iz mene, Zdaj se bom pa jaz iz njega. No, saj bomo še videli. Ali pojdete z mano v mrtvašnico, gospod doktor?«
Na stopnicah, ki so se kopale v soncu, je Beeke počakal doktorja Archerja, ki se je še pogovarjal z Gfbbonsom. Obrnil se je k Eustaceu in se posmejal. Seržant je zamišljeno pokimal.
»Presenečeni ste, kaj, medved stari? je vprašal. »Drbgačene bi bili tako dobre volje. No, vse kaže, da bova morala ostati teden ali dva v Mallow-Datchettu. Mene prav veseli. Sicer pa, mirno je tu. — Imela bova počitnice.«
Zadovoljno je pogledal pokojno pokrajino, potem pa je nadaljeval. »Stanovanje si bova morala poiskati. Sinji lev, ki je tu nasproti, bo menda kakor nalašč. Ti svetli zastori so mi prav všeč.«
»Kaj pa vendar mislite!« je vzkliknil Beeke in zaničljivo pogledal proti gostilni. »Stavim, da nimajo niti kopalnice. Saj poznam gostilne po deželi! In pri mojem zdravju!... Izprašujem se, zakaj je bil Clinton tako skrivnosten,« je nadaljeval. »Nekaj ve, pa ne mara povedati. In to ie morda Še v zvezi z umorom. Vprašujem se, kako je prišel iz Carrmgtonovega parka in kdo mu je pomagal. Zelo sem zadovoljen, da je izgubil uro. Ta mi bo za pretvezo, da pojdem obiskat starega puščavnika. Kaj, vraga, pa spet klepeta ta nesrečni doktor? Ali misli, da je mo) čas na prodaj?«
K sreči se je prav tedaj pokazal doktor Archer med vrati m počasi so šli skozi vas. Ljudje so gledali za njimi. Na Beekeovo veliko veselje ni bilo še nikjer nobenega časnikarja. Vest o skrivnostnem umoru se še ni bila raznesla med svetom.
»Vse kaže, da je letalec pristal v Carringtonovem parku,« je začel spet doktor Archer. »Kako je le prišel od on-dot? Ali je zbudil Carringtona? Sodim, da ga možak ni prav prijazno sprejel.«
»Ne. Clinton je rekel, da se mu je padalo nataknilo na zidu in da je lahko po njem »lezel na drugo stran,« je povedal Beeke. »Nikogar ni nadlegoval.«
(Dalje siedU
Kultura
Proslava glasbene šole GM
Proslava šole G. M. je zopet dokazala njen raison d’ etre in popolno upravičenost v uvodnem govoru izraženega apela po pozornosti in podpori vse javnosti. — Učni uspeh, ki ga je ta ustanova pokazala, upravičuje tudi upe, ki jih gojimo o bodočnosti naše glasbene kulture.
V tem okviru ni mogoče govoriti o vseh učencih, ki so nastopili. Moramo pa posebej omeniti tri nadpovprečne talente: Ljubana Vodeba iz klavirskega, Miro Ostankovo iz violinskega in Marjano Kalanovo iz pevskega oddelka. Vodeb in Ostankova sta še učenca v pravem smislu, imata pa oba že sedaj neko svojo fiziognomijo, ki se kaže izven direktnega upliva njunih učiteljev. Zlasti polni, sočni ton Ostankove in njena odločna igra desne roke sta odliki, ki sta že daleč nad njen sedanjo tehnično stopnjo. — Njen nastop nam je odkril odlično pevko, ki bo morda v našem glasbenem življenju prevzela vlogo komorne koncertne pevke, ki je sedaj nimamo. Njen glas je plemenit in obsežen, čeprav ne zelo voluminozen, a ostale njene pevske lastnosti so prav tiste, ki jih pogosto pogrešamo na gledaliških deskah in so tako potrebne na koncertnem odru.
Omenil bi še Vas. Laha, ki'je z nenavadnim pogumom (na pamet) igral edino modernistično skladbo sporeda, kar zasluži posebno priznanje, čeprav je treba ugotoviti, da postavljeni nalogi ni bil do vseh konsekvenc dorasel. Vsi ostali so pokazali več ali manj talenta, vsi resno stremljenje in možnosti močnega razvoja
O šoli posameznih učiteljev bi bilo treba reči nekoliko več. Omejiti pa se moramo na najnujnejše. O šoli ge. S e r a j n i-k o v e (klavir) je treba omeniti poleg njenih na produkciji afirmiranih dobrih lastnosti nedostatek nekoliko trdega tona njenih učencev, zlasti v forte. V pianu in mf ima igra njenih učencev več izraza in plastike, šola g. Pahorja (violina) kaže odlike v intonaciji (ne glede na slučajne netočnosti zaradi tehničnih težkoč), toda nesigurnost v godalu (razen pri Ostankovi). Ta negotovost v godalu je
Znameniti možje in njihove matere
prišla zlast; do izraza pri sicer zelo nadarjenem učencu Dušanu Roglu, ki je onemogočil zaželen učinek predvajanih skladb s tem, da je igral vse tone, ki bi morali biti najbolj izraziti, skoraj »sul ponticello«. S tem se je moral zgubiti vsak espressivo, a nadomestila ga je neprimerna ostrina tona. šola ge. Rop a-sove (solo-petje) ima svoje potrdilo v nastopu Kalanove. Za ostala dva učenca bi pa rekel, da je bil nastop prezgoden. V pevskem študiju je treba imeti mnogo potrpljenja in samozatajevanja, kar velja enako za učitelja kakor za učenca, šola g. Bajdeta violoncello je nemara našla v nastopu njenega učenca tudi svoje potrdilo, moramo pa dodati, da daje nastop enega učenca premalo podlage za kako sodbo, šoli g. Vrabca (viol.) je treba izreči priznanje zaradi tega, ker se loteva tudi spoznavanja sodobne literature, kar bo učencu dalo nujno večje glasbeno obzorje. Sicer pa velja tudi tu, da nastop le enega učenca, zlasti pa ob njemu vendar še nekoliko tujih okoliščinah (mislim na skladbo) ne dopušča sodbe o tehnični plati te šole. Isto velja za šolo ge. Finžgar j e ve (klav.), zlasti še zaradi tega, ker je njen učenec nenavaden talent, in za šolo g. dr. Klasinca (klav.)
Vsem učiteljem pa si dovoljujem izreči očitek, da so dali skoraj brez izjeme svojim učencem na izvedbo stvari, ki jim še niso docela dorasli, bodisi muzikalno, bodisi tehnično. O samem sporedu moram tudi reči, da kaže slabe točke. Neokusni sladkobnosti (na pr. Drdla:	Spominek)
ni mesta ne v učnem načrtu ne na produkcijah glasbene šole.
Nastop šolskega orkestra je bH uspešen in nam je pokazal naraščaj za orkestralni odsek G. M. bodočih dni. Nad vse razveseljiv je bil nastop dekliškega zbora, ki je vsakakor v pravih rokah.
V celoti je potrdila ta produkcija šole G. M. dr. Č r n k o v e besede v uvodnem govoru o stalnem napredku te ustanove tekom zadnjih let.	L.	N.
Benjamin Franklin, veliki državnik USA, je z božansko ljubeznijo visel na svoji materi. Dobrosrčna,skromna in štedljiva gospa, je podarila sinu zelo praktično vzgojo in smisel za idealne vrednote življenja. Na grobu svojih staršev je dal Franklin vklesati v kamen naslednji na-pis:
— Tu počivata Jozias Franklin in Abi-ah, njegova žena. Pet in petdeset let sta živela složno in sporazumno skupaj ter vzgojila brez premoženja in večjih dohodkov od obrti dostojno številno družino, vzgojila z blagoslovljenim uspehom 13 otrok in sedem vnukov. On je bil skromen in moder mož, ona zvesta in potrpežljiva žena.
Z nedopovedljivo ljubeznijo je visela Lenauova mati na svojem genialnem sinu, kakor da bi slutila njega žalostni konec. Čuvala ga je kakor zenico svojega očesa, toda bila je v svoji vzgoji preveč popustljiva, ker je ustregla vsaki sinovi želji. Ni dvoma, da je svoj pesniški talent podedoval po tenkočutni ženi. Gotovo bi bil za mater, ki je zmeraj trepetala za duševno melanholično nastrojeno življenje svojega sina, najhujši udarec, če bi doživela kasnejši, neozdravljivi, duhovni padec pesnika.
Mati pesnika Kristijana Dietricha Grab-bca ni poznala sončne lepote življenja. Zmerom se je bala za sina, ki se je Kljub svoji genialnosti moral težko boriti za obstanek. Večkrat je tonila v siromaštvu, toda vselej nudila slednji košček kruha svojemu sinu. Pesnik se je poln hvaležnosti in ljubezni stalno zatekal k materi, da najde utehe pred udarci usode in raz-
očaranji. Tudi tik pred smrtjo je Grabbe prihitel k materi in lahko si predstavljamo bolečine ljubečega srca, ko je sin v njenem naročju izdihnil svojo dušo.
Imnianuel Kani, veliki filozof, je iskreno ljubil svojo zgodaj preminulo mater. Po sinovi sodbi je bila to žena z blestečimi duševnimi vrlinami, plemenitim srcem, prepojenim s pravo, nepretirano vernostjo. Rodila je 4 sinove in 7 hčera, toda največjo ljubezen je poklonila filozofu, ki mu je pripomogla k študijem. V starosti se je Kant pogosto spominjal tragične smrti svoje matere, ki je utonila pri reševanju utopljenke, svoje prijateljice.
Mozartova mati je podarila otrokom veselo nrav svoje duše. Z ljubeznijo se je oklenila dečka, ki je bil staršem globoko hvaležen. Da bi svojega otroka razveselila, mu je sledila na mnogih koncertnih potovanjih ter mu tako tudi v tujini ustvarjala udobno domačnost. Oče mu je po materini smrti pisal: „Ti si bil zenica v očesu tvoje dobre matere, ki te je izredno ljubila, bila nad vse ponosna nate in ki je — jaz vem to bolje ko ti — vsa živela v tebi."
Schummann sc je v besedi in pismih "zc, lej navdušeno spominjal matere. Kot študent ji je pisal: „Tebi moja zvesta mati sem toliko dolžan. Za vso srečo svojega življenja, za svetlo, brezoblačno bodočnost."
X 20 do 30 gramov soli dobi povprečno vsak dan človek v telo. Eskimi ne marajo soli, Jakuti in Lamuti je jemljejo prav malo. Severni narodi tudi manj kakor južni.
£animivosti
Tudi Bolgarija ima Zvezo narodov!
MOŽJE, KI VODIJO EVROPO, NAJ GREDO V CAREV BROD PO ZGLED, KAKO LAHKO ŽIVE NARODI MIRNO IN SLOŽNO MED SEBOJ.
Možje, ki so ustanavljali Zvezo narodov v Ženevi, so grešili, ker se niso zgledovali po primeru Carevega broda. Ta vas je zanimiva že zato, ker
Mva v njej enajst narodov.
Je ena najstarejših vasi na Bolgarskem, leži v zaščiteni kotlini z blago klimo, 11 km severnovzhodno od šumena.
Po izkopinah, ki so jih našli v številnih gomilah okolice, so ugotovili, da je bila vas ustanovljena že v IX. stoletju. Danes ima Carev brod nekaj nad 3800 ljudi, v njem živi 11,00 Bolgarov, 300 Nemcev, 548 Tatarov, 204 Turke, 200 Rusov, 220 Čehov, 198 Madžarov, 120 Arnavtov, 200 Armencev, 300 Poljakov, 98 Holandcev in 240 Romunov.
Carev brod so ustanovili Tatari.
L. 1854., za časa Krimske vojne, je prišla druga skupina Tatarov, tako da so postali ti v vasi najmočnejši. L. 1889. so prišli Nemci iz Banata in Besarabije, po rodu iz Porenja. Zemlja v Carevem brodu se je dobila brezplačno, zato ja nastaja tja splošna selitev ljudi.
Kako živi 11 narodov v vasi?
Vaščani so složni in pripravljeni drug drugemu takoj pomagati. Sporov kakor v Ženevi, ni med njimi. Hišni običaji in navade so ostale pri vsakem narodu različne, vendar pa bodo te kmalu izginile, ker se v zakonu mešajo med seboj. Ljubezen je prav tu pokazala svojo mednarodno vnemo.
Ulice na vasi so obdane s pločniki in drevoredi. Hiše so zidane vse po istem načrtu. So enonadstropne, imajo velika,, moderna okna z zavesami, tako da ima
naselje že na zunaj lice majhnega evropskega mesteca.
Vas ima nižjo gimnazijo, ki jo poseča deca vseh narodov. Osnovne šole so tri: bolgarska, nemška in turška. Sredi vasi je nemški samostan s poljedelskim institutom, kjer se vežba mladina vseh narodov, dekleta pa bivajo v njem do 16. leta. Upravo samostana »Srca Jezusovega« vodijo nemške nune.
Vsi narodi v Carevom brodu se pečajo z gojenjenj sladkorne pese. V vasi je edina selekcijska postaja za seme sladkorne pese na Balkanu. Na leto imajo nad 100.000 preizkušenj semena v pogledu njegove odpornosti in aklimatiziranja.
Blizu naselja je konjušnica, kjer goje plemenite vrste te in ostalih domačih živali. Osnoval jo je že Mithad paša I. 1864. Knez Aleksander Batenberg, ki je bil v konje blazno zaljubljen, je imel sredi konjušnice celo svojo rezidenco. Tam je tudi podpisal 1. 1885. akt o zedinjenju severne in južne Bolgarske.
________________________Andrej Spllkov
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V mallb oelaslb «tane vsaka beseda 60 oar: oalmaoiša orlstolblnj u te oglase te din 6.— Dražbe oreklld doolsovania In ienltovaoiskl oglasi din I.— oo besedi. Nalmaoišl znesek za te oclase le din 10.— Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oclasnl davek ra enkratno oblavo znaša din 2.—. Znesek za malt oglase se Dlafiule takol orl naročila oziroma ca le vposlatl v olsmu skuoal r naročilom ali oa oo ooStnl nololnlcl na čekovni račun St 11.409 Za »s< olsmcne odeovore elede mallb oelasov se mora orlloiltl znamka za 3 din
Razno
PRIMA ŽGANO APNO
poceni dobite vagonske ter avtomobilske pošilike. Ivan Casl. Radmirje. Savinjska dolina.	4084—1
SOBA IN KUHINJA
se odda. Pobrežje. Gajeva ul. št 1.	4327—5
IŠČEM POSOJILO
v znesku 25.000 do 3Q.OOO in
dam dotičnemu za obresti v lastni hiši dosmrtno stanovanje tudi potem, ki je že znesek poravnan. Ponudbe pod »Zadovoljnost« na upravo •Večernika«.	4332—1
SOBA IN VELIKA KUHINJA
se takoj odda. Gosposvetska 44. Pobrežje.	4337—5
STANOVANJE
soba hi kuhinja, se takoj odda
Pobrežje. Šolska 4.	4338—5
SAMSKO STANOVANJE
(Garsonijera). soba. kopalnica itd. se odda v Prešernovi ul. 30a-I.	4342—5
MIZARSKA DELA
izvršujem vsem onim. ki svojega naročila šušmarjen in kaznilnici ne zaupajo, z vljudnim priporočilom. »Efka«. Ma ribor. Frančiškanska 12.
4350—1
Posest
HIŠICA SE ODDA
v delavski koloniii radi selitve. Koseskega 47. 4336—2
PRODA SE POSESTVO
11 oralov, zidana hiša, krita opeko, gospodarska poslopja, sadonosnik. travniki, njive, gozdi. Cena din 90.000. Čretnik Jurij, Črnolice, o. Sv. Jurij ob Južni železnici.
4346—2
Prodam
NOVI CEBELNI PANJI
sistem Žnideršič, poceni na prodaj. Vprašati Koroščeva ulica 50.	4278-4
Stanovanie
LEPA PRAZNA SOBA
s posebnim vhodom se odda takoj. Naslov v uoravi.
4349—7
2 GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje s posebnim vhodom. — Koroška 6-8.	4351—7
SfUŽDO CfODl
3 SOBE IN KUHINJA
se takoj oddajo. Glavni tre 4. trgovina.	4347—5
Sobo odda
VELIKA SOBA
s štedilnikom s predsobo se takoj odda. Pobrežje. Prečna ul. 4. Vprašati na dvorišču. Polak.	4333—7
OPREMLJENA SOBA
z uporabo kopalnice se odda. Ob železnici 8-1.	, 4334—7
SOBA
S štedilnikom se takoj odda ali s 1. junijem. Viktor Parmova 19, Tezno. 4335—7
SPREJME SE DEKLE
dežele, katero zna voziti kolo. Pekarna, Limbuš.
4329—9
Sprejmeta se
2 KLEPARSKA VAJENCA
Kleparstvo Romih. Smetanova 33.	.	.	4348-9
Popise
i
Želim znanja z mlado GOSPODIČNO staro do 25 let. Ponudbe s sli- • ko na upravo pod »Mlada«.
3440—12
X Na svetu I© 250.000 raznih vrst trav.
V Ameriki so se odločili, da urede institut za trave. Svojčas je bila Amerika vsa preraščena s travo, zdaj so mnogi predeli postali pusti, peščeni. Da bi svet znova pridobili za kulturna tla, iščejo najprimernejše trave zanj. Dr. Hitchock, vodja instituta, je zbral 6000 razprav o travah vsega sveta. Več let je porabil za zbiraje teh bilk in prepotoval cel svet.
X Zakopan zaklad v stari hiši. Ko so v Hongkongu na Kitajskem podrli staro hišo, so delavci izkopali iz zemlje 50.000 srebrnih dolarjev iz 1. 1850. Hiša je bila nekoč last nekega sodnika, ki je bil znan stiskač in oderuh.
SPALNICA
kavkaški oreh, je ugodno na prodaj. Robert Wergles. Koroška c. 33.	4328	4
Prodam kompletna, rabljena OKNA IN VRATA vse v dobrem staniu. Vpraša se: Nasipna 18. Pobrežje.
4330—4
ŽENSKO KOLO
se proda. Smetanova ulica 54 gostilna.	4331—4
ŠTEDILNIK
prenosljiv, -oblika mize prodam. Studenci, Ciril-Metodo-va 15.	4345—4
WERTHEIM-BLAGAJNA
stojalo za razglednice, stojalo za izložbe in šipe. 25 kg tehtnica. tiskalnica za zlatotisk In različno za malo kniigovezni-co poceni naprodai. F. Novak, Gosposka ul. 9.	4344—4
GOSPOD
se takoj sprejme na stanovanje in celo oskrbo. Meljska c. 29.	4341—7
DVE GOSPODIČNI
se sprejmeta na stanovanje in hrano. Naslov v upravi.
4343—7
ZLATEK!
Sem Te iskal zastoni!
________ 4352—1-
Novo
blagoiizavese
olepša Vaš dom Bogato izbiro prinaša
Maribor, Gosposka ul. 14
Najboljše
kosouno
apno
Rpnenlce Rnt. Birolla. Kresnice pisarna: Rnt. Birolla, Ljubljana, Oalmatinoua ulica 10
Izd in In tireju|e ADOI.F RIBNIKAR v Mariboru Tiska Mariborsko tiskarno d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru - Oglasi po ccniku - Rokopisi sc uc rratajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telelon uredništva »tov. 25-67 In uprave Stov. 28-67.. — Poštni čekuvui cutun štev. 11. 41)1