Delavnica DAL – 4 predlogi za novo Slovensko cesto Katušić Kocbek arhitekti, dekleva gregorič arhitekti, SADAR+VUGA, Scapelab & Arhitekti Dobrin 1 KATUŠIĆ KOCBEK ARHITEKTI projektni tim: Jana Kocbek, udia; Davor Katušić, dia MA BiA; Krešimir Kolaković, dia; Luka Šarić, štud. arh.; Dora Krušelj, dia grafična podoba in znamčenje: Armanda Geisler; Juri Armanda, Karl Geisler svetovalec za promet: Mate Ćurić, dig leto izdelave: 2012 Namen pričujoče študije je prikazati idejno ureditev, arhitekturno in urbanistično, Slovenske in Cankarje­ve po spremembi prometnega režima. Slovenska cesta je osrednja prometna os v centru prestolnice in hkrati hrbtenica javnega prometa. Nanjo se vežejo tudi najpomembnejši mestotvorni programi. Ureditev se nanaša tako na novo prometno ureditev obeh ulic kot na novo prostorsko in programsko ure­ditev novo nastalega mestnega prostora v samem središču glavnega mesta. Ne obsega zgolj Slovenske in Cankarjeve ulice, pač pa širše prostore, ki se smi­selno navezujejo na njun parter. koncept Slovenska cesta je danes identifikacijsko hrbtenica urbanega tkiva in (umetnostno)zgodovinsko pestra plast grajenih struktur. Le-te omogočajo branje pre­teklosti življenja in razvoja tako ceste kot mesta. Pre­poznavni pečat, t. i. brand Slovenske ceste tvorijo iz­postavljene arhitekture, ki se prek parterja povezuje­ jo v urbane ambiente. Nova (prometna) ureditev postavlja obstoječe v nov kontekst; znotraj obstoje­čega urbanega tkiva se ustvarjajo nove kvalitete, nove komunikacije. Izhodišče naše študije in zasnove so področja, katerih ureditev definira kvaliteta obsto­ječih struktur. Izhodiščna analiza izpostavlja dele ko­ridorja, nekatere obstoječe, ki jih je potrebno nad­graditi ali prenoviti, in nekatere, ki predstavljajo sive cone, okvire za nove urbane ambiente – nove grad- bene otoke. Prenovljeni in dopolnjeni deli sledijo že obstoječim nastavkom, novi gradbeni otoki pa so po­polnoma na novo definirani. Novi gradbeni otok vzdolž koridorja Slovenske ceste: NEBOTIČNIK – URBANI PASPARTU AJDOVŠČINA – ODKRITO LJUBLJANSKA BORZA – TRG ŠTIRIH SEZON SEVERNA MESTNA VRATA – VODNO ZRCALO OPERA – ZUNANJI FOYER nova pRometna uReditev Izhodišče za novo prometno ureditev sta posodobi­tev mestnega prometa in neovirano, varno gibanje pešcev, tudi starejših, invalidov in sploh funkcional­no oviranih ljudi, ter kolesarjev skozi mesto. Pouda­rek je na novem cestnem koridorju. Le-ta ne poteka več premočrtno, pač pa razgibano med novimi grad­benimi otoki. Ker je ostali promet preusmerjen v stranske ulice in ceste ter na notranji mestni obroč, so dani vsi pogoji za dvig pretočnosti in splošno ka­kovost javnega potniškega prometa. Hkrati s prome­tom se v mestnem centru zmanjšata tudi onesnaže­vanje zraka in hrup. Posledično se lahko reducira osvetlitev, tj. prilagodi jakost javne razsvetljave meri­lu pešcev in kolesarjev (manjša poraba energije in svetlobnega onesnaževanja). Novi cestni profil sestavljajo: fiksno široko cestišče iz dveh voznih pasov (za javni potniški in ostali promet) ter zelo široki kolesarski stezi (vsaka z ene strani ce­stišča); ozelenjeni otoki s klopmi in pločniki se prila­gajajo prostoru oz. širini celotnega koridorja (od 16 m na jugu do 40 m na severu). Nova prometna ureditev je razdeljena na tri odseke: severni in južni del ceste se za ostali promet zapre v eni smeri, osrednji del pa popolnoma. Prednost ima javni prevoz. Hitrost vzdolž cele Slovenske ceste se omeji na 30 km/h. Višje hitrosti onemogočajo tudi razgiban potek cestnega koridorja in nekaj fizičnih omejitev: dvig cestišča nekaj metrov pred zebro, profilirana zebra, zvočne vibracijske površine pred zebro ... Nova ureditev predvideva nespremenjeno višino tlakov za pešce (na prehodih za pešce se dvi­ gne vozni pas). KAj jE SLOVENSKA? Slovenska cesta je ključni sestavni del sodobne Lju­bljane. Zgodovinsko je trdno zasidrana v mentalni podobi Slovencev kot pomembna prometnica glav­nega mesta. Prav zato je predvidena sprememba v njenem osnovnem prometnem karakterju pomemb­ na preobrazba, ki bo vplivala na mestno središče tudi širše – zunaj grajenih gabaritov. javni odpRti pRoStoR Ob začetnem premisleku k zastavljeni nalogi smo za­vzeli »samoomejitveno« stališče, da se ne bomo opredeljevali do potencialov za nove grajene struk­ture, ki jih določeni deli ob Slovenski nedvomno po­nujajo, ampak bomo sprejeli dane grajene gabarite take, kot so, in se poglobili v razmišljanje o možno­stih, ki jih ponuja odprti javni prostor z vsemi svojimi fizičnimi, družbenimi in kulturnimi vsebinami ter robnimi pogoji. oSRednja SlovenSka ceSta Zastavljeno prometno ureditev, kot jo predvideva OPPN, smo povzeli v celotnem segmentu Slovenske. S tem ugotavljamo, da odseka Slovenske v »spo­dnjem« in »zgornjem« delu z enosmernim motor­nim prometom še vedno v veliki meri obdržita ob­stoječi karakter prometnice, medtem ko osrednji del z ukinitvijo splošnega prometa predstavlja ključni potencial za vzpostavljanje novega karakterja mesta. Tako smo večino konkretnih predlogov, študij in pre­veritev osredotočili na gabarite osrednjega dela Slo­venske – od križišča s Šubičevo do križišča z Gospo­svetsko in Dalmatinovo, vključno z Ajdovščino. celoStna vizualna podoba Osrednjemu delu Slovenske zagotovimo lastno po­ dobo in specifično identiteto: Predloge nizamo na več nivojih in merilih, od konkretnejših posegov, kot so »korekcije« podhoda Ajdovščina ali avtobusnih postajališč, do predlogov serije malih posegov, ki za­ gotavljajo velike spremembe. Prav ad hoc akcije, ki so izvedljive hitro, z minimalnimi sredstvi, lahko bi­ stveno in učinkovito prispevajo k celostni preobrazbi ambienta Slovenske. To so na primer regulacija (od­ stranitev) reklamnih tabel in strateške zasaditve. Osrednja Slovenska mora pridobiti svoj lastni »ure­ditveni« status, ki določa vse parametre celostne vi­zualne podobe tega območja: vsi elementi urbane opreme na tem področju postanejo specifični in po­enoteni (materialnost in oblika urbane opreme …). zELENO Ne nazadnje ugotavljamo, da je Ljubljana eno bolj ozelenjenih mest, kar predstavlja ambientalno kvali­ teto, ki jo je mogoče vedno dopolniti in nadgraditi. Skladno s tem predlagamo konkretne dodatne zasa­ditve dreves po parkih in ulicah v okviru širše obrav­ navanega območja, ki tako pridobi patino mehkobe in postane prijetno bivalno okolje v javnem odprtem prostoru. drevo = življenje ad hoc akcije mali posegi = velike spremembe prometna ureditev celostna vizualna podoba XXL prehod za pešče Pošta: XXL prehod za pešce Uporabnik definira prerez Koncept prehajanja zelenja skozi podhod Revitalizacija podhoda, ki postane trg in park Vstop na osrednjo Slovensko cesto Prerez A-A Glavna cesta glavnega mesta Slovenije postane BUL­VAR SLOVENSKA. Njena parterna ureditev je primer­ljiva s parterji bulvarjev glavnih evropskih mest, kot je Avenida de Libertade v Lizboni, Passeig de Gracia v Barceloni, Champs Elysees v Parizu, Ku’Damm v Berlinu ... To so bulvarji s sinergijo prometnih povr­šin in javnega, zelenega, dogajalnega in trgovskega prostora. BULVAR SLOVENSKA označuje osrednji pas – MEDI­AN, ki poteka po celotni dolžini bulvarja, od Aškerče­ve ulice do Tivolske ceste. Širina mediana se spremi­ nja: najožji je 2,5 m in najširši 11,5 m. Median je javni mestni prostor, ki nastane s preureditvijo in z zmanjšanjem prometa na sedanji Slovenski cesti. Zakaj median? Sedanja obcestna pozidava Slovenske je neenotna, tako po stavbnih volumnih kot po hi­ storični vrednosti. Lahko pričakujemo in si želimo, da se bo v prihodnosti obzidava spreminjala tako, da bo ustrezala profilu in značaju bulvarja: nekatere nizke, bolj predmestne stavbe se bodo nadomestile z novi­mi, druge se bodo nadvišale ... Najnižji višinski gaba­rit bulvarja bo določala stavba Narodne banke in Slavije. Osrednji pas – median pa je neodvisen od višinskega gabarita in od značaja obcestne pozidave. Vzpostavitev mediana spremeni cesto v bulvar že brez posega v pozidavo. Median je enotno tlakovana površina. Vzdolž celo­tne dolžine so posejana drevesa vrste ginkgo biloba, višine 15 m in širine 10 m. Poseben vzorec rdečega tlakovanja iz stisnjenega peska in značilna zlato ru­mena barva drevoreda ustvarita zapomnljivo podo­bo Bulvarja Slovenska. Median je nov javni mestni prostor. Predstavlja do­dano vrednost v urbanem prostoru bulvarja. Je po­vršina, po kateri se sprehaja, relaksira, flanira, sreču­je, zabava, praznuje, razgibava. Mesto pridobi nove oddajne tržne površine. Tudi povsem prazen median deluje kot sodobna monumentalna poteza v prestol­nici. Glavni element nove urbane opreme na medianu so prirezani stožci, ki so hkrati programski (kiosk, bar, kavarna, prodajalna, zaklon) in okoljsko-energetski. Stožci delujejo kot mikroklimatski regulatorji, ki vzdolž mediana s senčenjem, ogrevanjem in vlaže­njem povečujejo občutek ugodja. Pokriti so s fotovol­taičnimi celicami, ki generirajo obnovljivo energijo. Bulvar Slovenska je primer okoljsko in energetsko prijazne urbane zasnove. Omejitev prometa, drevo­red, uporaba velikih betonskih plošč za vozne in ko­lesarske površine ter stisnjenega peska na medianu, energetski stožci ustvarijo okolje, ki postane nov identifikacijski prostor glavnega mesta. 4 SCAPELAB & ARHITEKTI DOBRIN