informativniOla glasilo ravenskih železarjev
Leto 42	Ravne	na	Koroškem,	november	2005	št.	11
"Štauharija" že del "Slovenske poti kulture železa"
Na Koroškem že vse od srede prejšnjega stoletja tehniško in industrijsko dediščino zbira in varuje ravenski muzej. V občini Ravne na Koroškem pa so se pred leti odločili, da bodo ohranili industrijsko tehniško dediščino železarstva in jeklarstva, ki sta zaznamovali življenje v kraju in na Koroškem (v Črni na Koroškem, Mežici, na Prevaljah, v Mislinji in na Muti). Začeli so urejati muzej, v katerem bo predstavljen razvoj železarstva in jeklarstva na Koroškem.
28. oktobra letos so za javnost odprli razstavni prostor v nekdanji krčilni kovačnici (stavba je iz leta 1915) in predstavili projekt za postavitev muzejske zbirke Tehniška dediščina Koroške po načrtih projektantke dr. Sonje Ifko in po usmeritvah konzervatorja Deana Damjanoviča. V zadnjih dveh letih so za omenjeni sponieniško-varstveni projekt porabili 38,5 milijona tolarjev, za njegovo dokončanje v več fazah pa bo potrebno še okoli 250 milijonov. Po predvidevanjih naj bi bil muzej v celoti urejen v desetih letih. Da bo to »živ« muzej, dokazuje že predstavitev razstavnega ambienta prihodnje muzejske zbirke. V štauhariji sta namreč svoja dela razstavljala Stefan Marflak in Domen Planko (na fotografiji).
Tudi pobuda za oblikovanje Slovenske poti kulture železa je prišla z Raven in povezala Koroški pokraj inski muzej, Dolenjski muzej Novo mesto, Gorenjski muzej Kranj, Gornjesavski muzej Jesenice, Kovaški muzej Kropa, Muzej novejše zgodovine Celje, Tehniški
muzej Slovenije in Tržiški muzej. Doslej so muzeji že pripravili programe vključevanja s stalnimi zbirkami, z ohranjeno nepremično kulturno dediščino in urejenimi turističnimi potmi, izšla pa je tudi zloženka v slovenskem in angleškem jeziku. Projekt naj bi bil del Evropske poti kulture železa, dokončan do leta 2008 (postavitev tabel, spletna stran, informacijska pisarna, promocija, potujoča razstava, monografija ...). Njegov namen je promovirati muzejske zbirke z železarskim obeležjem in jih vključiti v turistično ponudbo, povezati ter promovirati železarska in jeklarska središča v Sloveniji ter predstaviti kulturo železa na območju Slovenije. Pot kulture železa bi tekla po železnici in po cestah.
A. Č.
Tudi pettonska EOP v muzeju
Do letošnjega oktobra so eksponati še stali ravenskem gradu, zdaj so v nekdanji štauhariji.
pri
Muzejski kompleks v nekdanji železarni je že obdan z ograjo.
Stara pettonska EOP, ki je doslej samevala v nekdanji topilnici, zdaj stoji na ploščadi v muzejskem kompleksu.
14.	oktobra sta jo tja pripeljala dva viličarja.
Kot sta povedala Vinko Pušnik in Otmar Juh iz Jeklarskega programa Metala Ravne, je bila prestavitev peči obsežen projekt in prevoz le zaključek že več dni trajajočih del. Iz peči je bilo treba odstraniti elektrodne nosilce, jo odklopiti z vseh vodov in jo dvigniti z žerjavom ter transportirati, potem pa jo z dvigalom postaviti na sedanje mesto. Stoji na podstavkih, ki so jih izdelali ključavničarji. Eden od voznikov, Milan Verhovnik iz Transkorja, je potrdil, da je bil prevoz peči, izdelane v tovarni Rade Končarja, srednje zahteven. »Se nikoli ni bilo tako, da se ne bi dalo nič storiti,« je rekel izkušeni viličarisl, potem ko sta s kolegom peč spretno prepeljala po cesti mimo valjarne, skozi drevored in po rahlem klancu navzdol do ploščadi.
Prevoz stare EOP v muzej tehniške dediščine.
A. C.
SISTEMSKA TEHNIKA
Montažna hala bo omogočila povečanje civilne proizvodnje
Do srede decembra naj bi gradbeno podjetje Vegrad s podizvajalci po štirih mesecih zaključilo gradnjo montažne hale za Sistemsko tehniko.
»Nova hala bo
valukov, prenovili poslovne prostore v upravni zgradbi, izvedli optično kabelsko povezavo med enotami v podjetju, obnovili računalniško opremo, izvaja se programska prenova celotne informacijske tehnologije, v Dobji vasi pa so kupili zemljišče, na delu katerega so uredili parkirišče.
Vlaganja v civilni del proizvodnje bodo pripomogla k večji konkurenčnosti podjetja in k večji proizvodnji zahtevnejših izdelkov. Nova hala bo omogočala tudi povečanje obsega dela v t. i. metalurškem delu proizvodnje, kar je pomembno zaradi konjunkture v metalurgiji, poleg tega pa v Sistemski tehniki predvidevajo, da bi lahko pridobili posle po lastni ali po naročnikovi dokumentaciji tudi zaradi ukinjanja tovrstnih proizvodnih linij v zahodni Evropi. Odpirajo pa se tudi možnosti za dodatno obdelavo težjih izdelkov za energetiko.
Z montažno halo pri TSD pa v podjetju Sistemska tehnika še ne bodo sklenili vlaganj v proizvodnjo: v
namenjena za montažo težje in zahtevnejše opreme za metalurgijo, v n jej pa bomo z ustrezno ureditvijo ustvarili razmere za obdelavo vcčjili zvarjcncev, odkovkov in odlitkov,« je pojasnil direktor
Jože Studenčnik
Nova hala, katere višina bo do kavljev žerjava znašala sedem metrov, bo namreč poleg 700 kvadratnih metrov koristnih površin imela tudi montažno jamo in žerjav s 30 tonami nosilnosti. Zaradi boljše toplotne izolacije bo tudi energetsko varčna, poleg tega pa je konstantna temperatura
zaželena pri
zagotavljanju predpisanih toleranc.	naslednjih dveh letih bodo za strojno opremo oziroma
Montažna hala, katere kvadratni meter bo (brez	za naložbe v toplotno in mehansko obdelavo brušenja,
strojne opreme) stal okoli tisoč evrov, je le ena od	rezkanja in struženja namenili 600 milijonov tolarjev,
tovrstnih naložb v Sistemski tehniki v zadnjih treh	A.	Č.
letih. Preuredili in modernizirali so že halo za montažo	Foto:	Stanko	Mravljak
NOŽI RAVNE
Nov poslovni objekt do konca januarja
Prostor za poslovno zgradbo je že ograjen (avgust 2005).
Na gradbišču med proizvodnima halama družb Oprema Ravne in Noži Ravne, na delu nekdanjega parkirišča, je v zadnjih tednih kot v mravljišču. Poslovna zgradba podjetja Noži Ravne že dobiva dokončno podobo, gotova pa naj bi bila do konca januarja prihodnje leto.
»Prostori v obeli barakah so popolnoma neprimerni za delo. Nova stavba bo izboljšala organiziranost strokovnotelmienih in komercialnih služb, saj bodo vse na istem mestu,« je povedal direktor Darko Ravlan.
Z gradnjo pa v Nožih Ravne ne bodo pridobili le novih pisarn za strokovne delavce, temveč bodo v okviru širšega projekta ureditve lokacije podjetja izboljšali tudi logistiko ter zagotovili prostore za kontrolo, skladišča, odpremo in špedicijo. Selitev v novo poslovno zgradbo, pred katero bo dovolj parkirišč za zaposlene, je predvidena maja prihodnje leto.
Betoniranje temeljev (september 2005)
Pritlični del že stoji (oktober 2005).
A. Č.
USPOSABLJANJE V METALU RAVNE
Kako pogasiti požar in ukrepati ob razlitju nevarnih snovi?
Če pa boste uporabljali aparate s C02, morate biti pozorni pri gašenju, ker C02 izpodriva zrak.
V primeru razlitja nevarne snovi so zelo učinkovite t. i. blazine za odtočne jaške, saj preprečijo onesnaženje kanalizacije. Na nevarno snov pa posujemo negorljiv in okolju prijazen absorbent, da jo posrka.
A. Č.
V oktobru, mesecu varstva pred požari, so se zaposleni v Metalu Ravne usposabljali za gašenje začetnega požara in za ravnanje v primeru razlitja nevarnih tekočin.
Usposabljanja so se zvrstila petnajstkrat na devetih lokacijah, izvajali pa sojih gasilci iz Koroškega gasilskega zavoda.
Za zaposlene v upravni zgradbi, okoli sto jih je, sta bila prikaza gašenja in ravnanja ob izlitju nevarnih snovi organizirana desetega
oktobra na ploščadi pred Začetni požar je mogoče s pravilnim pristopom uspešno zgradbo.	pogasiti.
Miran Korošak,
namestnik vodje izmene, je predstavil univerzalne gasilne aparate na prah ABC (primerni so za gašenje gorečih trdih snovi, vnetljivih tekočin in plinov) in demonstriral gašenje začetnega požara.
Pomembno je, da se ognju približamo v počepu od strani in ne gasimo v sredino žarišča, saj tako požar le še razširimo.
Še nasvet voznikom:
V avtomobilu vedno imejte priročen gasilni aparat, saj se stroški za njegov nakup še kako obrestujejo ob morebitnem požaru.
Razlito nevarno tekočino je treba potresti z absorbentom
Začenja se gradnja javnega vodovoda in kanalizacije
Projekt izgradnje javnega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja na območju nekdanje železarne je že pripravljen. Izdelal ga je projektant Bojan Štraser, s. p., iz Radelj in ga konec oktobra predstavil tudi izvajalcem. Gradbena dela, ki bodo v začetku novembra stekla na levem bregu Meže, bodo izvedla podjetja Gradnje IGEM, Slemenšek in VGP Drava Ptuj, za strojni del projekta pa bo poskrbelo podjetje Minerva.
Kot je bilo pojasnjeno že v septembrski številki Fužinarja, bosta odslej na območju nekdanje železarne dva kanalizacijska in vodovodna sistema. Stari kanalizacijski vodi bodo namenjeni za odvodnjavanje meteornih in tehnoloških vod, novi pa za fekalne odplake. Pitna in sanitarna voda bosta po končani naložbi pritekali izjavnega vodovoda, medtem ko bo voda, načrpana iz vodnjakov na tovarniškem dvorišču, le še za tehnološko rabo.
Novo vodovodno omrežje bo položeno večinoma ob starem, pri čemer projektant opozarja na pazljivost ob gradnji, da ne bi poškodovali električnih in telekomunikacijskih vodov.
Projektant se je odločil za podtlačni sistem kanalizacije, ki je primeren predvsem za ravninska območja in kraje, kjer je visoka podtalnica. Kanalizacijske polietilenske cevi, oplaščene v PVC, bodo položene 1,2 do 1,3 metra globoko, kar je bistveno manj kot zdaj. Omrežje bo dolgo okrog 13 kilometrov z nekaj višinskimi skoki in bo imelo okoli 80 priključnih jaškov. Vanje bo iz objektov pritekala fekalna odpadna voda in ko bo dosegla predvideno raven, se bo odprl podtlačni ventil, jo izsesal v glavni vod ter se zaprl. Podtlak v sistemu je 0,6 bara. Podtlačna postaja bo zgrajena v opuščenem skladišču Sistemske tehnike pri Transkorju. V njej bodo agregat in črpalke, tu pa bo stala tudi montažna čistilna naprava. Poskrbljeno bo tudi za monitoring, saj bo iz postaje mogoč nadzor delovanja jaškov.
Vzporedno z izgradnjo kanalizacije bodo polagali tudi cevi za vodovod. Njihova dolžina bo okrog šest kilometrov. Medtem ko bo kanalizacijska cev Mežo prečkala le enkrat, jo bo vodovod dvakrat. Na dveh priključnih mestih na obstoječe javno vodovodno omrežje bo jašek z glavnim vodomerom. Vsak objekt
bo praviloma - tako kot za odvod fekalne odpadne vode - imel tudi priključek za dovod pitne vode (ter seveda števec porabe le-te).
Za podjetja na območju nekdanje železarne bo izgradnja novega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja brezplačna, vsi uporabniki pa bodo morali sami financirati priključke na javno omrežje ter potem plačevati storitve kanalščine in dobave pitne vode. Sistem bo v celoti zgrajen prihodnje leto.
A.Č.
INTERVENCIJE PGE
KOROŠKEGA GASILSKEGA ZAVODA V OKTOBRU
I. 10. 2005 seje vklopil javljalnik za dvig vode v Metalu Ravne — v valjarni. Po ogledu obrata je bilo ugotovljeno, daje prišlo do izpada električnega toka.
4., 5. in 9. 10. 2005 so poklicni gasilci po močnih padavinah črpali poplavljene poslovne in proizvodne prostore v Croning livarni, Radiografskem laboratoriju, kletnih prostorih upravne zgradbe, v Petrol Energetiki in Metalu Ravne.
25. 10. 2005 je ob I8.05 v Petrol Energetiki v t. i. glavni trafo postaji - počil izolator, zaradi česar je iztekalo transformatorsko olje.
Druga pomoč in intervencije poklicnih gasilcev:
5. 10. 2005 ob poplavi lokalne ceste v Strojanski Reki,
5. 10. 005 ob poplavi stanovanjskega objekta na Brdinjah,
10. 10. 2005 pri obolenju delavca Metala Ravne,
II. 10. 2005 ob sumu onesnaženja s plinom v stanovanjskem objektu na Partizanski cesti na Ravnah na Koroškem,
13. 10. 2005 pri prometni nesreči v Šmartnem pri Slovenj Gradcu,
15.	10.	2005	pri	delovni	nezgodi	v
Termomehaniki,
24. 10. 2005 pri prometni nesreči na Dobrijah,
26. 10. 2005 pri poškodbi voznika tovornjaka zunanjega podjetja v Akers valjih,
26. 10. 2005 pri obolenju delavca Metala Ravne,
28. 10. 2005 pri razlitju olja po prometni nesreči na Čečovju,
30. 10. 2005 pri prometni nesreči na Ojstrici v Dravogradu.
Direktor:
Roman Lupuh, dipl. org.-men.
V /
~'T:
-fVu
2 0 0 5
seje začel festival vseživljenjskega učenja po celi državi, prav tako pa je potekal že deseto leto v Mežiški dolini. Prireditve so se odvijale v občinah Ravne na Koroškem, Prevalje,
Mežica in Črna na Koroškem ter Dravograd, natančneje v Koroškem domu starostnikov Črneče.
Letos praznujemo že 10. obletnico ustanovitve TVU.
Svet Evrope je leto	Koncept vseživljenjskega učenja: človek mora vse življenje
2005 razglasil za	pridobivati različna znanja (na fotografiji ravenska gimnazija).
Evropsko leto državljanske kulture zaradi pomena vzgoje in izobraževanja za razvoj in uresničevanje demokratičnih vrednot ter spoštovanje človekovih pravic.
Zato smo letos TVU v Mežiški dolini v treh osrednjih prireditvah namenili največjo pozornost prav učenju človekovih pravic. Koordinator prireditev je bilo tudi letos podjetje Smeri, d. o. o., Ravne na Koroškem. Naša naloga pa je bila motivirati izvajalce, nosilce učenja, da predstavijo svoje dejavnosti najširšemu občinstvu in s tem poudarijo možnosti za učenje v vseh življenjskih obdobjih.
Poskušali smo uresničiti vizijo Andragoškega centra Slovenije, ki se glasi: Slovenija, učeča se dežela. Tako so osrednja predavanja v Mežiški dolini govorila o človekovih pravicah:
- Pravice potrošnikov pri nakupu (predavateljica Urška Vrabič, univ. dipl. inž., raziskovalka na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani),
- Nasilje policije in človekove pravice (sodeloval je predstavnik organizacije Amnesty International Blaž Kovač),
- Dolžnosti in pravice bolnikov (predavala je varuhinja bolnikovih pravic Majda Želzina iz Maribora).
Poleg teh osrednjih prireditev, namenjenih spoznavanju človekovih pravic, seje v Mežiški dolini zvrstilo skupno 85 prireditev, ki jih je izpeljalo 36 izvajalcev. Veseli smo, da se število izvajalcev iz leta v leto povečuje in da so nam tudi letos priskočili na pomoč predstavniki vseh štirih občin Mežiške doline, in sicer kot nosilci prireditev v Tednu vseživljenjskega učenja 2005.
Prireditve so bile brezplačne in so pritegnile prebivalce vseh generacij, da si bogatijo znanje in izkušnje z vseživljenjskim učenjem.
Pripravila:
Maja Vrabič, univ. dipl. pedagog Smeri, d. o. o., Ravne na Koroškem
1 996 - 2005
TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA 2005
Vseživljenjsko učenje je osnovna šola za 21. stoletje. Do spreminjanja koncepta izobraževanja je prišlo že ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnike uveljavilo spoznanje, da redni šolski sistem ne more več zadovoljevati potreb po znanju, ki bi ljudem omogočalo kakovostno življenje in razvoj. Izobraževanje je bilo treba postaviti na drugačne temelje; obveljalo je spoznanje, da je to stalni, kontinuiran proces, ki se ne sme in ne more nanašati samo na delo. Človek mora vse življenje pridobivati različna znanja.
Leta 1996 je nacionalni koordinator Andragoški center Slovenije po celotni državi pričel z izvajanjem prireditev skupaj s številnimi izvajalci, ki so nosilci učenja in izobraževanja.
17. oktobra letos
V DOBJI VASI JE VELIKO PARKIRIŠČE
Pomanjkanje parkirnih prostorov na območju nekdanje železarne je omilila odločitev Sistemske tehnike, da v Dobji vasi kupi zemljišče in ga del nameni za parkirišča. Makadamsko in prostorno parkirišče (za okoli 400 osebnih avtomobilov) je na razpolago od
Urejanje vhoda za pešce pri TSD.	letošnjega	julija,
pred kratkim pa so ga zaprli z rampo, tako daje vstop vanj mogoč le z magnetno kartico. Ta odpira tudi vhod za pešce pri TSD. Parkirišče je namenjeno zaposlenim v Sistemski tehniki in tudi drugim zainteresiranim podjetjem, uporabniki pa zanj plačujejo najemnino.
A. Č.
OLIMPIJSKI BAZEN POD BALONOM
Po koncu prve kopalne sezone je letni bazen na Ravnah 26. septembra dobil »streho«, ki plavalcem in plavalkam PK Fužinar omogoča nemotene treninge tudi v hladnejšem in deževnem vremenu. Naložba je veljala 27,5 milijona tolarjev, od tega sta slabo polovico prispevala Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije ter Fundacija za šport.
A. Č.
Največje parkirišče za zaposlene na ZGO ŽR.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
ODBOJKA. Kot so pokazale uvodne tekme 1. državne lige, se bodo odbojkarji Fužinarja Metala potegovali zgolj za obstanek v najvišji ligi. V prvi tekmi novega prvenstva so varovanci trenerja Bojana Ivartnika doma premagali Olimpijo, ki naj bi bila po napovedih prvi kandidat za selitev v nižji rang tekmovanja. V ostalih petih tekmah so morali naši odbojkarji točke prepustiti nasprotnikom. Izgubili so v Kamniku, Murski Soboti in Maribora ter doma proti primorskima kluboma - Salonitu in Prvačini. Po šestih tekmah so bili ravenski odbojkaiji na lestvici predzadnji. V novembru so že odigrali tekme s Krko, z Olimpijo in s Kamničani, čakata pa jih še dvoboja s Salonitom v gosteh in Pomurjem doma.
NOGOMET. V Dravogradu, kjer se ponašajo z lepim stadionom in igriščem z umetno travo, doživlja ta športna zvrst hudo krizo in se bori za preživetje. Od nekdanje prvoligaške slave je ostalo bore malo, oziroma drugače povedano, ostali so dolgovi kluba, ki jih sedanje vodstvo skuša s pomočjo občinskih oblasti odpravljati. Stanju primerni so rezultati pomlajene članske ekipe v 2. ligi. V dvanajstih tekmah jesenskega dela so Dravograjčani uspeli dvakrat zmagati (v Krškem in doma proti ljubljanski Svobodi), pet tekem so igrali neodločeno, pet sojih izgubili.
Z izjemo nogometašev Pece iz Črne, ki kot novinci uspešno nastopajo v štajerski ligi in so prvi del prvenstva končali v sredini razpredelnice, se ostali koroški klubi, ki nastopajo v obeh skupinah Medobčinske lige Maribor, ne morejo pohvaliti z dobrimi igrami in rezultati. Omenimo le nogometaše Fužinarja, ki so jesenski del celo končali brez ene same osvojene točke v prvi skupini MNZ Maribor, in vprašljivo je, kako se bo razpletla usoda nogometa na Ravnah. Ali se bodo v zimskem odmoru vendarle našli ljudje, ki bodo priskočili na pomoč in potegnili klub iz brezna, ali bomo morda priča zatonu še ene športne panoge na Koroškem?
ATLETIKA. Ob dnevu OZN je bil v nedeljo, 16. oktobra, v Slovenj Gradcu tek miru, združen z državnim prvenstvom v cestnem teku na 10 km. Med okoli 160 tekači in tekačicami sta si naslova državnih prvakov pritekla Ljubljančan Roman Kejžar in Helena Javornik iz Zreč. Od koroških atletov sta se na dragi mesti uvrstila Jože Mori z Mute med veterani in Nežka Pori (KAK Ravne) med mladinkami. Tilen Ramšak je bil peti, Tadej Grilc sedmi in Tin Petrovič (vsi KAK) osmi med mladinci. Drago Kok (AK Korotan) je osvojil 6. mesto med veterani, Peter Harnold (KAK) pa je bil osmi v konkurenci šestintridesetih članov. Na teku miru na 10 km je v kategoriji tekmovalcev nad 60 let zmagal Ravenčan Mirko Krančan. Natalija Lesnik je bila tretja med tekačicami od SO do 39 let, Nežka Pori in Peter Harnold sta osvojila četrti mesti v kategoriji do 29 let.
PLAVANJE. Na desetem pokalu Mihanovič, 22. oktobra v Tuheljskih toplicah na Hrvaškem, so plavalci Fužinarja dosegli ekipno zmago v konkurenci 500 plavalcev in plavalk iz štirih držav. V posamični konkurenci sta se v seštevku treh najboljših rezultatov izkazala predvsem Damir Dugonjič s prvim in Žana Prislan s tretjim mestom v članski kategoriji. Lea Kos je bila najboljša, Gabrijela Golob pa druga med kadetinjami. V kategoriji dečkov in deklic sta zmagala Rok Sagmeister in Mojca
Škratek, dragi mesti pa sta si priplavala Aron Horvat in Teja Pešl. Prva mesta so od plavalcev ravenskega kluba v posamičnih nastopih dosegli še: Kaja Sonjak, Klara Pavlekovč, Tjaša Erjavec in Jera Majerič.
Plavalci ravenskega Fužinaija in ljubljanske Ilirije so zadnji vikend v oktobra nastopili na mednarodnem mitingu -13. memorialu Ante Lambaša v Beogradu in si priplavali kopico odličnih uvrstitev. Najboljša je bila Ravenčanka Žana Prislan, ki je zmagala na 200 m prosto in 200 m mešano, v slednji disciplini je drugo mesto osvojila njena klubska sotekmovalka Mojca Škratek. Na stopničke za zmagovalce so se od Ravenčanov uvrstili še Petra Studenčnik, ki je bila draga na 100 m hrbtno, ter Tjaša Erjavec in Toni Pori, ki sta si priplavala tretji mesti na 100 m prsno oziroma na 200 m mešano.
NAMIZNI TENIS. Igralke Fužinarja hiter diskonta, okrepljene z reprezentantko iz Mengša Natalijo Lužar, so uspešno štartale v svojo drago sezono prvoligaškega prvenstva. V uvodnih štirih tekmah so Ravenčanke zbrale 4 točke. Po pričakovanem porazu v prvi tekmi doma proti prvakinjam - ekipi Iskre Avtoelektrike z 2 : 6 so igrale neodločeno 5 : 5 v Kranju z Merkurjem in doma z ekipo Tempa iz Velenja. V tekmi 4. kroga so igralke Fužinarja dosegle zmago 6 : 3 na Ravnah v dvoboju z ekipo Vesne Zalog. Za Fužinar so nastopale: Lužarjeva, Fajmutova, Stropnikova in Župančeva.
Odigrani so bili kvalifikacijski turnirji mladinskih ekip za uvrstitev v finalni del državnega prvenstva, ki bo 7. in 8. januarja prihodnje leto na Ravnah. Pri dekletih sta si uvrstitev priborili ekipi Mute in Fužinarja, pri fantih pa ekipa Mute.
Na odprtem mladinskem turnirju 30. oktobra v Ljubljani sta zmagala Tim Fridrih iz Murske Sobote in Ravenčanka Manca Fajmut.
ŠPORTNO PLEZANJE. Na tretji tekmi evropskega mladinskega prvenstva v disciplini težavnost v Ženevi v Švici je član AK Ravne Ciril Vezonik osvojil 7. mesto med starejšimi dečki. Slovenjgradčan Luka Tamše je bil osmi med kadeti, Ravenčanka Katja Planinc pa je med mladinkami osvojila 15. mesto.
ŠAH. Oktobra je bil v Slovenj Gradcu odigran osmi turnir odprtega prvenstva Koroške v pospešenem šahu. Med 36 igralci je bil najboljši Marko Vrečič (Fužinar Hapro) s
6.5 točke pred Velenjčanom Milanom Matkom, ki je zbral
5.5 točke. Na naslednja mesta so se zvrstili: Vlado Turičnik (Fužinar Hapro), Sašo Brusnjak iz Velenja, Gorazd Supančič z Mute in Zdravko Buijak iz Črne, vsi so osvojili po 5 točk. V skupnem seštevku vseh turnirjev vodi Vrečič pred Turičnikom in Burjakom.
V Celju se je 30. oktobra zaključilo prvenstvo v prvi slovenski ligi - vzhod. Med desetimi ekipami so premočno zmagali šahisti Radenske Pomgrada iz Murske Sobote, ki so se tako ponovno uvrstili v enotno najvišjo državno ligo. Druga je bila ekipa Sevnice, tretji pa Celjani. Povratniki v ligo, igralci ravenskega kluba Fužinarja Hapra, so osvojili 4. mesto in tako izpolnili zadani cilj - obstanek v ligi. Za Fužinar Hapro so po deskah igrali: Danilo Peraš, Branko Špalir, Toni Kranjec, Vlado Turičnik, Marko Vrečič in Gregor Šmon.
Ivo Mlakar
KADROVSKA GIBANJA V SEPTEMBRU
Konec septembra 2005 je v ravenskem delu skupine SIJ delalo 1.397 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 30.9.2005 zaposlenih 1.058 oseb.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH	
METAL RAVNE	959
ŠERPA	135
STO	2
NOŽI RAVNE	195
ZIP CENTER	106
PETROL ENERGETIKA	114
RAVNE	75
ŠTORE	39
PETROL TEHNOLOGIJA	16
STYRIA VZMETI	167
TRANSKOR	47
T. K. RAVNE	5
KOROŠKI GASILSKI ZAVOD	14
EUREST	43
SISTEMSKA TEHNIKA	316
STROJI	137
Akers VALJI	75
SŽ-OPREMA RAVNE	124
FLUKTUACIJA	
Sklenitve delovnega razmerja
V ravenskih družbah Slovenske industrije jekla so septembra sklenili 7 delovnih razmerij za določen čas: 4 v Metalu Ravne, 2 v Šerpi, 1 v ZIP centru.
Poročilo iz drugih družb za september: v družbi Styria Vzmeti so za določen čas zaposlili 3 delavce, v Transkorju po enega, medtem ko imajo v Sistemski tehniki 3 nove sodelavce (enega za nedoločen in dva za določen čas).
Veliko zanimanje za študij strojništva
Oktobra letos se je na Ravnah začelo izobraževanje na višji strokovni šoli s področja strojništva. Ta je dislocirana enota Šolskega centra Celje, prostore, vključno z novo predavalnico, pa ima v Srednji šoli Ravne. Zanimanje za vpis je bilo veliko; zapolnjenih je vseh devetdeset vpisnih mest v rednem in izrednem študiju.
A. Č.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame Leopoldine Srebotnik se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem podjetja Noži Ravne, d. o.
o., za izkazano pozornost.
Leopold Srebotnik
Prekinitve delovnega razmerja
Do sprememb je septembra prišlo v Metalu Ravne (2 zaposlena sta odšla sporazumno), v Šerpi (1 sodelavec se je upokojil), v ZIP centru (pogodba o zaposlitvi za določen čas je potekla 2 zaposlenima) in v Nožih Ravne (odšel je en sodelavec, ki je bil zaposlen za določen čas).
Poročilo iz drugih družb: v družbi Petrol Energetiki seje upokojil sodelavec, v podjetju Styria Vzmeti je delovno razmerje poteklo 4 delavcem (eden seje upokojil, trem seje iztekla zaposlitev za določen čas).
Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek in lektor Miran Kodrin, prof.
Objavljene fotografije so prispevali: uredništvo, Stanko Mravljak, podjetje Styria Vzmeti in družina Miškovič.
Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com
Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Naklada: 1.880 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
STEFAN
VEBER
1959-2005
bili še skupaj na pikniku, bilje še poln optimizma in vere v prihodnost. Čeprav je bilo njegovo življenje kratko, je bilo bogato in ustvarjalno in v sadovih tega dela bo vedno prisoten med nami.
Ženi Štefki, hčerki Luciji, sinu Roku, mami, bratu Hinku in ostalim sorodnikom izrekam v imenu sodelavcev podjetja Styria Vzmeti in svojem imenu iskreno, globoko sožalje.
Janez Gorenšek
Štefan se je rodil 21. decembra 1959. Po končani osnovni šoli seje šel učit na Ravne, v poklicno kovinarsko šolo in se izučil za strugarja. Takoj po končani šoli seje zaposlil v Železarni Ravne, 24. julija 1978 je pričel z delom v obratu pnevmatskih strojev, tedanjem obratu mehanične, kjer je delal do konca marca 1990. Vmes je leta 1979 odslužil vojaški rok. Znanje, ki ga je imel, mu ni bilo dovolj, čutil je potrebo in željo, da bi znal še več, zato seje leta 1984 vpisal v srednjo strojno tehnično šolo in jo ob delu 1987. leta tudi uspešno končal.
1.	aprila 1990 je bil premeščen v obrat vzmetarne, kjer je postal vodja vzdrževanja in skladišča orodja. Tu se je izkazala njegova ustvarjalna in inovatorska žilica. Nihče ne ve, koliko novih orodij je konstruiral in izdelal ter koliko izdelkov je šlo skozi ta orodja. Vedno je tuhtal, kako bi orodja še izboljšal, da bi bilo delo enostavneje in bi se lahko še več in ceneje naredilo. Seveda se je včasih tudi kaj ponesrečilo, vendar je bila to le izkušnja za naslednjo izboljšavo.
Štefan se nam je leta 1997 z veseljem pridružil v samostojnem podjetju Styria Vzmeti, takrat še Vzmeteh Ravne, kjer je nadaljeval delo na orodjih in vzdrževanju strojev in naprav, saj je poznal vsak delček obrata. Z delom je bil polno obremenjen, saj je podjetje raslo, vedno večja je bila proizvodnja in s tem vedno več dela na vzdrževanju. Nikoli se ni odrekel delu, če je bilo treba nekaj nujno narediti, pa naj je bilo to ponoči ali ob nedeljah. Živel je s podjetjem in za njega. Med boleznijo je pogosto prišel med nas, vedno gaje zanimalo, kaj se dogaja. Tudi mi smo ga velikokrat klicali in spraševali, kje je to ali ono, kako se kaj naredi, kje so načrti itd. Doma je še naprej ustvatjal in risal načrte za nova orodja, saj je vrzel na delovnem mestu bila prevelika in smo njegove bogate izkušnje še vedno potrebovali. Znanje, ki ga je imel, je bilo neprecenljivo. Tega se ne da naučiti, to je sad dolgoletnega dela in nabiranja izkušenj. Žal je vse to odšlo z njim v mnogo prerani grob.
Z njegovim odhodom je nastala praznina, ki jo bomo vsepovsod čutili. Najbolj ga bo doma pogrešala družina, saj ji je vedno stal ob strani, pomagal in svetoval. Z velikim veseljem je delal na domači kmetiji, stalno nekaj izboljševal in urejal. Neizpolnjena je ostala želja, da bi si nekje ustvarili svoj dom.
Na delovnem mestu ga bomo pogrešali sodelavci, saj ne bomo imeli koga vprašati za nasvet, ko bomo obstali pred težavami, kako naj naredimo neko orodje ... Pogrešale ga bodo njegove čebele, ki jih je prevzel po očetovi smrti in se jim posvetil z vso skrbjo ter postal izučen čebelar.
Še vedno ne moremo veijeti, daje vse to res, da smo ga spremljali na zadnji poti. Komaj dober mesec dni je, ko smo
NIKO MIŠKOVIČ
1954-2005
»Bolečino težko izraziš z besedami, lahko jo le grenko občutiš ...,«je zapisal Shakespeare, in to so ob slovesu od Nika Miškoviča doživljali vsi njegovi najbližji in prijatelji.
Odšel je nepričakovano, poln načrtov zase in za svojo družino. Veselil se je skorajšnjega potovanja v rodno Bosno, kamor so ga z družino povabili na poroko.
»Ni bitja, ki bi v nič razpadlo,« je rekel Goethe. Tudi za Nikom ostaja neizbrisna sled. Kot prijaznega, tihega in mirnega sodelavca, ki se ni nikoli zapletal v spore, se ga bodo spominjali njegovi sodelavci v železarni, kjer se je zaposlil sredi leta 1979. V Slovenijo je iz Travnika prvič prišel že kot osemnajstletni mladenič in bil nekaj mesecev zaposlen v Gradbenem podjetju Dravograd. Potem je za 17 mesecev odšel za delom v Nemčijo in se nato vrnil v Bosno, kjer je delal v Šipadu. Želel si je boljše življenje, pa se je s pomočjo prijateljev podal na Ravne. Medtem ko je bil v Travniku njegov »kruh« les, je tu postal jeklo. Vseskozi je delal v jeklarni, od drugega jamskega delavca je napredoval na delovno mesto prvega jamskega delavca, varilca kokil, monterja livnih plošč do vzorčevalca. V obdobju najhujše krize v jeklarstvu je bil kot presežni delavec v okviru socialnega programa za t. i. zaščitene kategorije zaposlenih razporejen v Logistični center, po stečaju invalidskega podjetja pa je čakal na upokojitev.
Niko ni imel brezskrbne mladosti, saj je že kot otrok izgubil očeta. Vzgajala gaje skrbna mama Ana. Zelo dobro seje razumel s sestrama Slavico in Cniiljko ter z bratoma Marinkom in Josipom, s katerimi je bil močno povezan tudi pozneje, čeprav živijo v različnih državah. Z ženo Marijo sta hčerkama Aniti in Svjetlani želela nuditi več, kot sta imela sama, a zlasti v zadnjem obdobju jim ni bilo lahko. V uteho pa mu je bilo, da sta deklici pridni v šoli; in ko se bosta izšolali, bo izpolnjena tudi njegova velika želja.
Nika se bodo spominjali tudi prijatelji z Raven, kjer se je dobro počutil in želel tu tudi ostati.
Zdaj bo za vedno ostal tu in počival v koroški zemlji, mi pa mu sporočamo z besedami pesnika Toneta Pavčka: »Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo.«
Vsem njegovim izražam globoko sočustvovanje.
A. Č.
studijska knjižnica INFORMATIVNI F 1 PER
INFORMATIVNI fužinar 2005
NAGRADNA KRIŽANK/
Nagradna križanka št 116 - rešitev vodoravno:
KALIFORNIJA, FRAN LEVSTIK, ANKARA, ANA, AKTIV, NOLAN, MAE, TAJO, NT, NR, AKELA, NO, IBAR, PLAMEN, TILA, AA, ARES, SAS, VIDRA, LIANA, IKRA, OKLI.
Žreb je odločil, da nagrade Euresta prejmejo: AIDA BELAJ, Croning livarna (šunko); IVANKA KAJŽER, Sistemska tehnika in MIRAN KOROŠAK, Koroški gasilski zavod (po pet kilogramov jabolk). ČESTITAMO!
Nagrad
658(497 12)(085 3)
svoje podatke naslov: FUŽIN fužinarja, Kore 3009144,11
naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
COBISS O
DEU NEBA GLEDE NA SMER
GOROVJE V BURMI
SVINJ-
SKA
MAŠČOBA
OSEBNI
ZAIMEK
SI.O.
PISATELJ
FRAN
OPRAVEK,
DELO
LOŠČILO
ETIKA,
NRAV-
NOST
IVAN
EMER-
ŠIČ
AMER. TV POSTAJA
ATA,
OČE
PRIPRAVA ZA PREVAŽ. MATERIALA
<
0
1
VELIK LETAK Z NAPISOM
R
ki
N
T
JUG. FILM. IGRALKA EVA
AKTIVNO
PREMO-
ŽENJE
K
NOETOVA
BARKA
ŽIVLJENJSKA TEKOČINA
/
VESNA
KRAM
OGLJIKO-
VODIK
N
ČLAN
AKADE-
MIJE
ŽIVALI/.
JUŽNE
AMERIKE
DEKLETA
(ZASTAR.)
KOMllN.
PARTIJA
ITALIJE
E
ZORANA
ZEMIJA
RIMSKA
1500
PRIPAD-
NIK
INKOV
N
VEDA O RITMIH
SLO.
SMUČARSKI
SKAKALEC
MIRO
LETNI ČAS, VIGRED
IF
MAMIN ALI OČETOV _______BRAT_______
DEL
POHIŠ-
TVA
IKO
BOLGA-
RSKI
KNEZ
KROGLA
d
o
H
SLAVNOST-NA PESEM
REKA NA BAVARSKEM^
0
L
OTO
TRDINA
SLO.
PEVKA
KRANER
GEOME-
TRIJSKO
POJEM
PIANIST
BERTON-
CELJ
AVTO-
ŠOLA
GORSKI
REŠEVAL.
ČOLN
4. RIMSKI KRAIJ
KARAN-
TANSKI
KNEZ
KAZALNI
ZAIMEK
JEZERO V KANADI
R
ENAKI
ČRKI
Tri temnomodre majice (z ovratnikom in s kratkimi rokavi) čakajo na reševalce tokratne križanke. Prispevala jih je družba Akers valji Ravne. Srečne dobitnike bo določil žreb.
IME IN PRIIMEK:........................
PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV:
KOROŠKO OSREDNJR KNJIŽNICO RfiVNE