KAKO SAMOUPRAVLJAJO V ROGU?
Boj s težavami
Tovarna dvokoles Bog v Ljub-ljaini je biia ustanovljena leta 1949, njen začeteik oznafiuje pro. iizvodjnja dielov za kolesa, že leta 1953 pa so v tovairni iadelaili prva kolesa. Delavci Roga so vseskaai poskuSali z lastaiimi srectetvi iz-papolnjOTatd svoje deJo in izdelke.
Raaultati iaboljšainja teihnologi-je, argamizacfje deila in produk-tivnosti se kažedo v dejstvu, da je v aafcesticu oibstooa tovarne iade-lava enega kolesa terjala cedih 24 ur, danes pa le 3,5 ure. Glede na povečamo povpiraševainje po kolesih v svetu, se iz dneva v dan veča tadi izTOE. »Zaracli pre-mailmih in starih delovnih pro-storov pa Rog ne mare prcriiave-sti toliko koles, da bi zadostil domajčim in tujitn potrebam. Zna-no je, da se je denimo v Amne-riki, v letih 1970 do 1974, pro-daja kiofes povečala kar za 100 adstotkov. Po Icraašeim obdobju stagnaoije se je v svetu im tudi pri nas, kljab naglemu narašča-nju števila avtomobilov, povečalo zanirnanje za kolesa,« nani je de. jal   direktar  Roga   Silvo   Koman.
Zanimato nas je, kaitoo saimo-uipravlja in kaikžno družbemo^oli-ttoo podobo si ustvaorja ta ko-lektiv, ki je še vedino v fasi sa-mouprairaega otrgamiziiratniia. »V za/dnjeim daeu se srečujemo s po-javi delovne neddisoipline in s fluktuacijo. Ce bi imeli, kot ne. fcoč, organdzirane posetane semi-nairje za vse, ki na noro pridejo v tovamo, bi se Ijudlje verjetno laže prilagajali deiu, dolanoistiiin in svojim pravicain, kax pa bd se vsekator odrazilo tudi na ufiin-kovitosta samouipraivljanja in družbeajopcAitiani a&tevnosti čla-nov kolektiva. Zaradi pomanjtea-nja kadrov pa smo bo pnaikso morali opusUti,« naan je clieijal predsednlk sindikatoe konference Pranc Hribar.
»Eden od problemov nediscipld-na je verjetno tudi v tem, da imamo veliko število delavcev 2». časno zaposlendh, ki pridejo t kolektiv samo zaxadi zaslužka tex v glavnem za krajšd čas, potem pa gredo naprej. Ti delarcci ne morejo čutiti globlje navezanosta na toolektiv in tudi niso zainte-resirami za resnično življenje die-lovne orgaraizaoije,« dodaja pred-sednik osnovne organdizacije sia-dikata Dane Vratanar.
Predsednik delarokega sveta Maks Židan vidii večjo zsavaetost in aktiviranje ljudi v tistem tre-nutku, ko bodo uspeli urediti do-hodkovne odnose v posameanlh TOZD ter med TOZD in stoupni-mi službami. »Dejstvo, da v de-lavskem svetu pt^osto raiapraivlja-mo o disciplini oziroma o nedi-sciplini in vse premalo govoriimo o dohodfcovnih odnosih, kl so življenjskega pamena za vsak^a posameznika, nas oipoearja, da bo-mo morali čimprej spremeniti na. šo miselnost in naS način dela,« pnavi tov. židan.
Vlado Cretnik, sekretar OO ZK TOZD Kolesna proizvodnja pa meni, da bi mocala osnovna or-ganizacija ZK mofeao vplivatt s svojim zglednim delomn na sle-hemega posameznika, vendar za-radi svoje maloštevitoosti (od 1050 zaposleinih jdh je le 54 čla-nov ZK) ne more širše zastavdti svoje dejavnosti.
Vlado Smrekar, šet orodjame in vzdrževanja pa opozanja, da bi vse težave, ki jih fana adruženo delo, bile lažje raziuniljiiTC dru-gim strukturain, 6e hi bdle tudl saine odvisne od produktivnosti in uspabov v gospodarstvu. Ta-feo pa jim je njitav dohodefe za-gotoirljen, ne gle&e na delovne uspehe ali težave gospodarstva, octziv na problematiko gospodair-skih otrgaolaaciij pa nd zsadosten ... Milena Car Drlje