»»eljite, mati, venkaj mei, Kjer sije gorko solnčice! »Zunanja sapca za te ni, Počivaj le til v izbici!« »Na trato, prosim vas lepo, Kjer ljube rožice cveto, Na vert, kjer tice pevčice Pojejo mile pesmice!« »Cvetice več že ne cveto, Ne sije solnce več gorko Poletni čas minul je že, Zelene niso več gore«. »Peljite, mati, venkaj me, Tu v izbi mi pretesno je, Pod prostim nebom raj ležim, V nebesa lože poletim«. »Mrači se že, o Ijubček moj! Le spančkaj sladko še nocoj! In jutri, ako bo lep<5, Pod prosto peljem te nebd«. »Oh jutri pa prepozno bo, Da vidil jaz bi še nebo«. In res ko dan se naredi Se dete več ne prebudi. Fr. Papler.