Leto I.
V Novem mestu, 17. marca 1906.
Štev. 11.
List za narodno prosveto in narodno gospodarstvo.
Uredništvo „Dolenjca“: Novo mesto	Izhaja vsako soboto, ako je ta dan praznik, pa dan poprej. „Dolenjec“	Upravništvo „Dolenjca“ v Kamnik«
(Kandija št. 53) sprejema dopise in oglase.	M velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. — Oglasi se računajo tri-	j/l sprejema naročnino.— Na naročbe brez
Rokopisi se ne vračajo.	v	stopna	petit-vrsta	po	10	vin.	za enkrat, za večkrat primeren popust.	\r	istočasno vposlane naročnine se ne ozira.
Naša Dolenjska v prirodi.
Dolenjec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega najprava!
L
Dolenjci! Kakor v narodnem oziru še malo vemo, da smo Slovenci, tako tudi še manje poznamo našo prelepo slovensko zemljo po njeni naravi in sestavi, po njenem obsegu in naličju, po njenih zanimivostih in prirodnih krasotah. Kakor v vsem drugem, tako smo tudi v tem oziru še daleč za našimi brati Gorenjci in No-tranjei. Veliko je ljudij, ki niti svojega lastnega kraja ne poznajo dalje, kakor čez hišni prag; kaj je tam za plotom vrta, za to se le malo kdo briga. Smisla za promet in vabo tujcev, za razširjenje vneme in zanimanja za te naše pri-rodne krasote, katere nam je Stvarnik podaril, da jih vživamo in da skrbimo, da jih tudi drugi vživajo, tega smisla mi nimamo. Zapojemo sicer, Že smo dobre volje pri kozarcu našega cvička, prelepo pesem;
Pridi Gorenje z mrzle planine, vabi Dolenje z gorke doline . . .
ali ta pesem je žal le pesem vinskih bratcev in vinskih — trgovcev. Mi se le hvalimo, kar smo že videli drugod, ali nikdar se ne grajamo, česar še nismo videli doma.
Če se že slučajno kdaj zaleti kak tujec k ham z zanimanjem, da si ogleda naše kraje, se ga kolikor mogoče prezira — ker če se ne more legitimirati, da je jurist, ali vsaj kak bogataš, sploh ni človek. To mnenje namreč zastopa Večina takozvanih narodnjakov. No, in naša kmetska mladina okrog Novega mesta posnema najraje pesnika, ki nekod poje: Jn Kranjc mu osle kaže“.
Priznati pa moramo, da si je v novejšem času kakor v drugem, tudi v tem oziru tako-zvani srednji stan prisvojil zastavo svoje veljave v človeški družbi, in da si skuša pridobiti tudi v svojem jedru sicer nepokvarjeno ljudstvo.
Vražje pečine.
Izvirna povest. Pavljanski.
(OqJje.)
V	Tridentu meseca junija 1900.
Srečna detinska leta! — V duhu pre-®otrim dolgo vrsto let nazaj — gledam te, deček beraški, kako te usoda preganja od kraja do kraja, od hiše do hiše, izročenega na milost in nemilost dobrih in zlih ljudi. Ej, to je hudo! Klagor mu, kdor ni okusil trde skorje kruha, Rezanega od tuje roke, — blagor mu, kdor ni namakal trde, izprošene skorje v solze gorja in Pomanjkanja! No ve, kaj je življenje, kaj je trpljenje na svetu. Koliko jih je, ki ne poznajo °d zibelke do groba grenke resnobe glavnega ^ivljenskega pogoja; samoohramba — boj za °bstanek.
Tudi Ti, Dragomila, ga nisi poznala ne todaj, ko si mala deklica podala beraškemu Ohoku tam sredi polja prvi milodar — poznala Sn nisi, ko si petnajst let pozneje nekdanjega ^orača prvokrat v gosposki suknji predstavila Svojim domačim in ga sprejela kot gosta čez
Da se torej že sedaj dobe tudi pri nas častne izjeme med nami, to zanikati se ne da. Zlasti če prepotuješ jugo- in severo-vzhodno Dolenjsko, moraš biti kot rojak ponosen, kot tujec pa vzradoščen nad ljubeznjivostjo pripro-stega naroda in vzgojo šolske mladine. Kjer jih srečavaš, ali na cesti, ali doma, povsod si s spoštljivostjo pozdravljen; kako to dobro de zlasti tujcu! Želimo pa nujno, da tudi ostali kraji Dolenjske, zlasti pa naša metropola posnemajo svoje rojake na vzhodu, in da se zlasti vplivni meščanski krogi in naši poslanci z večjo vnemo zanimajo za prepotrebno nujnost, da se tudi krasote naše dežele odpro i domoznanstvu ter poznanju lastnim rojakom in širšemu prometu tujcev. Pa oglejmo si to našo slovensko last nekoliko podrobneje s prirodoznanskega stališča.
Dolenjska se razprostira med srednjo Savo in gorenje Kolpo, od hrvaške meje do potoka Iške, ki se izliva v Ljubljanico. Najnižji kraj na Dolenjskem imamo pri iztoku Kamenice v Kolpo, leži namreč le 107 m nad morjem. Naj-višjo točko imamo na vrhu Goteniškega Snežnika 1291 m nad morjem. Najvzhodneji kraj so Jesenice ob Savi, kjer vzhaja solnce vsled razlike v zemljepisni dolžini vedno za dobrih 8 minut popreje, kakor n. pr. Fužinam (Bela Peč) kot najvzhodnejšemu kraju na Kranjskem. Celo Dolenjsko prevladuje nizko gričevje, na katerih se večinoma vsaj po jugovzhodnih krajih nahajajo znane prijazne vinske gorice. Površje Dolenjske ima svojo zanimivo zgodovino in prazgodovino. Najti je še veliko vidnih sledov diluvija (dobe potopa). Tako n. pr. na širni ravani med Kostanjevico in Krškem ali takozvanem Krškem polju, kjer je diluvijalna tvorba sestavljena iz plasti gramoza in raznega mlakužnega blata, katero (poslednje) nam daje takozvano »puhlico", za polje prav rodovitno zemljo. Kakor Kranjsko sploh, tako je v starodavnih časih tudi Dolenjsko pokrivala voda do najvišjih vršacev naših gora. Okamenele školjke najdene
prag tiste hiše, pred katero je tisti mož kot berač prosil milodarov. Poznala ga nisi, ko so tvoja usta izrekla napram nekdanjemu beraču ono usodepolno veliko besedo, ki vlada človeške rodove na zemlji, besedo, ki ima svoj božanski izvir tam daleč gori v sinjih višavah v neusahljivem viru — ljubezni. Ne, tudi takrat nisi poznala ta neizprosni krvavi boj za obstanek. Kot hčerka višjega državnega uradnika in veleposestnika, kaj tebi treba bilo poznati ta boj iz lastne skušnje? Pomlad rajska, pomlad brezskrbna, le s srečo cvetja so postlana vsa tvoja pota, dekle najlepše daleč naokrog, ponosno čarobno vzcvela vrtnica med rožicami! Kakor daleč ti je oko zazrlo, povsod samo življenje, veselja vskipelo rajsko življenje.
No in jaz? O, jaz sem ta boj za obstanek tudi takrat na tvoji strani poznal. Tudi gosposke suknje se ne ogiblje ta boj, kakor ne cunj berača. On je bil in bo prvi in vrhovni vladar na širni zemlji od narodov stoječih na višku kulture pa tja doli daleč v nepristopno puščavo človeka-divjaka. Še predno so se bili drugi krvavi boji med narodi, on je že bil, da,
na Trški Gori (shranjene baje v kmetijski šoli na Grmu), dalje v kamnolomu pri Kostanjevici, kjer se je pred 30. leti našla sredi kamna celo popolnoma ohranjena okamenela spodnja čeljust z zobmi vred, dalje nakopičena glina, ki pokriva celo višje apnene gore, pričajo še danes, kako čudno se je razvijalo tudi površje naše Dolenjske tekom tisoč in tisoč let. Drugi dokaz imamo shranjen tudi na uselilem jezeru na Dobrepoljski dolini, in najbrže tudi v kraju Jezero pri Ponikvah, in vrh Gorjanc. Glede jezera na Gorjancih tudi ni izključeno, da ni morda pre-stanek nekdanjih vulkaničnih izbruhov. So namreč tudi ognjeniki, ki bij ujej o tudi blato in vodo iz sebe in se po izbruhu potem zapro z jezerom, ali močvirjem pokrivajoč sedlo vrha na obe stranici gorovja. Toda o tem več na drugem mestu. Kakor tvorbo diluvija, nahajamo pri nas še v večji meri tudi tvorbo aluvija, ali naplavine novejše dobe.
Vsa Dolenjska je razdeljena na dva povsem si različna dela. Mi Dolenjci jih razločujemo celo v tri, to je dolenjsko gričevje, dolenjski kras in dolenjska ravan. H gričevju prištevamo del Dolenjske, razprostrt med Savo in Krko. Delimo ga v tri glavne dele in sicer v Litijsko, Trebanjsko in Mokro-noško skupino. Večinoma z lepo raščenimi gozdi, ali vinskimi trtami zasajeno gričevje pripada v svoji zahodnovzhodni smeri k predalpskemu okrožju (predplaninsko gorovje). Vse gričevje zavzema skoro šestino cele Kranjske (okoli 1600 km2). Tako med podolgastim hribovjem od zahoda proti vzhodu (proti Savi od jugozahoda proti severovzhodu), kakor tudi med posameznimi v neredni smeri raztresenimi griči, se vleče dokaj romantičnih dolov, podolžnic in poprečnie s svojimi skladi premogove in triasne tvorbe, pri Novem mestu in Trebnjem nahajamo kredno in numulitske apnence.
Najrazsežneje je Litijsko gričevje. Žal, da se na podrobnosti danes ne moremo spuščati.
on je bil tisti krvoločni rabelj, ki je napolnil vesoljna morja s človeško krvjo in on je še danes rabelj, čigar neutešena krvoločnost mori in kolje, davi in pobija na milijone dragocenega človeškega življenja. In tak tudi ostane, dokler izgine zadnji človek, zadnje organsko življenje nad površju naše zemlje.
Ti pa, Dragomila, ga nisi poznala in danes po dolgi vrsti let, ko je vse življenje med nama vže mrtvo, ,danes ko je pretrgana vsaka vez med Taboj in manoj, danes, ko zija nepremostljivo brezdno med Tvojo in mojo usodo, danes, ko si že davno pozabila, kar sem Ti obljubil, kar sem Ti kot sveto prisegel, da ostaneš preko vseh daljnih potov mojega viharnega življenja do zadnjega dihljaja Ti edina kot sveta in nedotakljiva misel; danes molim gori k jasnim višinam Njega Večnohranitelja vsega življenja, naj Ti ostane ta boj tudi nepoznan do zadnjega, zadnjega dne.
*
*	*
Srečna detinska letal Nisem jih poznal, dokler nisem poznal Tebe, Dragomila, — nisem jih vžival, dokler ni vžila moja otroška duša
Iz te skupine omenjamo le vas Dobove (674 m), Janče (793 m), oba priljubljena sosebno ljubljanskim izletnikom. V tej skupini imamo mi Dolenjci naš Dolenjski Triglav, goro Kum (1219 m) ali priprostemu ljudstvu znano pod imenom »Sveti K u m Ta naš dolenjski Triglav pač zasluži, da se ob priliki še posebej spominjamo. In danes naj zadostuje, da je ta gora poleg krasnega razgleda tudi znamenita po svoji širom sosednih dežel sloveči velikanski božji poti, kamor pride včasih do 8.000 ljudij.
Trebanjska skupina nima posebnih vrhov. Najvišji je Kulova sela (597 m), Trebanjski vrh pa samo (581 m). Tem zanimiveja pa je ta skupina po svojih ponikalnicah, župah, jamah in razpoklinah, podmolih ali špiljih, in zlasti v okraju Jezero, med Trebnjem in Po-nikom. Tudi tukaj čaka pridnega raziskovalca mnogo hvalevrednega gradiva.
M o k r o n o š k a skupina ima nekoliko višje vrhove do 630 m visoke. Pod to skupino spada tudi Krško polje in znamenite pa premalo znane Šmarješke Toplice pri Beli Cerkvi, ki leže le 169 m nad morsko gladino. Nadalje romarska cerkev Primskovo (592 m) in vzhodno od tu Čatež (469 m) in Dolenjcem in Štajercem priljubljena božja pot na Zaplaz (609 m oziroma cerkev 544 m). Pripoveduje se, da je v tej cerkvi oživel v Ka-dunjici prinešen zmečkan mrtev otrok. Zato žene obljubljajo svoje bolne otroke na to božjo pot.
Za danes h koncu še mimogrede na Dolenjski Kras. Meji na severovzhodu ob Ljubljansko baije, na severu ob Krko, ki ga loči od dol. gričevja, sega na jugovzhodu preko Kolpe na Hrvaško, na jugozapadu pa jim je meja nekako ob izviru Iškega potoka proti severni točki hrvaško-kranjske meje. Razdelimo ga v devet različnih delov: Turjaške gore, Dobrepoljska kotlina, Ribniška planota, Tisovska planota, Suho Goteniško polje, Kočevska planota, Rog, Črnomaljsko in Metliško gričevje in Gorjanci.
Zanimive so podzemske jame v Turjaških gorah. Tako n. pr. Brezen (v Mokrecu), Jama pri Matenji (blizu Iga) in „Pasjica“ (gor. Ig). „Pasjica“ je podobna lijaku, je prostorna, dobe se kapniki v njej.
Še zanimiveje zlasti za obiskovalce Toplic so podzemske jame v Kočevski planoti, zlasti v Friedrichsteinskem gozdu, n. pr. »Treh bratov jama", »Friedrichsteinska ledena jama“ in druge.
Tako! S temi površnimi obrisi je omajal „Dolenjec“ skalo, ki je ležala v brezbrižnosti med nami, Vaša dolžnost Dolenjci pa je, da skrbite za to, da jo spravite v nadaljni tir.
Če hočete, da se drugi zanimajo, zanimajte se sami in spoznavajte krasote in zanimivosti nase Dolenjske, snujte poučna, zabavna potovanja, kar vidite in kar najdete, spravite na dan v širšo javnost, snujte olepševalna društva, podružnice slov. planinskega društva in predvsem pa: dolenjsko društvo za povzdigo prometa tuj-cev“!
rajski mili sočutja polni pogled iz Tvojih nedolžnih očes.
Če je res, da jednači čas detinskih let in pa groba tiha jama vse vrhove in brezdna različnih stanov, tedaj se je to zjednačenje uresničilo tudi med nama, v trenotku, ko sva se prvič sešla kot otroka — eden gosposki, drugi beraški.
Takrat se je v moji duši pričela porajati slika bodočnosti, takisto odločujoče včinkujoča na človeški duševni razvoj našega organizma. Da! Ne da bi se bil zavedal, vršila se je v moji notranjosti nova prememba, ki se je tem bolj izpolnjevala, čim pogosteje sem imel priliko biti v Tvojem obližju. Tako se je v otročji duši polagoma razvijalo ono nadnaravno bitje, kakor angelj brez telesa, pa imajoč dušo, dušo kot solnca žar čistejo, dušo, ki je višek vesoljnega stvarstva, dušo, ki je pravir vsega dobrega, lepega in svetega, dušo, ki jo poezija Časti kot svoj ideal, dušo, ki biva tudi v nepokvarjenem srcu slovenskega naroda. — — Kakor seme, ki ga vseješ v grudo zemlje, klije do dozoritve skrito pod zemeljsko plastjo, tako
Stopite med narod, prižigajte med njim luč prosvete v znamenju domoznanstva, odprite mu oči, da izpregleda, koliko zakladov hrani naša zemlja še neizkopanih, neizrabljenih v svojem osrčju, učite ga ljubiti in visoko ceniti grudo, katera ga je rodila, katera ga hrani in v katero se zopet vrne k večnemu počitku — ljubiti to sveto grudo našo, to našo lepo Dolenjsko, to našo dično zemljo slovensko! F. P.
Križem sveta.
Volilna preosnova. 12. t. m. je zborovalo na Dunaju društvo prijateljev ustave in pri tej priliki je dr. Vogler izjavil, da sedaj še ne more nihče vedeti, kako se razvije usoda volilne preosnove. V seji zbornice 14. t. m. je poslanec Berks s tovariši vložil interpelacijo radi kršenja jezikovne enakopravnosti pri sodišču v Celju. Na to je sledila precej burna razprava glede volilne preosnove, koncem katere je ministrski predsednik izjavil: Za vse viharje sem oborožen. Kdor glasuje za preosnovo, glasuje za prero-jenje našega parlamentarnega življenja.
Zmede na Ogrskem. Vojno ministrstvo je sklenilo, da se rezervisti pozovejo na vojaške \aje od 23. aprila do 5. maja, nadomestni rezervisti pa od 7. do 18. maja. Pričakuje se, da vlada razpiše nove volitve na dan 12. aprila.
Bolgarija se pripravlja na bližajoči se izbruh upora v Makedoniji. Napetost napram Turčiji se je poostrila vsled zahrbtnega napada turških vojakov na nekega obmejnega bolgarskega častnika.
Bitka na turško-srbski meji. 12. t. m. je 200 turških policijskih vojakov pri vasi Drenovca napadlo srbsko četo vojvode Ilije. Pri tem je bilo ubitih 6 Srbov z vojvodo vred in 40 Turkov.
K nesreči v rudniku na Francoskem. Vestfalski rudokopi so prišli pomagat rešiti ponesrečence iz jame. Prišli so 800 m globokeje nego doslej francoski in spravili mnogo ponesrečencev na dan. Od vseh krajev prihajajo izra-ženja sočutja in darovi za družine ponesrečenih žrtev. Razburjenje množice proti podjetnikom še vedno narašča.
Nov vulkaničen izbruh. Iz Honolulu došli parnik „Sierra“ poroča, da je na otoku Savaii izbruhnil velikanski ognjenik. Izginile so tri vasi z zemeljskega površja. Široka reka lave teče proti morju.
Veliki snežni viharji so divjali začetkom tedna tudi po Nižje Avstrijskem in Pustrski dolini. Posebno hudo so divjali viharji v Hamburgu.
Vihar in potres na Laškem. V noči na 13. t. m. se je vsled strašnega viharja porušil zid ječe v Catanzzari. Poškodovanih je tudi več drugih poslopij. Zjutraj okrog 6. ure se je pojavil močan potresni sunek.
V	Rusiji še sedaj ni miru; novo uporno gibanje se pojavlja zopet v Moskvi med železničarji. Potne vlake spremlja železniško orož-ništvo.
je klilo skrito tudi moje svetotajno čuvstvo do Tebe moj nedosežni ideal. Klilo je in razvijalo se skrito pred očmi sveta — skrito pred mano samem. In tako bi bilo ostalo tudi na veke, da ga ni še pred časom razkrila najina pot do Vražjih pečin.
*
*	*
Pretekla so tri leta od trenotka, ko sva se kot otroka prvič v življenju sešla. Med tem si se Ti razvila iz nežnega šibkega otroka v zalo cvetočo deklico, kakor se razvija spomladi nežno brstje in popje ob vročih poljubih zlato-rmenega solnca v razcveteče se cvetje. Mene pa je tiščala beda, pomanjkanje in preganjanje k tlom zemlje, ki dostikrat ni imela prostora, kamor bi bil položil trudno glavo, kjer bi ji potožil svoje gorje, kjer bi ji potočil solza grenko morje. Ostal sem slaboten, nerazvit. V tem času mi je umrl oče, ki sem ga sicer malo poznal, ali vendar toliko poznal, da sem ga imenoval: moj oče. To je bil nov nesrečen udarec za mojo mater in za nas troje otročičev.	(Dalje	prih.)
Umrl je v Trstu veleposestnik, bivši mestni odbornik Ivan Vatovec.
Velik potres v Indiji. V neodvisni državi Baschal je bil zadnje dni p. t. velik potres; porušenih je bilo več poslopij, več oseb tudi ubitih ali ranjenih.
Morje je izstopilo na Nizozemskem in severno Nemškem obrežju vsled silnih viharjev, ki so te dni divjali širom zemlje. Del Rotterdam kakor tudi dol Cuschavena sta pod vodo. Slična vznemirjajoča novejša poročila prihajajo tudi iz belgijskega obrežja, Antwerp, Amsterdam in Kelson, kjer je morje tako daleč in visoko izstopilo, da stoje ponekod hiše do strehe v vodi in je več ljudi ponesrečilo.
Novo srbsko ministrstvo. Pod predsedstvom generala Grujiča se je v Srbiji sestavilo novo ministrstvo, katero namerava takoj pričeti nova pogajanja z x\vstro - Ogrsko glede carinskega spora.
Na Norveškem je zametel sneg več ribiških hišic. Pri prvih rešilnih poizkusih dobili so iz zametov 21 mrtvih in 39 težko ranjenih.
Novo ministrstvo na Francoskem. Zakon o ločitvi cerkve od države je povzročil ministrsko krizo na Francoskem. Zbornica, ki je razpravljala o popisovanju cerkvenega premoženja, je dala ministrskemu predsedniku Rou-vieru nezaupnico, na kar so vsi ministri zapustili zbornico. Sestavo nove vlade je prevzel Sarrien, Rouvier ostane še minister vnanjih zadev.
Nova trgovinska pogodba z Italijo je
stopila s 1. sušcem v veljavo. Avtonomna carina za vino v sodih znaša'60 kron, namesto kakor dosedaj samo 7 K 62 vin. V zameno nasproti tej visoki carini pa bo mogla Italija uvažati pomaranče in limone carine prosto. Za smokve, lešnike, oljke in olje je znižana cena.
Boj na Filipinih. Na Filipinskih otokih je med domačini že davno tlel ogenj upora proti Amerikancem. Pretečeni teden je izbuknil ta tleči ogenj v splošni punt, iz katerega se je izcimila pravcata vojska. Palo je 600 domačinov in le 18 Amerikancev. To so tiči, kaj?
Strašna nesreča na Francoskem. V francoskem rudniku v Courrieresu pri Leusu so se koncem pretečenega tedna vneli plini, na kar je nastala velikanska eksplozija, vsled katere so se razrušili vsi izhodi. Prva grozepolna poročila pripovedujejo, da je bilo na ta način do 1300 rudarjev pokopanih. Vsled strupenih plinov niso mogli do njih. Iz globočine so se čuli venomer obupni kriki podsulih, klicaje na pomoč. Poznejša poročila naštevajo 1219 nesrečnih žrtev, ki so deloma zgorele, deloma so se zadušile. 300 m globoko pod zemljo so ležala mrtva trupla kar na kupih. Začele so se poiz-kušnje rešitve; pa tudi pri teh poskušnjah se jih je mnogo ponesrečilo. Rudarji, kateri so bili rešeni, so deloma oslepljeni, deloma oglušeli itd. Pravijo, da so inženerji že pred mesecem vedeli, da v rudniku gori, a brezvestni podjetniki so kljub temu delavce silili na delo. Ko to poročilo biležimo, se vrše pokopi nesrečnih dosedaj izkopanih žrtev. Velikanske množice ljudstva celo iz Pariza vdeleže se pogrebov. Razburjenost proti podjetnikom je tolika, da so morali poklicati vojaštvo v obrambo. Ljudstvo je napadalo vozove z mrliči ter odprlo vrata, da prepreči prikrivanje mrličev. Iz več rovov še vedno bruha plamen. Pričakovati je še novih katastrof.
Domače novice.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu. Na občnem zboru dne 11. t. m. se je sestavil odbor sledečih dam: gospa dor. Žitnikova predsednica (na splošno željo in prošnjo zopet novo izvoljena), na mesto odstopivše podpredsednice g. Kesslerjeve gospa Skaletova, gospica Regina Pretoni, tajnica, in gospica Romana Vašič blagajnica, namesto od-stopivših novo voljene gospe Levčeva in Rohr-manova.
Dolenjski Sokol. Poroča se nam; Dolenjski Sokol je imel kakor znano po dolgih borbah in pritiskih dne 9. t. m. konečno vendar le svoj občni zbor in sicer ob izvanredni odlični udeležbi. Sestavil se je popolnoma nov odbor in
sicer iz sledečih gg.: Vladimir Vojska, starosta, dr. Jakob Schegula, podstarosta, Jos. Grm, Fr. Gregorec, Rado Jeglič, Edm. Kostelee in Jos. Reisner, odborniki. Pristopilo je takoj 38 novih članov, pač najsijajneji dokaz, da vživa nov odbor tudi novo zaupanje in boljšo upanje v novo življenje »Dolenjskega Sokola". Prijatelji telovadbe, prijatelji zdrave duše v zdravem telesu: Družite se še v čim večjem številu v ponosne vrste naših bratov Sokolov in omogočite vsak po svoji moči, da se dolenjski Sokol zopet novo prerojen dvigne k poletu v sinje višave, narodnega prebujenja nad dolenjsko metropolo naše slovenske zemlje. — Tako tudi mi želimo in kličemo novemu Sokolu krepki slovenski: na z d ar! — Uredništvo.
Nov kapelnik novomeške godbe. Namesto prvotno odbranega kapelnika Krempela iz Gradca je definitivno imenovan kapelnikom novomeške godbe g. Rudolf Hachla, sedaj koncertni vodja v Celovcu. Prav žal nam je za večletnega dosedanjega kapelnika g. Emerschitza in to tem bolj, ker smo opravičeni domnevati, da je Emerschitz le žrtev hujskanja nekaterih posameznikov, ki niti niso društveni člani in sodelujejo v društvu le v toliko, v kolikor skušajo iz zasebnih ozirov zanašati vanje razdor, prepir in sovraštvo. Da ne pretiravamo, o tem so se imeli nepoznatelji naših razmer prepričati iz opetovanih obskurnih napadov na osebo društvenega ravnatelja meščanske godbe po Slovenskem Narodu, Slovencu in nazadnje v Dol. Novicah. Na vse te podle napade obrekovani ravnatelj ni reagiral, in sicer v zavesti si, da na njegovo vodstvo ne more pasti niti senca taci h napadov in da so mu pri vsem tem le obči interesi društva na srcu ležeči. Temu dovelj dokaz je le omenjati, da je upravni odbor sam bil tisti, ki se je pri zadnji seji ponižal, ter pustil poklicati dosedanjega kapelnika ter mu s tem takorekoč ponudil zopet nazaj mesto, katerega je le-ta sam odpovedal. Ali g. kapelnik je bil še in že tako daleč zaslepljen in zapeljan, da je v lice odboru izjavil, da odkloni to ponudbo, dokler bo g. Košiček kot ravnatelj, ozir. če ta odpove, g. Bergmann. Upravni odbor bi moral obstati le iz kakih pobalinov in ne iz odličnih gospodov kakor — čast mu — sestoja, da bi se na tako izjavo še globlje ponižal pred Etner-schitzem. G. Ermeschitz je ta svoj nepremišljen korak najbrže tudi takoj uvidel, in res vložil prošnjo na razpisano službo. Toda upravni obor se je čutil vsled omenjenega nastopa g. Emerschitza užaljenega, in kljub vabilu ravnateljstva niti k seji ni prišel. To je kratko pa stvarno poročilo. — Opomba uredništva. Želimo, da je v tem ta zadeva konečno rešena.
Umrl v visoki starosti je začetkom tega tedna Martin Žagar, pasestnik na Brodu. Ranjki jo bil rojen 1. 1819, svojčas dobrostoječ kmet, v zadnjem času pa je vsled neugodnih družabnih razmer prišel takorekoč na beraško palico, ob kateri je tudi odpotoval v daljno večnost. Večna luč mu sveti!
Vremenska sprememba — nova zima. Tudi glede velike vremenske spremembe nas naše opazovanje ni varalo. Koncem pretečenega tedna smo imeli viharje po največ od jugovzhoda, dokler ni severovzhodnik nadvladal, končno zapadel sneg, ki povzročuje zlasti zjutraj občuten mraz. Sneg z dolin sicer zgineva, toda mraz in hudi vetrovi se nas še vedno drže. Znamenja ob zaključku poročila tudi za dogledni čas niso še tako ugodna.
Poučno potovanje v Gorjansko pogorje se vsled zadnje vremenske premembe odloži na ugodneji čas. — Uredn.
Deželna bolnica v Ljubljani prenapolnjena zlasti v kirurgičnem oddelku. Če res ni neobhodno potreba, naj si občina ne dela zastonj stroškov in zamude časa. To velja pri nas zlasti za ženski spol.
Nova trgovina. Gospod Jakob Petrovčič, trgovec v Trebnjem, je otvoril novo trgovino v župniji Suhor.
Za Vilharjev spomenik prevzame uredništvo nabiranje prostovoljnih darov. Žal, da nam je došlo poročilo o tem spomeniku za to Številko prepozno. Dolenjci, zlasti ve Dolenjke, na krov!
Mrtvega so našli v gozdu med Štango in Jančem Jožeta Lavtižarja, organista na Jančem. Kako je tam smrt storil, še ni znano.
Otrok je zgorel. Poroča se nam: 121etna hčerka kajžarja Mali-ja v Dol. Kronovem pri Smarjeti je zažigala travo, njeni 51etni sestrici pa se je to tako dopadlo, da je začela skakljati čez gorečo travo, pri čemur se je najbrž prehitro vnela obleka, in nesrečni otrok je umrl groznih bolečin za opeklinami. Sestrica njena jo je sicer branila, a pri tem se sama hudo opekla na rokah. — (Poročilo za zadnjo štev. prepozno došlo. — Ured.)
Požiralnik Jezero na Dolenjskem. Kakor smo že v 5. številki „ Dolenjca" omenili, nahaja se v okolici Trebnja zanimiv požiralnik Jezero. O njem se nam poroča: Na zanimivi ravani med Trebnjem-Mokronog in Št. Rupertom nahaja se liki v rajskem kotliču obdanim z majhnimi griči iz 14 posestnikov obstoječa krajina Jezero in blizo okrog 7—8 metrov globoka požiralniku slična usodna votlina, katere zgorajšnji premer znaša približno 12—14 metov. Ta votlina požira v se precej velik potok, v katerega se zliva mnogo manjših studencev. Vsa okolica ima po svoji sestavi značaj kraških tal. Tod se nahaja na razne strani raztresenih 6 večjih selišč, katerih lastniki so vsi dobro stoječi posestniki. Ves ta svet leži proti Jezeru nagnjen. Precej močna studenčnina nikdar ne presahne. Ker so vsi mlini te okolice zelo oddaljeni od posameznih selišč, priporočati bi bilo, da se najde kak podjeten domačin, ter pusti zgraditi pri preje omenjenem požiralniku novo urejen večji mlin.
Padec vode pri požiralniku je jako močen in strm, torej bi se pri količkaj dobri turbini, ali magari navadnem mlinskem kolesu, lahko napravila gonilna moč za 4—5 mlinskih ka-menov. Ker obstaja v globini tega požiralnika velika kotlina, se voda vedno odteče v votlino, in se tudi pri povodnji ali vsled ledu po zimi nikdar ne zamaši.
Komaj pol ure od tod je postajica (Halte-stelle) Ponikve. Ugodno torej tudi za obiskovalce in prijatelje prirodnih zanimivosti. Posestnik te parcele Anton Kumer hiš. št. 10 v Jezero bi bil pripravljen ta prostor pod jako ugodnimi pogoji prodati. Škoda seveda, da mož te ugodne prilike ne umeje sam izrabiti.
Dolenjci! Kakor se od strani čuje, špekulira na ta zanimivi prirodni čar naše rodne zemlje bržkone neka tuja družba, če tudi ta govorica ne bi bila še osnovana, vendar naša dolžnost nas že danes kliče, da sploh ne prepustimo, da se kdaj uresniči.
Naši denarni zavodi leže mrtvi za dolenjsko narodno gospodarstvo, izkazujejo pač v svojih poročilih in bilancah lepe svote kot sku-piček naših žuljev, torej če bi ne bilo na celi dolenjski drugega zasebnega podjetnika, ki bi se za to stvar zanimal, hajdi ve, dolenjske hranilnice in posojilnice, pokažite dejansko, da res živite, ne samo zase, marveč tudi za narod, kateri vas podpira. Tudi gospodje učenjaki najdejo tukaj obilo gradiva za prirodoznanstvo naše rodne zemlje, torej ne čepite v svojih brlogih in ne pustite kisati svojih talentov v brezdelni nebrigi za slovenski narod!
Tako poročilo! Izvedeli smo od druge strani, da je res ves ta kraj vreden, da se zanj zlasti mi Novomeščanje z vnemo zanimamo. Snuje se zabavno poučno potovanje skozi te kraje, in želeti je, da se tega izleta udeleže čim največje število. Podrobnosti v uredništvu.
Ciinbasova ustanova. — Višja dekliška šola v Novem mestu.
(Dalje.)
Iz ustanovne listine, datirane 9. prosinca 1890 in podpisane po novomeškem proštu Peter Urh-u, topliškem župniku I. Babniku in Jožetu Strniša, poštarju v Toplicah, posnamemo: Janez Cimbas, bivši kaplan v Toplicah, je določil v svoji oporoki z dne 23. sušca 1885, da se ima tretji del njegovega premoženja obrniti v dobre namene. Ta del je znašal (takrat) 7836 kron 36 vin. V kateri dobri namen naj se ta glavnica vporabi, določa oporoka razsoditi zgoraj imenovanim trem gospodom. »Karati trije gospodje določijo, naj velja tudi pred gosposko. Zanesem
se na te tri gospode, zato (namreč kar bodo določili) niso nobenemu odgovorni."
Vspričo te pravice so ti trije gospodje določili:
1.) Glavnica 7836.36 K naj se plodonosno naloži, knjižica pa se da hraniti knezoškofij-skemu ordinarijatu v Ljubljani, ter se tistega naprosi, da svojčas ta znesek izplača za enega tu navedenih namenov.
2.) Uvažuje predvsem, da na svetu treba dobrih, vernih mater in da se zamore resnično blagodejno in pravo družbinsko življenje zasnovati le na podlagi višje, popolnejše naobrazbe deklic, namenjenih za bodoče že$e in matere, odločili so se podpisani v prvi vrsti zato, da se ustanovi v Novem mestu samem primerna dekliška šola, katere vodstvo se ima izročiti preizkušenim rokam ubogih šolskih sestra „de notre dame", kakor ta red že v Šmihelu blago-deluje, oziroma kateremu drugemu ženskemu redu.
3.) Ako bi se torej v dobi 15 let, počenši od 1. 1890. mestni kapitelj ali pa mestna občina Novo mesto, ali kdo drug iz tega mesta zato odločil, da se ustanovi v Novem mestu dekliška šola, katere vodstvo bi prevzel kateri prej omenjeni ženski red (katoliške kongregacije), ima se vporabi ti vsa začetkom omenjena glavnica z obrestmi vred, priraslimi od 1. 1890, za ustanovitev nameravane samostanske dekliške šole s tremi ah če mogoče še z več razredi.
(Dalje prih.)
llazne novice.
Predsednikom graškega nadsodišča na
Gleispachovo mesto je imenovan dvorni svetnik v justičnem ministrstvu dr. August vitez Pitt-reich, brat vojnega ministra. Novi predsednik je baje popolnoma nezmožen slovenščine.
Tržaško nadsodišče dobi istotako novega predsednika v osebi dr. Adalberta Gertscher-ja, dosedaj predsednik nadsodišča v Zadru.
2000 borovcev zgorelo je na Opčini proti Kotorelu pri Trstu. Gozda je upostošenega 20.000 štirjaških metrov. Odsvit tega požara se je videl celo do Novega mesta. Ugibalo se je, kaj je na južni strani tako nenavadno svitlo, kakor pred prihodom meseca ali solnca.
Dolenjec hraber junak v Ameriki. Henrik Humer iz Hotiča pri Litiji je rešil kot hotelski uslužbenec iz nekega gorečega hotela v Ne\v Jorku tri otroke, ki so ležali v prvem nadstropju. Soba, kjer so ležali, je bila že vsa polna plinovega dima. Pogumen rešitelj je bil od očeta rešenih otrok bogato obdarovan.
Zasulo je v rudniku v Baggaleyi (Amerika) dva Dolenjca imenom Ivan Zorič in Franc Bogohn iz Leskovca.
Čitalnica v Ribnici priredi 18. t. m. v dvorani Hotel Arko šaloigro „Pri belem konjičku", čisti dobiček je namenjen »Olepševalnemu društvu".
Nesreča v rudniku Rajbl (na Koroškem). Pr. četrtek 8. t. m. je bilo v rajbljskem rudniku zasutih pet rudarjev, med njimi tudi inžener Lackner. Ko so jih izkopali, so bili vsi mrtvi.
Elektrika v Ljubljani se ni obnesla in mestna občina se baje že pogaja s plinovo družbo zaradi nakupa ljubljanske plinarne in tako dobi Ljubljana zopet plinovo razsvetljavo po ulicah.
Zgodnja strela. Dne 12. t. m. ob polu 10. uri zvečer je treščilo v hlev Jožef Klemenčiča v Topolah na Gorenjskem. Ubilo je 5 glav goveje živine. Pri nas se je dne 10. t. m. zjutraj na jugovzhodu močno bliskalo in parkrat tudi zagrmelo.
Hudourni oblaki do tal so viseli dne 10. t. m. ob pogorju Gorjancev krog 11—12 ure dopoldne. Tako nizko jih še nismo nikdar opazovali.
Potresi drugod in doma. V okolici Arko na Južno Tirolskem je bil 7. t. m. občuten potres, ki so je obnovil v štirikratnih sunkih. V Novem mestu se je občutil dne 12. t. m. ob 620 uri zj. kratek navpičen sunk, kateremu je sledilo kratko zamolklo bobnenje. V Domžalah so ga uro poprej čutili. Na Srebrniških njivah ob stari cesti se je pojavilo v nedeljo ob 3'40 pop. lahko vibriranje, kakor odmev oddaljenega potresa.
To in ono.
Naša vremenska in potresna poročila.
Vse one, kateri so dosedaj nad našim vremenskim in potresnim predoznanilom neverjetno, nekateri celo zasmehovaje zmajevali z glavo, opozaijamo z ozirom na toliko število vremenskih in potresnih izbruhov na naše zadnje notice v 10. štev. in sicer „Čudna megla", »Vremenska poročila" in »Predznamenja potresov". Tu ponovimo k tem trem noticam le posamezne stavke in sicer k prvi notici stavek: »Tudi ta izvanrednost ne obeta nič dobrega, bodisi že za nas, ali za druge okraje." K drugi notici stavek: »Včerajšnja in današnja svarilna znamenja naše zaupanje vanjo najbrže ne bodo izjalovila". In k zadnji notici prvi in zadnji stavek: „Predzna-menja potresov so se danes 8. t. m. pojavila na vseh naših opazovališčih. — Vsekakor imamo v kratkem pričakovati neugodnih elementarnih poročil" . . . Poročila zadnjih vremenskih, potresnih in vulkaničnih izbruhov, ki so se med tem časom pojavljali na vseh krajih naše zemlje, smo v svrho primernejega pregleda razvrstili med razne novine današnje številke. Vsa ta znamenja, iz katerih sklepamo naša tozadevna poročila, so popolnoma naravna in lahko vsakemu vidna in opazovalec je nanje opozoril že več za to izvanrednost se zanimajočih gospodov.
Zadnja potresna opazovanja. Ves ta čas
so se vsi dne 8. t. m. opazovani potresni predznaki stanovitno vzdržali, semtertja kakor 10., 11., 12. in 13. t. m. celo znatno poostrili. Tudi magnetna igla zlasti na kraškem in močvirnem ozemlju v bližini Srebrnič izpostavljena, je kazala ves ta čas oddaljeno nemirje. Zanimivo je, da se je dne 10., 11., 12. in 13. t. m. njeno nemirje redoma posebno pojavilo od 11. ure pa do 3. ure ponoči in okrog 1. ure pa do 3. ure popoldne. Dne 14. in 15. so bili videti posebno izrazoviti predznaki oddaljenih viharjev in potresov. Pop. 15. t. m. je bila igla jako nemirna.
Klobčiči sukanca za šivalne stroje se po-draže.
Eno nedeljo 500 porok je doživelo mesto Dunaj. Pri nas smo 500krat bolj ponižni.
Našo uganjko 46 let pa 11 rojstnih dni so mnogi ugibali in mnogi tudi uganili, toda razun g. IVI. v Novem mestu so vsi le pri „piki“ zadeli. Radovedni smo, kdo zadene „centrum“.
5 strank na 9. uro. Ker smo že pri uganj-kah še tole. Nekje na Kranjskem so gotovi gospodje kljub mrzli zimi, jako gorki in kljub vročemu poletju jako mrzli naprain slovenskemu časopisju. 7 dni pred pustno nedeljo v 20. stoletju je bilo pozvanih 5 strank k različnim razpravam, pa vseh petero na en in tisti čas, na 9. uro. Vsako obravnavo, naj so bile stranke navzoče ali ne, računati je najmanj na četrt ure. — Kdo torej ugane: 1.) kje so ti gospodje, 2.) kedaj približno je po tem računu prišla 5. stranka na vrsto, 3.) in kako bi razumen človek, ki logično misli, četudi ni jurist, opravičil vabilo petero raznih strank na eno in tisto uro? —
Narodno gospodarstvo.
Kranjsko - primorsko gozdarsko društvo v Ljubljani razpisuje 10 premij po 20 ah 40 kron za uspešno pogozdenje goličav kmečkega posestva in sicer pod temi pogoji: 1.) Pogozdenje mora biti izvršeno 1. 1906 ali 1907 in mora obsegati pogozditev najmanj 10 oralov (joh). 2.) Vrsto lesa in sadik si lahko vsak sam izbere, pač pa morajo biti sadike krajevnim razmeram prilagodene. Med sadikami ne sme biti več kot 150 m prostora. — Kdor hoče prositi za te premije, mora vložiti svojo prošnjo najkasneje do konca junija t. 1. pri gori omenjenemu društvu. V prošnji je navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približno ploskovno mero pogozdenih parcel. Pomanjkljaji se lahko še spomladi 1. 1907 popravijo, če so se kake mladike pokvarile. Premijo se izplačajo v jeseni 1. 1907.
Za prevažanje umetnih gnojil — znižana cena po avstrijskih železnicah jo tudi letos dovoljena. Do 5000 kg se računi vožnja namesto po tarifu II. razreda le po nižjem raz-
redu A, za vsaj 5000 kg namesto po razredu A po razredu B, za en vagon se popušča 15°/o razreda O, ozir. špecijalne tarife. Kdor hoče to ugodnost imeti, mora preskrbeti, da odpošiljatelj dostavi na voznem listu : „za uporabo v Avstriji kot gnojilo".
Tla pod lesenimi svinjaki treba je dobro tlakati (flajštrati), da se gnojnica, ki pride izpod svinjaka, lahko odteka in napelje v gnojno jamo. Pri nas se v tem oziru, kakor z gnojem sploh, strašansko greši. Svinjaki se sicer postavljajo od tal, da ostanejo bolj suhi. To je prav. Ali prav pa ni, da pustimo, da se vsa gnojnica, kar se je izceja izpod svinjaka, porazgubi v tla in v zemljo, okrog pa se pusti ležati suh gnoj, katerega se potem izpelje na njivo, kjer se ga pusti navadno še enkrat presušiti.
Belokrajina, nje prebivalci in njih šege.
(Dalje).
Silil, da skoro prosil sem in še prav dolgo sem moral moledovati pri oni hiši, kjer so pravili, da stanuje po Bogu poslana čarovnica (božja čarovnica). Naposled vendar so me pustili pred njeno obličje, ko sem posegel v žep in daroval nekaj ,ad maiorem gloriam dei.‘
Stopil sem v nizko, popolnoma temno stanico. Mraz me je spreletel po vseh udih, ko sem stal tako v sredi teme, in skoro sem si želel zopet priti na prosto. V kotu je nekdo milo vzdihoval, mrmral in govoril meni nerazumne besede, kar me je še bolj osupnilo. Sedaj so prižgali blagoslovljeno svečo in pri slabotnem svitu sem zapazil na beloopravljeni postelji mlado žensko okrašeno s svežimi in ponarejenim cvetkami. Na njenem licu je ležala bolest in otožnost in na njenih ustnah si bral brezbrižnost. Prvi hip se ti je zazdela pomilovanja vredna, kajti njeno polno lice bilo je mrtvaško bledo, da bi jo moral človek smatrati za bolno. Oči so ji bile na pol zaprte, motne in mračno je pogledovala v me nepovabljenega tujca. Na polici je stalo več manjših in večjih steklenic napolnjenih z rumeno tekočino. Mislil sem si takoj, kaj naj pomenijo te steklenice, in morda sem uganil. Srepo je vprla v me pogled in me jezno ogovorila: Kdo da sem, česa želim, od kod prihajam? Malo da se ji nisem v pest zasmejal, a vendar sem se vzdržal in se plaho namuzal. Govoril sem počasi in pretrgano, povedal vse narobe, naredil se plahega in bebastega kakor sem vedel in znal, tako, da je ona takoj pričela s prerokovanjem. Naslonila se je na blazine v postelji ošabno in ponosno kakor kak škof med veliko mašo in mnogo povedala, a vse to, kar se je mene najmanj tikalo. Cesto je prenehala. In takrat je završelo in zašumelo kakor bi se ulila ploha, piskalo in škripalo je, da me je bilo že res groza in sem želel konec tem neumnostim. Naposled so ji prinesli kebelj vode in ji ga postavili pred noge. Voda se je začela zibati, čarovnica je prerokovala iz nekih črnih bukev, a jaz sem se zasmejal. Čarovnica je omahnila prav tedaj, dve ženi sta jo položili nazaj v posteljo, mene so pa nagnali, češ da sem študent in nisem hotel tega povedati. Mrmrala je tudi nekaj latinskega.
Zunaj sem se jezil, da sem bil tako neroden in nisem videl in slišal vsega prerokovanja, a bil sem zadovoljen, da sem spoznal kraljico vseh duhov in Belokranjcem sveto Pitijo. Sama je ves čas pravila, da jo božja poslanka in izvoljenka. In jaz sem sklenil, da je ženska versko blazna in skrajno fanatična. Zazdelo se mi je tudi, da je včasi celo s trebuhom govorila ali vsaj poskušala, in s tem premotila babjevernega seljaka. Take so menda tudi vse drugo božje in hudobne copernice, ki prerokujejo in vedežujojo ter slepijo ubogo ljudstvo.	(Dalje	prih.)
Za napravo in popravo
nn linji
se priporoča Jos. Ott% Novo mesto št. 154.
Št. 6811.
C. kr. okr. glavarstvo nam vpošilja dodatno k razglasu o svinjski kugi na Dolenjskem sledeči dopis v objavo:
Ker se prešičja kuga na Dolenjskem zelo razširja, dalje množi tihotapstvo s prešiči v okraje Rudolfovo, Krško in Černomelj in ker je opetovano se zanesla ta kuga in rudečica iz teh treh okrajev v druge kraje, je c. kr. dež. vlada ukazala vpeljavo prešičjega katastra ali popisa prešičev v vseh na Hrvatsko-mejnih in v nekaterih drugih občinah, kjer bivajo prešičji prekupci.
Vsled odloka c. kr. dež. vlade z dne 5. marca 1.1., št. 4913 se uvede tedaj v vsej občini Šmihel, Stopiče, Brusnice in Orehovica do preklica prešičji kataster ali razpregledni popis vseh prešičev.
Popisne pole za kataster, katere so v tiskarni J. Krajec nasl. v Rudolfovem prejeti, vodi župan oziroma oblastveno pooblaščeni izdelo-vatelj ^živinskih potnih listov.
Zupanu oziroma izdelovateljem živinskih potnih listov se ukaže, da takoj po razglasitvi te naredbe, dne 18. t. m. eventuelno s pomočjo c. kr. orožništva popiše vse prešiče vsakega posestnika in jih vodi v razpregledu v zapisnikih, kateri so za vsako vas posebej sestaviti.
Po tej naredbi je dolžnost vsacega prešičjega posestnika v teh občinah, da vsako spremembo o številu prešičev, toraj vsak prirastek in odpad popisanih prešičev tekom treh dni naznani županu oziroma izdelovateljem živinskih potnih listov.
Prestopki te dolžnosti glede naznanila, da se naznanilo opusti ali pa napačno naznani, se kaznujejo po § 44 postave z dne 24. maja 1882 drž. zak. št. 51.
To naredbo je dne 18. t. m. splošno razglasiti in^ stopi s tem dnevom v veljavo.
Županstvu se naroča, da te predpise natančno izvršuje in vse zapažene prestopke brez izjeme semkaj naznani.
Uradni živinozdravnik, c kr. orožništvo bodo nadzorovali in pregledovali prešičji kataster, katerim organom so zapisniki vedno na razpolago.
Glede nadzorovanja se opomni, da naj nadzorovalni organi (uradni živinozdravnik, orožništvo) vso pozornost obračajo na znane tihotapce in njih pomagače in prešičje trgovce in prekupce, druge zanesljive posestnike pa z nadležnim nadzorovanjem redkoma obiščejo.
C. kr. okr. glavarstvo v Novem mestu
dne 9. marca 1906.
	
	Gazolin 1
*	in svetilke zanj
*	se dobe pri
«	Adolf Guštin-u
$ TT1I	v Novem mestu.
Priporočam se sl. občinstvu za prevzetje raznovrstnih v mizarsko stroko spadajočih del in popravil. Krsfe (rakve) za mrliče vedno v zalogi po vsakovrstni velikosti.
J. Kastelic, mizar.
,Mo‘/o mosto (na Bregu).
i Inf« ffoeeosr i
§ tovarnar usula ^ Kodo mesto §
JI? priporoča vsem p. n. trgovcem K 5$ z usnjem svoj lastni izdelek C4
§ domačih podplatov §
ter vsake dr nuge vrste ajns g
S2iK28J5SSa2258K?2K2KJ22w2*i
Izdaja konsorcij „Dolonjca“
Odgovorni urednik: Franjo Pirc.
Tiska A. Slatnar v Kamniku.