Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY 6, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 106 *ov tednik >s°cial Justice" ne izhaja več rudnik Schwartz je Vest'l tozadevno gene-Poštarja Walker- Washingtonu. i(ice„ u> 5. maja.—"Social Wn.Zn,ani tednik> katerega ^novi, iefa 1Qoc v .. Hs v r. 6 župnik .^ Coughlin, je prene- Vnt°v,°bVeStil0 je P°slal 10 ^hwartz, tednikov u- a message from the secretary of the treasury VJlt — teuillKOV U- P°štarju Franku Ntal I terju- ki je za stalno tako n.v. "'OHU zvano "second za Cough- HlJOAbil izven cirkula- Si aprila' ki bil , suspendiran od jee olajšave. %ma tednik Prenehal z. ^etlii Je za marsikoga! je župnik ____ ker cr-da bo kiJub suspendiranju ted- izhaJ'al in cirkuli-razPoložljivih potov. WP?Štar j« proglasil ^Pendacijo nato, ko se WLWashinStonu no-tant te&a tednika, I naV6del vzroke- za-bl Smel° za stalno leMUghlin0Vega tednika Vija vrana do nadaljnega p sledeča tednika:! 4hladelPhija Herald,"! • in "X-Ray," ki ■ v Muncie, Ind. N SadihlTudi lllh na križišču v Newarku, 0. i;,tlI>iU dve deklici in Mi !niči» ki so se f»vu P° z» zabavo ^bilom. Uay 1, 194» .to the cinzw or jjeucai Thl» lontt * ne» c»mp«lgn for th« s«l« of *ar Bond« «nd Swings BUef3 1» utKier u/ throughout the Station. It 1» tho kr Bond (JjoU CAapalgn. It 13 urgently nece.sary that you double the rate at which you are-too* buying War Bonds and Stamps. This »ill mean the aale direct to individual Americana of Dar Bonds and Stai^a to the aaount of not less than one billion dollars every month. One billion dollars s month is the national quota. It is equal to one-tenth the combined lnco»as of all Americans. This noney is needed to buy the tools of mar for your fighting forces. It will not pay for all of them. Our war expenditures now •re at the rate of about FOUR BILLIONS a month, and they are growing dally. But a billion dollars a month direct froa the people will mice all-out production possible. Without it we cannot do our be« 11 without.it we cannot put rorth our full effort. It is desperately needed for snothsr reason. We can't fight a war and at the same tins live and epend as usual. There are not enough goods to go around — the things we buy with money. If we go on spending at the 1941 scale, we'll be robbing the fighting man to add to our own comfort or pleasure. We'll be driving op the coat of living for all of us. We'll be lspoalng dire hardships on our neighbors. What la asked of you Is ten per cent of your eamlnge — a tlths for Liberty. It is not a taxj it is not even a contribution; it la « loan at interest, for your use and protection later. Tour Government aske you to cut down your expenditures, TO SAVI — your boys on the firing line end in ths training camps, through your Government, as'; you to savs ao that they may have what they need to win TOUR WAR for you — America asks you to save; to SAVE TO WIN THE WIS; to buy War Bopds and Stamps up to not less than ten per cent of your income. ' Is Libertt- worth It? la Democracy worth it? Is America worth itt I think I knosnyour answer. - Sincerely, Jugoslavija v znamenju revolte pred pričakovanimi velikimi boji v deželi Proti četam generala Mihajloviča stoji devet italijanskih, sedem bolgarskih ter ena madžarska divizija in celotna armada hrvatskih vstašev, ki šteje približno 80,000 mož. Ray Brock, poročevalec lista! je mani kot 3,500 mož, ki so "New York Times," poroča iz večinoma vsi člani nemške Turčije svojemu listu sledeče: manjšine v Jugoslaviji. ISTANBUL, Turčija, 4. ma- V Hrvatski je anarhija in teror ja. — Neki specielni agent, ki je Jugoslovanski agent, ki je po-pobegnil pretekli teden iz Ju- begnil iz Jugoslavije, je pove-goslavije, je povedal, da vlada v dal piscu tega poročila, a vla-Jugoslaviji kaos na predvečer da v Hrvatski anarhija in te-pričakovane nemške ofenzive ror. Več kot tisoč favoriziranih ter v pričakovanju napada ju- hrvatskih rodbin je dr. Pave- The above letter was sent to this newspaper by Secretary Mor-genthau in Washington. We publish it in-the interest of the War Bond Quota Campaign and earnestly recommend that all our readers do their share in the tremendous job ahead of financing the War effort. ANGLEŽI PRODIRAJO PROTI GLAVNI BAZINAMADAGASKARU Angleško vojaštvo je prebilo črto franco-x skih obrežnih utrdb ter je dospelo v bližino štirih milj do glavne pomorske baze. lavalova vlada v vichyju besni nad angleško "agresivnostjo" ,. o K Je b i maja. — :k ijudUo ^kaj ubitih pet % X fantov in deklet, Angleški commandos, pešci in mornarji so pričeli snoči naglo prodirati proti Diego Suare-zu, glavni francoski mornariški bazi na Madagaskarju, katero nameravajo izpuliti iz rok osi-šča. 7 železnih , * ■ - v komunikeju, ki so ga izda >k BaS m' knZ1SCU 15 Ancleži snoči ob desetih. i( i njih tunore ■ 0hio že~ avto avtomobil. V raz- ! Hom?bilu je še vedno S° prišli reše" % iP " slišai enj"a> da ^ladi-H m prihajajočega vla-Siasn ne ladje in ameriške čete podprle angleške bojne sile na Madagaskarju ter je dal razumeti, da bo Amerika zasegla tudi Martinik, preden bi dopustila, da izroči francoska vlada otok v oblast osišča. Vr°Uega igranJa av" Vfgla radia> Lokomoti-^ t avtomobil 100 jar-Vr razstrešla vse na-^k0r p0nesrečenih, radio igfaj v zasmeh smrti še k v ' , k0 S6 Primerila po-Po jj se ^ladi ljudje V Zrt o I . ^tivv, WJU za zabavo z av <1 ta 0 ^tve, ki a^^edeči so vsi IZ ^eutsch, stara Bush. stara 8tar 16 let. 14 15 let; 17 let; Kenneth ^ 17 let in Fred '2enie in britje za Unije brivcev, je predsednik lo- ----jv. Uliv^-v, JV- ^iii0 brivci' ki pripa" ^v^1' zastonj strigli in ~ vojake. V okraju li Angleži snoči ob desetih, je rečeno: "Operacije se nadaljujejo in naše izgube doslej so bile neznatne. Doznava se, da je vlada Madagaskarja odločena na odpor.' Commandos zopet prvi Commandos čete, podpirane in ščitene po angleških bojnih ladjah in letalih, so se izkrcale včeraj v Courrier zalivu, deset milj od Diego Suareza, nakar so planile naprej ter do večera že prebile francoske obrežne utrdbe, zavzele baterijo, ki jih je obstreljevala, in začele tolči po zadnjih vratih te pomorske baze, do katere so prodrle skozi džunglo iz ozadja. Poročila iz Vichyja naznanjajo, da so angleške čete, ki štejejo okoli 20,000 mož, dospele že Andrakake, ki je oddaljena štiri milje od glavne pomorske baze. Lavalova vlada besni Lavalova vlada v Vichyju je besna ter je odločno zavrnila nasvet Amerike, naj francoske čete nikar ne izvajajo odpora. Vlada v Vichyju je od svoje Seja odbora JPO-SS Dnevnik "Prosveta" poroča: Chicago. — Dne 1. maja je v prostorih SNPJ zboroval Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, ki ima zdaj v svojem področju tudi politično akcijo za stari kraj. Navzoč je bil tudi minister Fr. Snoj. Glede pomožne akcije je odbor sprejel več predlogov, ki naj podku-rijo sentiment za to stvar. Organizirani bodo javni shodi pO naselbinah. Glede politične akcije so bile v načelu sprejete resolucije za kupovanje vojnih bon-dov in znamk, v interesu primorskih in koroških Slovencev, za raztegnitev političnega odbora na nepodporne organizacije in uključenje urednikov sloven- skih listov in za aranžma depu-tacij, katera pojde v Washing- jaških skladiscih ob Donavi. J _ .. . * i.! OvV.; rya rrnimro - tllrll ton. — Po se ji se je minister Snoj udeležil prvomajske proslave v Slovenskem delavskem centru in ob tej priliki je izpre-govoril pekaj besed, rekoč, da je to njegov prvi govor na Prvega maja. tej" ^ brivnic, ki pri- Jij^jo biti vljudni ^v>«elnik Matowitz *ajo biti vljudni Hi ^biH eraj policistom, da Prijazni in vljudni , iVpm- ki bodo pričeli ^ eland tekom po- strani ukazala francoski posadki na Madagaskarju, naj se postavi v bran "za čast domovine." Amerika svari Lavala WASHINGTON, 5. maja. — Ameriški državni tajnik Cordel Hull je danes ostro posvari francoskega podpremierja Lavala, češ, da bodo ameriške boj- goslovanske armade in četnikov pod poveljstvom generala Draže Mihajloviča. Ta osebnost je povedala, da je poslala Nemčija sveže čete v Jugoslavijo v prizadevanju, da stare moč četnikov ter da zatre sabotažo, ki dela velike preglavice Nemcem. V Beograd prihajajo ojačenja V Beograd sta prišli ena na-daljna nemška pehotna divizija ter divizija elitne garde, da oja-čita divizijo elitne garde, ki je ostala tam že od zime, ko so Nemci odpozvali svoje ostale divizije. Proti četnikom sto je cele armade Totalne čete osišča, ki se zdaj bore proti redni armiji in proti četnikom generala Mihajloviča, proti muslimanskim in hrvatskim revolucionarjem ter proti komunističnim sabotažnikom v deželi, štejejo devet italijanskih in sedem bolgarskih divizij, eno madžarsko divizijo "Ter ' celotno armado hrvatskih vstašev, ki obstoja iz približno 80,000 mož. Poveljstvo je v rokah nemških častnikov Polovica nekega nemškega tankovskega polka kampira izven Beograda, drugo polovico pa pričakujejo iz Madžarske. Vsem garnizijam v srbskih mestih in vaseh, ki še niso bile porušene, — madžarskim, bolgarskim, italijanskim in hrvatskim, poveljujejo nemški častniki. Odpor ljudstva vedno hujši Kljub silnemu uničevanju in masnim eksekucijam v srbskih krajih, pa odpor ljudstva in sabotaža vedno bolj naraščata. V Beogradu vlada silen kaos zaradi pogostega napadanja od strani četnikov in zaradi štirih separatnih nacijskih administracij v mestu. V Beogradu je na-cijski vojaški governer, gestapo in civilna administracija, poleg teh oblasti pa še "vlada generala Nediča. Italijani in Hrvatje predmet zaničevanja Italijansko in hrvatsko vojaštvo, ki je nastanjeno v Beogradu, je predmet splošnega zaničevanja od strani Nemcev, kakor tudi od strani Srbov. Hrvatje vsak dan rajši dezertira-jo, kot da bi čistili Nemcem njih škornje ter prenašali nevarnosti nočne straže pri vo- lič naselil po kmetijah in po sestvih Srbov, ki so bili ali u-streljeni in obešeni, ali pa so pobegnili. Toda ti Hrvatje nimajo ničesar: ne živil, semen in ne živine, ker so Srbi pred svojim odhodom vse požgali. "Maršal" Kvaternik v smrtnem strahu Hrvatski "maršal" Kvaternik je v zadnjem času trikrat izbeg-nil atentatom in smrti ter potuje samo v oklopnem avtomobilu, sličnem onemu, ki ga vpo- (ORREGIDOR JE PADEL; --RUSI PREŠLI V OFENZIVO Corregidor in ostale trdnjave so se danes predale Japoncem. - Timošenko pričel splošno ofenzivo proti trem najmočnejšim nemškim postojankam. nemški generali obvestili hitlerja, da bodo odpravili nacijski režim, ako se nemška kampanja v rusiji zopet izjalovi rablja poglavnik Pavelič; Pave-liču« je daroval oklopni avto A-dolph Hitler. Ko je pred osmimi tedni "maršal" Kvaternik spremljal na vlaku, nemškega polkovnika Štefana Neibergerja v Banjaluko, je moral nad eno uro ležati z obrazom na tleh vagona, dočim so njegovi xvstaši obupno odbijali malo četico četnikov, ki je ustavila posebni vlak ter ga pričela vrtati s kroglami svojih pušk in strojnic. PaveKč — gospodar samo pe imenu1 Kakor naznanjajo poročila iz Zagreba, je dr. Pavelič gospodar Hrvatske samo po imenu. Njegovi "ustaši" gospodarijo samo v Zagrebu, vsa ostala hrvatska mesta pa so često predmet četniških napadov. mnogo žrtev na malti VALETTA, Malta, 5. maja. — Bombniki osišča so tekom meseca aprila ubili na Malti 247 civilistov, 50 nadaljnih pa jih je podleglo ranam, ki so jih povzročili drobci bomb. Kljub temu pa se Malta še vedno hrabro drži in niti ne misli na kako kapitulacijo. Srečni na veselici Na veselici collinwoodskih društev za pomožno akcijo zad-i njo goboto sta bila srečna J. A-damič (št. 1100) in Amalia Tr-bižan (št. 1197). Prvi je dobil za nagrado obrambni bond, druga pa vojne znamke. Mr. Adamiča se prosi, da se zglasi pri tdjniku JPO, SS za collinwood-sko okrožje, Mr. J. F. Durnu, 15605 Waterloo Rd., kjer mu bo izročena nagrada.. K mornarici Jutri se bo podal k U. S. mornarici Ludvick Ivančič, sin Mr. in Mrs. John Ivančič, iz Wind-berja, Pa. Včeraj je v spremstvu svoje sestre Frances, iz 1054 E. 74 St., obiskal našo tiskarno. Želimo mu srečen povra-tek! Srbi ne govore, — tudi oni ne, ki znajo — ne nemško ne italijansko in vojaštvo osišča, si mora zato pomagati kakor ve in zna. Nemci so se všteli Nedavna aretacija Mihajlo-vičeve rodbine in nekaterih jugoslovanskih častnikov, ki so jih Nemci aretirali, je imela baš nasproten uspeh, kakor so Nemci pričakovali. Oni so namreč pričakovali, da bo general Mihajlovič pripravljen zdaj u-vesti pogajanja, mesto tega so pa njegovi četniki in vojaki še huje udarili. Armada generala Nediča šte- Vojak na dopustu V ponedeljek je prišel na dopust William Janchar, sin Mr. in Mrs. John Janchar, 15309 Parkgrove Ave. Do sedaj se je nahajal pri infanteriji v Cali-forniji, sedaj bo pa najbrže poslan naprej. Doma se bo nahajal do četrtka in prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Želimo mu obilo zabave med svojimi domačimi in srečen povratek! Napredne Slovenke Žensko društvo "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ je prispevalo v sklad Ruske pomožne akcije vsoto $25.00; za nabavo MacArthurjevega bombnika $10 in članica Mrs. Anna Eršte je dodala še dolar, torej $11. Članice so prošene, da se udeležijo seje v četrtek večer. Zavezniški glavni stan v Avstraliji, sreda, 6. maja. — Ofi-cijelno se naznanja, da so danes položile orožje trdnjava Corregidor kakor tudi ostale u-trdbe Filipinskega otočja. Predaja je prišla koncem drugega dne japonskih napadov, pričetih v torek opolnoči, ko so se pričeli izkrcavati na Corregi-doru Japonci, dočim so trdnjavo obdelovali japonski bombniki in topovi. Timošenko prehitel nemške generale MOSKVA, 5. maja. — Ruski maršal Timošenko je zopet prehitel Hitlerja in njegove generale, ko je udaril s stotisoči Rusov, s tanki in letali na troje poglavitnih nemških baz, s katerih je nameraval pričeti Hitler svojo poletno ofenzivo. Pod osebnim poveljstvom maršala Timošenka, prvega ruskega generala, ki je zaustavil prodiranje nemških čet ter jih pričel potiskavati nazaj preteklo poletje, so udarile njegove armade na Harkov, Kursk in Taganrog, najmočnejše na-cijske točke na dolgi fronti. O-jačena akcija se je pričela tudi na kalininski fronti, kjer je obležalo včeraj po bajonetnem naskoku Rusov na bojišču 400 Nemcev. Rusi se poslužujejo novega orožja \ Napadajoče ruske čete, in sicer nove kakor tudi stare, v bojih preizkušene armade, se poslužujejo v svojih napadih sovjetskega, angleškega in ameriškega orožja, ki so ga bile naku-pičile preko zime. Akcije ruskih četnikov Ruski četniki so. na kalininski fronti ubili v treh dneh 1,500 Nemcev. V pismu, ki so ga pisali četniki Stalinu, mu naznanjajo, da so na fronti pred Orlom v šestih mesecih pobili 5,000 Nemcev, razstrelili 16 nemških vojaških vlakov, uničili 340 tru-kov, 29 letal in 33 tankov, razstrelili 100 mostov in osvobodili 345 vasi. Ultimat nemških generalov Hitlerju LONDON, 5. maja.' — Danes se poroča, da je skupina nemških generalov pod vodstvom maršala Brauchitscha brez o- vinkov povedala Hitlerju, da če se tudi letošnja kampanja v Rusiji izjalovi, bodo v tem slučaju izvedli svoj lasten načrt "odprave nacijskega sistema." Verodostojno poročilo naznanja, da je Hitler sprejel ta izziv ter imenoval maršala Brauchitscha za člana vrhovnega poveljstva. stalin imenoval nove generale MOSKVA, 5. maja. — Josip Stalin, premie. Sovjetske Rusije, je imenoval včeraj več novih generalov. Med temi novoime-novanimi generali je tudi Miha jI Gromov, sovjetski pilot, ki je poletel leta 1937 preko Severnega tečaja brez vmesnega pristanka iz Moskve v Kalifornijo ter ustvaril s tem daljnost-ni rekord. (Lansko leto je bil Gromov načelnik vojne misije, ki je obiskal** Washington). pijani porotnik HILLSBORO, O., 5. maja. — Sodnik J. W. McDowell je danes obsodil porotnika Matha Collinsa na $100 globe ter preložil sodno obravnavo, ker je bil porotnik pijan. Sodnik mu je naredil dolgo pridigo, češ, da je to sramota, ki se mu ni še nikoli primerila v sodni dvorani. "Tajerje" je rezal V ponedeljek večer je policija prijela nekega 47 let starega, na vzhodni strani mesta stanu-jočega moža, ker je prerezal pnevmatike na prednjih koles-sih nekega avtomobila, ki je bil parkan na E. 6. cesti in St. Clair Ave. Detektivi so izjavili, da je aretiranec inozemec in da ni imel registracijske karte. Na operaciji Včeraj popoldne se je podal v Glenville bolnišnico v svrho o-peracije poznani Tinko Udovič, 1101 E. 63 St. Obiski bodo dovoljeni čez par dni. Prijatelji mu žele skorajšnje okrevanje! Progresivne Slovenke Nocoj ob 7:30 uri se vrši važna seja Progresivnih Slovenk, krožka št. 3, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članice so prošene, da se je gotovo udeležijo. Važna seja v uradu Slovenske dobrodelne zveze Na seji Yugoslav-Slovene kluba, ki spada k International institutu, katera seja se je vršila v ponedeljek zvečer, je predložila Mrs. Jeannette Perdan-Ca-hill resolucijo, ki priporoča podvig akcije med Slovenci za prispevanje darov za nakup bomb-niga za ameriškega generala McArthurja. — Resolucija je bila soglasno sprejeta, nakar se bo pričelo nemudoma s tozadevno akcijo. Prva seja se bo vršila v ponedeljek, 11. maja ob 7:30 zve- čer v uradu Slovenske dobrodelne zveze na St. Clair Ave. Na to sejo so vljudno in nujno vabljeni vsi zastopniki naših podpornih in kulturnih društev kakor tudi vsi posamezni, patrio-tični Slovenci, katerim je na tem, da tudi mi doprinesemo svoj delež v borbi proti internacionalnemu fašizmu. — Udeležimo se te seje v častnem številu ter pokažimo ameriški javnosti, da se Slovenci zavedamo, kje je v tej borbi naše mesto! Stran i 8. »a UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST"! Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ........i............................................................................$6.50 Fof Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................ 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ..................................................................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) .........................L......................'...................................... 4.00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.25 Pismo iz New Yorka Menda se razumemo gospod .mo to sem hotel poudariti. V e-urednik, da ta pisma niso zato nem poznejših pisem sem podal tu, da bi naravnost polemizirala | zgled iz razgovora z vplivnim s tem ali onim in tako razbur Amerikancem, ki jala našo javnost. Njih namen i kakšno, je mišljenje vsaj sedaj je, da pojasnjujejo in poročajo, še pri uradni Ameriki glede u- For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ..............................i...................... For Half Year — (Za pol leta) ..................................................... ..$8.00 ... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Pri pojasnjevanju in poročanju se kaj lahko vrine netočnost in potem je seveda prav, če netočnost kdo popravi. Nerodno pa je, če kdo popolnoma narobe razume kake besede in se ob njih razburja. Ko se kaj takega zgodi, je treba novega pisma, ki zadevo pojasni. To ni polemika, ampak, kakor sem rekel, pojasnilo. Gleda primorskega in koroškega vprašanja sem napisal že par pisem. Menda je bilo takoj prvo tisto, ki je vzbudilo odpor. Toda to se je moglo zgoditi samo radi tega, ker sta ga vsaj reditve povojne Evrope. Pa bi lahko še več povedal, navajal bi lahko besede še bolj vplivnih ust, toda najbrž bi me potem še bolj napačno razumeli. Če kdo meni zameri, da sem Sikorskega in Sforzo omenil v Slovenska šola se zahvaljuje Cleveland, O. — Slovenska šola se zahvaljuje. — Pred nedavnim se je uradno razpustilo mladinski pevski zbor "Slavčki," ki je obstojal vrsto let v St. Clairskem okrožju. Ker je zbor imel še vsoto denarja v svoji ." *' "*T j blagajni ob tem času, so urad-je po aza , | «glavčkov„ g^ienili odško- dovati S. N. Dom na St. Clair Ave. za porabo raznih prostorov v Domu za pevske vaje tekom njih obstoja in so nakazali S. N. Domu ček v znesku $100.00. Direktorij S. N. Doma je po-kfonjeno vsoto hvaležno sprejel in ob enem določil, da se to vso- Proslava na Materinski tlanlstvom ruskega .naroda vJ® Cleveland, Ohio. Društvo ki borbi proti sovi" •ažnikom na mestu, či se krivda za pocas- HITLERJU NE BRSTI POMLAD V "starih časih" sta se Hitler in Mussolini sestajala na pol pota, na Brenner ju. Danes pa je ta stvar drugačna. Zdaj mora Musso preko meje ter jo mora ubrati še 100 milj daleč na nemški teritorij, kadar ga pokliče Hitler k sestanku. Temu se ni čuditi, zakaj Italija je prav tako 1 dva moža napačno razumela, ujetnica Nemčije kakor je Francija ali Poljska. Poročila Plsal t^™ bll> da dandanes nl o njunem sestanku so naznanjala, da sta se sestala v iskrenem prijateljstvu in popolnem razumevanju, ampak mi kljub temu vemo, kdo je bil na tem sestanku tisti, ki je govoril, in kdo tisti, ki je poslušal. Hitler zahteva od Italije, kakor tudi od vseh ostalih svojih satelitov, vso razpoložljivo pomoč, ki jo bo potreboval v svojem supremnem prizadevanju, da zlomi Rusijo, preden nastopi druga zima, ki bi povzročila revolucijo i v nemški armadi i med nemškim ljudstvom. Dočim je Hitler govoril Mussoliniju, je govoril Stalin v svojem dnevnem prvomajskem povelju ruskemu ljudstvu. Mi, ki živimo v tej deželi, vidimo razloge, ki upravi-čujejo Stalinov optimizem, kateri je zvenel iz njegovega govora. Stalin, ki je znan, da malo govori, je šsl zdaj prvikrat tako daleč, da je povedal svojim vojakom, da imajo slednji lepo priložnosti, še v letošnjem letu poraziti Hitlerjeve armade. Dalje je Stalin s toplimi besedami povedal Rusom o veliki polnoči, ki jo prejema "Rusija iz Anglije in Amerike. Stalinove besede vsebujejo dokaz ruskega zaupanja v končni izid strašne borbe, ki se zdaj vrši. Ena stvar je jse zdaj gotova: pomoč, ki jo je dobila Rusija tekom zimskih mesecev iz Amerike in Anglije, je bila dobro vpo rabljena, kar so dokazali občudovanja vredni boji ruskih armad. eni sapi, naj mi le verjame, da to naloži v sklad Slovenske šole S. N. Doma in se jo bo rabilo za namene kot je bilo prvotno namenjeno, to je za pouk slo- sem to storil ne iz svojega mišljenja, ampak iz mišljenja Amerike. Na to sem hotel opozoriti in poudariti, da so velike težave in še bodo, če se stvari ne o-brnejo nam v prid hitreje kot pričakujemo. Zato sem pismo zaključil z opazko: Vprašanje je delikatno in je treba ž njim delikatno ravnati. Najbrž je vsa reč prišla v nekoliko boljši tir s tem, da je v venske mladine v slovenskem jeziku. Prosvetni klub SND, pod čigar vodstvom se vrši pouk slo- "Waterloo Grove" št. 110 W. C. priredi prav lepo igro, "Dolžnost jo veže", prihodnjo nedeljo, 10. maja, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek bo ob 3:30 uri popoldne, nakar bo sledil ples, za katerega bo i-gral priljubljeni Krištofov orkester. Ta igra je ena najlepših, kar jih je naše društvo še priredilo. Vzeta je iz angleškega ter je jako veselega značaja. Polna je smeha in zato vas prav lepo vabimo, ker imeli boste v resnici lep užitek. Napolnite dvorano do zadnjega kotička. Tudi ve članice društva, ^te prav vse, od prve do zadnje vabljene, da ss udeležite. Pripeljite tudi vaše matere in možičke-ter prijateljice in znance. Pokažite, da ste v resnici dobre članice in da upoštevate delo in trud igralcev in veštva, proti sovražni^ domovine, velike de®^ Amerike. . Zato se mi zdruzujei« ipenom: da na temelju teh P» združimo vse i^jene "; vane: Srbe, Hrvate i» da združeni očistimo^ in dokažemo svetu, dajjj goslovani složno m boju proti sovražnik0® krači je: fašizmu * vseh vrst; ^ da z vsemi sila.™ P0®, pri obrambi in bog movine Amerike, dokler. venskega jezika v Slovenski šo- iSralk' ki se tedne ^ tedne UČ1 Zdaj je napočila pomlad, letni čas največje prirodne lepote, ko se razbohoti ekstaza življenja v vsem stvarstvu in ko napoči tudi za vojskovodje čas, da izdelajo in izvedejo svoje načrte. Hitler in njegovi generali imajo na razpolago približno samo šest mesecev časa za izvojeva-nje te vojne. Ako je ne izvojujejo pred snegovi prihodnje zime, je ne bodo nikoli izvojevali. Hitler in Mussolini sta na svojem sestanku izrazila "trden odlok, da bosta Nemčija in Italija z vsemi sredstvi, ki so jima na razpolago, izvojevali zmago v sedanji vojni." Kakšna pa so ta sredstva in v kakšnem sorazmerju so z onimi sredstvi, ki so bila na razpolago velikemu diktatorju in njegovemu malemu italijanskemu pavlihi pred letom dni? Ta sredstva so danes mnogo redkejša in neznatne jša od onih, ki so jima bila na razpolago v maju 1941. Danes je nešteto dokazov, da je Italija v tej vojni samo še zato, ker jo tišče v nji nacijske čete, in da je Musso se vedno na "oblasti" samo zato, ker ga ščiti Hit lerjeva soldateska, da ga italijansko ljudstvo ne izbrca iz vlade. Vsa Evropa trpi danes na pomanjkanju baš onih stvari, na katerih mora temeljiti vsaka močna vojna eko nomija: živila, obleka, gorivo, transportacija in surovine. Na raski fronti je izgubil Hitler mnogo svojega vojaštva in ogromne zaloge neprecenljivih potrebščin in orožja Hitler je zanesel žalost in strah v vse nemške domove. Kar pa je še hujše za njegovo lastno bodočnost, je dejstvo, da je za vse večne čase uničil iluzijo o nacijski nepremag ljivosti. Vojna, ki jo je zasnoval in začel, ni danes nič ve< niti "blitzkrieg," niti "sitzkrieg," temveč strašna vojn? tota ne moči in totalnega izčrpanja. Ako bo clelal Hitler račune o totalni moči letošnjega m^ja, primerjajoč jo lanskemu maju, bo prištel preteklosti v dobro zavojevanje Krete, balkanskih držav, ruske polo vice Poljske in skoro vso Ukrajino. Dalje prišteje lahke Hitler Japonsko^kot aktivno zaveznico; dasi ji sicer n: zaupa, ji je vendar lahko hvaležen za škodo, ki jo je že povzročila zaveznikom, in za čete, ki so jih prisiljeni zavezniki vporabljati proti nji v/ svojem dosedanjem brez uspešnem poizkusu, da bi jo zaustavili. Toda proti temu novemu rekiutu ob strani osišča, mora vzeti Nemčija v ob:.t vl.ii nova rekruta proti osišču: Rusijo in Zedinjenc nost pri delu za vprašanje nere- i GOP zmagala Willkie-jeva reso-šenih krajev Slovenije, kakor- j lucija. Ne bpm se spuščal v to šna je bila pred to vojsko, kar na tem mestu, saj ste menda sa-na debelo meče na zastopnike rni opazili, kako je do tistega jugoslovanske vlade. Poudaril i prišlo in kakšen pomen utegne sem, da mora način dela za reši-1 imeti. S svojimi pismi o primor-tev tega vprašanja nujno biti; gkem in koroškem vprašanju pa drugačen pri vladi, drugačen nikakor nisem hotel napraviti pri slovenskih Amerikancih. Re- vtisa, da vprašanje omalovažu-kel sem, da so slovenski Ame-jcm. Ravno nasprotno! Življe-rikanci lahko glasni in šumni, njske važnosti je za nas, obe-dočim morajo vladni zastopni- i nom pa — vsaj zaenkrat še — ki iskati drugih potov, diploma- ogromna naloga! Skušajmo si tičnih potov, ki navadno niso jo olajšati, storimo vse, da si jo glasni in šumni. Diplomacija ne olajšamo! Trdno sem prepričan, obstoji v tem, da se poloze na. da si je ne bomo olajšali s tem, mizo vse karte, kot nekateri na- če bomo vzbujali javno nezau-ši ljudje zahtevajo. panje do tistih, ki so v prvi vr- Nisem pa ne rekel ne zapisal, sti poklicani, da zastavijo svoje da zastopniki jugoslovanske delo za njeno rešitev. Nič t$ž-vlade sploh niti načeti ne more- kega ni, izpodbiti veljavo sejo tega vprašanja. Saj sem v e- j danjim zastopnikom Jugoslavije nem naslednijh pisem našteval in Slovenije posebej. Toda če jo vsaj nekaj dokazov, da so za- izpodbijemo, k^j bomo postavili stopniki jugoslovanske vlade na njihovo mesto? celo precej več storili kot samo jaz sem tudi mislil, tla je do-načeli to vprašanje. ba apizanja minula. Če pa jav- Da bi se moral smatrati laš- no izrazim prepričanje, da še ki agent v Ameriki za sovražne- ni minula, da so še apizarji na ga tujca, verjemite, stoprocent- mestih, kjer je nam jako nelju-no bi se jaz s tem strinjal. To- bo, s tem vendar ni rečeno, da da to skušajte dopovedati Ame-; sem tudi jaz apizar . . . riki in njenim diplomatom. Nam Kajpada: Naprej in celo prav je to jasno brez nadaljnega do- j resno naprej [z mrtvih v živo li, se iskreno zahvaljuje obema: odboru "Slavčkov" in direktori-ju S. N. Doma za velikodušni dar in razumevanje vrednosti znanja slovenskega jezika, in smo prepričani, da bo znesek služil res 'v prave namene, ker bo močnejša blagajna Slovenske šole omogočila nadaljevanje razredov za pouk slovenskega jezika v Slovenski šoli SND. Za Prosvetni klub in Slovensko šolo SND: Erazem Gorshe, tajnik. Seja Jugoslovanskega kul-nega vrta Cleveland, Ohio. — V četrtek 7. aprila, zvečer ob 8. uri se vrši v Knausovi dvorani seja Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki je zelo važna. Na tej seji bo tudi poročilo zastopnikov Vse-slovanskega kongresa v Detroi-tu. Vsi, ki se zanimate za ta kongres, ki se je vršil, ste vabljeni, da pridete. Najprvo bo poročilo, ali nekako predavanje o tem Kongresu, potem bo pa seja. Vsi tisti, ki vas seja ne zanima, pač pa le poročilo o Kongresu, boste šli lahko potem domov. Vabljeni so pa vsi brez razlike stanu in stranke: vsak lahko pride. Jože Grdina — » — II iitVJJi vj lili v * 111 V U1 » v/ ( 1 kazovanja. Tudi o tem sem pi- borbo! Nikdar si pa ne prikri- tajnik J- K- Vrta in delegat na sal v enem poznejših pisem in vagm0) da so ovire pri tej naši 1 1 L" izrazil dvom, koliko boste dose- borbi velike in močne> Nikafi gli. Ne rečem, da ne boste niko- na drugi strani, ne iščimo ovir li nič dosegli, toda ne kar z e- tam> kjer jih v resniCi' ni! Ju-nim udarcem ali dvema. Tisti gpslovanSHa vlada si ničesar ne grof se je za jedel v Ameriki v|želi bolj iskreno ko to, da bi teh preteklih letih tako globo- zavezniške sile že vendar enkrat ko, da bo treba mnogo, mnogo uvidele, kako ie treba odgovo-dela, zraven pa silno dobro pre- riti na vpra§anje: «Kdo je Ita-mišljene diplomacije, če hočemo lija> da bi ge jj moralo meriti z loseči, da bodo njegove koreni- enako mero kakor Pol-j£ki.in — nice podsekane. Ce sem jaz t) recimo_Jugoslaviji"7" dejstvo ugotovil, s tem še menda, davno ni rečeno, da dejstvo I Ce Pa ni videti, da bi za-t.idi zagovarjam. vezniške sile znale v našem Tudi to zelo rad priznam - sTu odg°™ritl na to in na mi še na misel kaj drugega | pod°bna ~ aH je te- ni prišlo _ da zadeva Sikorske- knv tist01' ki Pove' kako Vseslovanskem Kongrefeu Iz zapadne strani Cleveland, Ohio. — Dom Za-padnih Slovencev, 6818 Denison Ave., priredi v nedeljo, 10. maja spomladansko veselico ali "Blossom Dance". jo in vadijo, da podajo igro cim bolj uspešno. Ni dvoma, da imamo najboljše igralce in igralke. Nekatere, še niste videli na našem odru. Igro se bo pričelo ob pol šli rih popoldne, to^pa zato, ker že limo, da boste vsi navzoči prišli po igri v spodnjo dvorano, kjer bodo naše izborne kuharice in natakarice pripravile okusen prigrizek in druga okrepčila, da bo vsega dovolj na razpolago. Matere, ne mučite se z večerjo doma, posetite našo priredbo z vašo družino, in pridružite se nam pri večerji, ker gotove smo, da bo vam ugajala. Zvečer se vrši ples v zgornji dvorani. Torej, vam še enkrat kličem, na veselo svidenje v nedeljo popoldne. Po vaši južini se nekoliko cdpočijte in se nikar nič ven ne peljite, da te igre ne zamudite, in si vaše srce razveselite pa na igro pridite! Vabi Članica. gamo; i vseffl( I da pomagamo cijam in podpr^ katere imajo i;amen P braniti našo dorno^ pomagati vsem nasi da svojcem P^iH c ju za svobodo vsen j^j , vanov izpod J*11 ' vražnikov, zaen° V Jt da je edina s vane v slogi, edmsw bodočnosti; ,ova: da kot America*' ^ porekla doprinese®0^ poznavanje in - • p Proglas Udruženja jugoslovanskih Američanov Vljudno so vabljena domača društva, da nas posetijo v velikem številu. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč. V enakem slučaju se bomo tudi mi odzvali. — Godba bo izvrstna. Lepi vrt je že ves v cvetju in tako se boste prav dobro zabavali. Odbor je na 'drugi nacijonalno suženj (Union of Yugoslav Americans) V zgodovini človeštva pridejo časi, v katerih so meseci in leta važnejši za bodočnost naroda, kakor stoletja v drugih zgodovinskih epohah. In v takih časih je odgovornost vsakega naroda in vsakega poedinca neizmerno velika, od njih zavisi njihova lastna sodba in sodba človeštva. Danes doživljamo tako zgodovinsko dobo. Danes je ves svet v velikanski borbi: na eni strani svoboda in bratstvo, napredek in socijalna pravica dveh velikih svetov, danes borita sku? bodočnost človes^ ameriškega in ta. V ta namen J ? vati v tesnem so* _ brati slovanskega v fi Smatramo, da m > ■iotfjjl le s skupnim, tegniti za a^Ljifi ki so danes neaktvv <( nizovani. Tako , pomogli pri i^'jr ' katere so danes V1 skim svetom. ., Na podlagi_tehr se združili mi, te Hi Ame''1 elda, slovanskega Pore m m niki petdesetih ^ ci j iz New Yorka m 15. februarja 1942 lili svoj skupm. in Cen1 bor. Vabimo Združenih os' tale M h svojih društev, renče vseh kraj« ^^ s« V m gi nima z našim primorskim stvari stoJe? Ali 3e kriv tisti, j bo vsega dovolj za lačne in vprašanjem nobene paralele -ki °Pozarja na delikatnost vpra- za nas! Žal, ima pa paralelo za|'san-'a? uradno Ameriko in videti je, di tudi za uradno Anglijo. In sa- Pozdrav, Nardžič. že na delu, da preskrbi, da stvo> tirartstvo, beda ih teptanje vseh človeških pravic. Na strani ropa in tiranje so j sile Osišča z nacizmom in fašiz-Torej, na svidenje v nedeljo, mom 10. maja! Vas vabi j Na drugi strani so vsi svobo- zejne. državah štev kraj' nih organizacij , ,,. , njih skupni Cent.«1 ^ift namen edinstvene* nega dela. . pt •Prezidij: Fra»W ment Marašic, P* p# ništvo: Srda nik: Anton ZuVic- Marie Piljurevic- Odbor: Lazar ^ Bartl, Nedjeljk0 Červenka, An,t011gil»e J' Anton Jvanšic. ^ Harry M. J^12' 1 Jožo Markov, J yoH Danica Nikčevic. j)0 Mary Vidošic, V1 Tajniški Srdja Priča, ■ New York City--" A 2-8019. Dodatek: i \ Ta proglas glasno ljudska del jo dne 29. >; države. Hitler ni tako blazen, da ne bi videl, na kateri; strani je teža na tehtnici. Zato je dal tucli razumeti o I možnosti vojne "prihodnjo zimo." Hitler utegne -poizkusiti izvajati obe ofenzivi: mirov-! no in vojno. Toda danes ima mnogo manj prilike za kakršno koli strategijo, kakor je je imel pred dvema letoma ali šs prerl letom dni. Zato se je zdaj izpremenila "viža" nacijske pesmi. Leta 1940 in 1941 je Hitler zbiral okoli sebe nemško ljudstvo z obljubami o vseh mogočih dobrih" stvareh, ki bodo plačilo skorajšnje zmage. Danes pa mof-e gospodovati nad ljudsko mrkostjo in posili pokornostjo samo 3 pomočjo nasilja in z apeliranjem na upravičen strah, kaj bodo storili podjarmljeni narodi z nemškim ljudstvom, kadar se bo pojavil i njihova prilika. Ako Hitler ni naredil za Nemčijo ničesar, je storil to, da je Nemčija lanes smrtno osovražena pri vseh narodih sveta. THE CALL TO THE COLORS IS A CALL FOR DOLLARS! i Odbor, doljubni narodi. Na ti strani je je bilo nad tis0, '^'jiifh - v težki borbi tudi naša velika do- li so trije mi»jS movina—Združene države ame-|ske vlade in P^ rtftf , Zlatko BalokoviC' ' p lji člani odbora, iNadaljevanje ^ Dig deep. Strike hard. Our boys need the planes, ships, and guns Which your lhoney will help to buy. Go to your bank, post office, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, star'.ing now. : riške. V tem boju je vsak Američan | di ! dolžan dati vse svoje moči za i varstvo in zmago sVoje domovine. In s tem bojem moramo biti med prvimi mi, Američani jugo-| slovenskega porekla. Za to imamo važne razloge. * Nas veže ne samo dolžnost napram naši domovini Ameriki,! j nego vsa naša zgodovina, naša ; j tradipija in naši spomini. To ;nam nalagajo interesi naroda, iz katerega smo, ki vodi danes krvavo osvobodilho borbo proti našim skupnim sovražnikom. To nam veleva tradicija in spomtn, Ajg /».,J j ki nas vežeta z vsemi slovanski- joUlo ol. ^ )> \ mi narodi: ti so dane^pod vod- Tel: ENd>c° š WBM Zakrajsek Home, \ Hafo 1M2. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Pomorski kadetje iz Chile Japonska ujetnika Norveška jadrnica PROCES PROTI RtfSKIM ZAROTNIKOM BnnnniinuunniiiiiiuiiciiiiHiimiicaiiiiii!miic^;i;]]ii]i!i!c: niiiiiiicsiiinHiiiiicsniniiiiinnMiiuiiiiiiciiiMiiriiiiiciMiiintniir^iiniuT^ i Naloga je bila postavljena e-jostavno - slabiti obrambena sposobnost Rdeče Armade. To J Wo navadno škodljivstvo, to b"o špijonsko škodljivstvo, .,S0 blJl Piazci vojnega sovraž-a' ki Je bil sklenil, da bo po- snemal Pnmer iz dobe Iliade in i 1SeJe: spravil je trojanskega °n3a v mesto, da bi mu za ^ slučaj ta konj služil kot Be. zoper branilce domovi- k°T kdakR°Seilh0lZ je °Periral ta" cem je po !Kor je bilo v prid Nem-5aft m JaP°ncem. Sklenil je teh t° p0godbo nalašč v korist Nalašč tfatih I organiziral izvoz »tanj bljeilcev (izčrpanih o- 'stihT"zlate rude) v korist teh jj kZav in je s tem direktno Oiw 0Fisti sv°ie domovine, '-anizirai zlo, ,emski da bi je škodljivski in izvoz grodlja v Japon- jts) n cd< to ^e prav ta grodelj u- ^PraVlja metke' s katerimi se Porabu da bf)'lja 3aPonska vojaščina, Sbarflas° domovino če že ne Ha Vg ala> Pa vsaj strašila. braillhe . n&čine je zadrževal kak0r 1 UV0Z- Deloval je tako, km,sk Je zapovedovala vo-tabl]al Užba- in P^ tem iz-varai hS* službeni položaj, rt dr* FuluittJi 31 ^o kjJ^0 in izdaJ'sko-vero- svojo državno dolž- lk: S Hodzajevim yred ^^ flede škodljivca batuJ 1 k°legami" iz centra. 'Vedal Anam je tukaJ sam iz-ilg 0 skodljivstvu v Na-0 škodljivstvu v svil- hh' V bombaznih ganizi ' 0 škodljivstvu pri ' elstvanjU bombaznega po-i je ,a" Po njihovih izpovedma Uloga Rikova in Bu- 1 ^°1OCPM ,rusen3a popolno- \ ocena viogai ki jo je Vat* vodilno • le«ski t,,, • fetarn ' omenim samo Prakticiranje me-, sti v Z'VlIa otekla in žebljev, i!i ^trei^aS!°' kar je udarjalo Vet! Zlvljenske interese, ■ gili fimssm.'t roko lakote. Ni se posrečilo in se nikoli ne bo! / Šarangovič je širil med konji malokrvnost — poginilo je 30 tisoč konj. Šarangovič je rušil solno industrijo. Šarangovič' je nalašč sejal narodnostno mrž-njo in razvijal nacionalistična čuvstva med beloruskim prebivalstvom. Ivanov je rušil tvornice, kvaril celulozno-papirno industrijo, četudi je to delal previdno in s' terorja kot načina boja za o-1 vi pratik, ker se je pogajal s pažnjo, da ne bi pokvaril pre-1 blast. Pri tem je Rikov tukaj j Semjonovim in je tudi naročil več in s tem oškodoval svoje | napravil filosofsko digresijo, ko j Semjonovu naj organizira tero-angleške gospodarje, katerim je [ je poudaril, da si ne more mi- j ristični čin. Prav on je, četudi desničarsko - trockistični blok' sliti terorja v teoriji brez prak-! nekoliko pozneje, naročil orga-obljubil lesno gospodarstvo in'se. In resnično je Rikov, ko je;nizacijo oborožene krvave ku-v korist katerih je on delal, ko-1 prešel na stališče terorja, ta- j laške vstaje svojemu naučenču Pomorski kadetje iz republike Chile so nedavno obiskali Ellington letališče v Texasu. x likor so mu dopuščale sile in' koj pristopil k organiziranju te- možnosti. To vam je vpijoča, strahovita slika globoko premišljenega, Slepkovu in drugim. Zarotniški blok je obširno razvijal organiziranje terorističnih "skupin, ki so praktično pripravljale izvrševanje terorističnih aktov, u- ! tem terorjem se bavi sistema-. sko - trockističnega centra, te-tično in pedantično ves, blok. j ga bloka, katerega se more ime- Buharin fel* To je vendar tak po> j* rorističnih činov ter začel pripravljati teroristične čine, pripravljati umore naših vodij strogo organiziranega — to'prav tako pedantično in prav moramo priznati zločincem — tako mirno, kakor je podajal j mor Kirova. Ta umor je bil po-strogo načrtnega sistema škod-! svoje pojasnitve tukaj pred so-; polnoma razkrit in razkrinkan ljivskih in diverzijskih ukre-! diščem in kakor je očividno na predidočem procesu, ali šele pov, ki niso bili namer jeni le na' svojčas podpisoval odloke v j sedaj jo dognano, da delovanje to, da bi rušili brambno sposob-j poštni upravi. j trockistično - zinovjevskega nost in gospodarsko moč naše! Te izvedbe Rikova in drugih S centra, ki je umoril Sergeja Mi-dežele, temveč tudi na to, da bi desničarsko - trockističnih fa-, roviča Kirova, ni imelo samo-sprovocirali nezadovoljnost in šističnih zarotnikov so polne j sto jnega značaja. Zdaj je do-razdraženost v najširših slojih mrtvaškega mraza in smradu. I gnano, da je bil Kirov umorjen prebivalstva s pomočjo takih i Teror se vrši s polno paro. 8 po sklepu pra^ tega desničar-načinov, ki jih je težko razkrin kati. Temu je treba dodati še orga- Buharin je tudi bil za teror, jnovati nizacijo direktnih in očitmh o- četudi se je> kakor je izjavii c. j . ° "31 boroženih nastopov zoper Sov-; ri?ntiral manj na teror kot na' , Udruženia iimoslo-jetsko oblast; to organiziranje množične vstaje. No, kako se je;rroSlas ^J*™26"^ ]UgOSl° ima tudi svojo zgodovino. Bu-Jtam orientiral, to naj cn pojas-j vanskih Američanov harin je skupno z Rikovim po-' njuje, mi pa vemo, da je pred J (Nadaljevanje z 2. strani) slal Slepkova v Severni Kav-:jako 'davnim časom _ sedaj je ] strošlcov skupščine in za nadalj-kaz, Jakovenka v Sibirijo, in a treba to smatrati kot popolno- L0 delo se je nabralo $400 pr0. ljudje organizirajo tam vstasko ma dokazano — sodeloval že le-!stovoljnih prispevkov gibanje, se združili z kozaškimi ta 1918 pri organiziranju tero-j Bratje> New York je pokazal belogardističnimi krogi v ino- rističnih dejanj Kaplanove, 'le-; pot, zdaj je na vas, da mu sle-zemstvu, pripravljajo kozaško vih» eserjev, trockistov, kakor |aite_ y vsaki jugoslovanski na-izkrcanje v Severnem Kavkaza.; tudi desnih eserjev. Sam nam selbini skličite enake ghode-Rikov in Zubarjev sta organizi- tu na ves glas pripoveduje, da VZprejmite ta proglas in sporo-rala na Uralu vstaške čete. I- se je-potem, 1. 1932 pogajal z čite nam> Ko bo več naseibin 0r-kramov in Hodžajev sta organi- hivšim eserjem Semjonovom,! gaijizovanih, bomo sklicali veli-zirala vstaške čete pod istim organizatorjem terorističnih či-1 ki narodni svet, ki se bo podrob-vodstvom Buharina, Rikova in nov in vodjo bojnih eserovskih; neje pečal z vsemi problemi na-drugih v Srednji Aziji iz molov 'get> pogajal o organiziranju te- šega naroda, (muslimanskih , duhovnikov),1 rorističnega boja zoper sodruga J čag je kratek> zato hitite> Le. bajev, vsakršnih deklasiramh e- Stalina in sodruga Kaganoviča.; to je minilb> odkar je pad]a Ju. lementov. Celo Ivanov v Sever- L. i932 se je Buharin preko; go^avija, a do danes nismo ime- Na vrhu je .general E. P. King, Jr., spodaj pa general Albert M. Jones, ki so ju Utjeli Japonci na Bataanu. V,!di Wed, V zločin, pred katerim, e vsi drugi zločini »Hv. --------— ------ - j- i guouttvija, a uu uaiies msmo ime- r freh V* in življenja na- m pokrajini, celo on je organi- pjatakova in Sedova pogajal o u nobenega ^čjega vzajemne-Dlvalstva. Steklo in ^iral vstaške čete, na direktno pog0ju, direktivi, ali, kakor jo ga deia. in vendar je tako nuj-' povelje Buharina, iz tja progna- on imenuje, stališču Trockega,1 n0) da delamo. nih kulakov — očividno je ho- ki je obstojalo v neobhodnosti, | Dolgo smo čaka]i podobnega tel Buharin prav na ta nacm za-1 da se preide na teror. In zna- gibanja, misleč, da bo velika tra-gotoviti kulakom možnost, da bi gilno ie, da je Buharin takoj gedija naše domovine odprla oči se vraščali s socializem. |pristopil k praktičnemu izvrše-|in giavo. A kaj smo dočakali? UMOR DELAVCEV SOVJET- |vanju tega stališča. Sedaj je'Tisti, ki bi imeli voditi narod, SKE DRŽAVE S. M. KIROVA jasno> da je Buharinovo stališče mislijo nase in na lastne koristi. V. R. MENŽINSKEGA, V. V. v tem vprašanju vse drugo ne-. Iz grehov preteklosti kujejo I go teoretično, in deluje kot pra- ; svojo bodočnost, ne narodovo. SSeS[deželi. kj-er je tako o- 1,1 m S Kio 'ltl v'°Žaja m°re biti takega ^ tSrll b! bil° Pomanjka-?ato g 0li Pridelka. -Ijivsk^6 blla naloga vse te "kegaeplZ0d°- iz delovanja ' % k zadeva s 50 va-zeienski uni- V4 Most naraenom, da bi Hke a brez neobhodne katere so obtoženci zamislili in j J izvršili: k umoru S. M. Kirova,', V. R. Menžinskega, V. V. Kujbi- j ševa, A. M. Gorkega in k umoru! M. A. Peškova. To je eden najmračnejših in! .p*1 h najtežjih momentov procesa, pri, Kako je Rikov motiviral pre- ne -. asih------------• - V? Potrebščine. fc StaJaSno' zakaj 80 J Pri vnerednosti z živili, hod svoje nelegalne skupine na teror? Jako odkritosrčno. Rekel je: "V nelegalnem zarotniškem značaju protirevolucionarne organizacije desničarjev, v manjkanju kakoršnekoli množične podlage za svoje protirevoluci-onarno delo, v manjkanju nade,l da bi se na kakoršenkoli drug način polastili vlade, nam je da- ^ — naenkrat ni ne ,uSega ne desetega. iv rs tega krivi" !i,^lalmb0lj jim je t0 da Za ustvarjanje 1 nenja zoper sistem upravljanja, m Sovjetske obla- V ROKAH VSAKEGA SLOVENCA V AMERIKI BI MORALA BITI--- knjiga našega slavnega rojaka Louis'Adamiča: "Two-Way Passage flnmjlljise ' sat/s... "Every wasted petiny adds to Hitler's bank book"' NEVER walk away from the refrigerator without closing the door. Leaving the door ajar wastes either ice, electricity, or gas—and does the food no good! Even if you'll need to open it again soon—shut the door! t A>h " yo najbistvenejših j jal teror, po mnenju centra, ne ipt6 iyalstva — s tem ko perspektivo." ti„\avv|zvršuje stara di-1 Rikov je pred sodiščem po-u«inskega, ki je na-' popolnoma in dosledno povedal, roko lakote i kako še ie v ilegalnosti formi V; 41 e i, Uti h koščeno fr g v ni p 0 ^'tarsko revolucijo, rala organizacija desničarjev,' So V}j.St'eeilo! kako se je vršil prehod k vedno > ,^o \\ ^ej.fj^11, Grinkei Roscnhol- metodam. Naraščanje teroristič-1( itn 14-/^ /vn/vr. nln! i «ni+n i C' 1 T /^M i O Cf Q I^ll/TVtJ QO itd. organizi so imeli na ^ toJU d°l°^en namen: o to' bi zadušili soci-v°'ucijo s koščeno nega mišljenja stavi Rikov še pred 1. 1930. Približno 1. 1932 se' je, po izpovedbi Rikova, formiralo to, kar je tu imenoval pozitivno stališče napram uporabi Cena $2-50 (Po pošti 10c več) v uradu "Enakopravnosti," 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. "To je knjiga, ki bi jo moral čita+i vsak Amerikanec," ... pravi Eleanor Roosevelt, žena predsednika Zedinjenih držav. Those pennies you'll save will bring your family and your country added security if invested in U. S. SAVINGS STAMPS AND BONDS! On "Certain Says" of the Month Dqfunctionalmonth-ly disturbances make you nervous, restless, high strung, cranky and blue-at such' times? Then try famous Lydia E. Pink-ham's Vegetable Compound. It's made especially for women to help relieve monthly crahips, backache and nervousness—due to this cause. And in such a sensible way! With nature's own beneficial roots and herbs. No harmful opiates. Taken regularly-Pinkham'3 ' Compound helps build up resistance against such symptoms. Thousands upon thousands benefited! Follow label directions. a can of GLOSFAST all for We offer this BIG SAVING to (acquaint you with This Decorative Enamel will add charm and beauty to furniture and woodwork. Very easy to apply—dries in 4 hours—covers well in one coat with a durable gloss finish. Posebno naznanilo Država je prepovedala vse brezplačne vzorce barve; radi primanjkljaja pleha, toda namenili smo se, da ako kupite čopič za 15c dobite vzorec barve zraven; skupno vrednost 45c za samo I5c. ^Samo podpišite svoje ime in naslov na spodnji listek in ga prinesite v trgovino s 15 centi in dobite barvo in čopič. TO LETO NE BOMO IMELI RAZPRODAJE, TODA NA VSEH BPS BARVAH VAM DAMO VES TA TEDEN 10% POPUSTA To ne velja za Dutch Boy White Lead ali olje. TO VELJA SAMO ZA TA TEDEN! Ime____->_____________________________________ Naslov---------------------------------------- Grdina Hardware 6127 St. Clair Ave. En. 9559 ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 7. ZVEČER Ob sredah samo dopoldne. ★ KUPUJTE OBRAMBNE BONDE! ★ STRAN 4, ENAKOPRAVNOST | Življenja trnjeva pot § Resnična zgodba iz polupreteklega časa || Spisal: JOSIP KOSTANJEVEC Za obrambo Brazilije iTi ^KEHSI-SHSIS' "Vidiš, tako je en sam nesrečen trenotek uničil vso srečo mojega življenja, še danes ne vem, kako se je moglo zgoditi kaj takšnega, kako sem mogel uči-niti to jaz, ki bi ne mogel zalega storiti črvu, plazečemu se po prahu. Toda, prišlo je, ne da se smejal se je in zmajal z glavo: . "Kako more biti človek tako neumeh, da berači in se klati po svetu samo zaradi tega, da dela namišljeno pokoro? Tak človek ni pri čisti pameti, tak človek je norec!" In kmalu je popolnoma po- izpj-emeni! Moj oče je umrl od j zabil tudi na to. Bil je tačas žalosti, in tako sem si naložil i zdrav človek Valentin Pezdir. dvojen greh na svojo vest. Toda pokoro hočem prenašati zanj radovoljno, upam, da se greh enkrat zabriše, da ga izperejo vzhidi in solze za temi temnimi zidovi. .Kadar me izpuste, pa pojdem daleč iz teh krajeV, morda se mi posreči kdaj, da pozabim najnesrečnejšega trenotka v svojem življenju." Odslej sta bila Anton Stanič in Ivan M. skupaj, kadar in kolikokrat je bilo mogoče. In čas je potekal hitreje v medsebojnem zaupanju in tolažbi. Toda prišel je čas, Jto so se Ivanu zopet odprla vrata. Solze so stale tačas obema v očeh, ko sta si stisnila zadnjič roke. A Antonu Staniču je klonila glava nizko na prsi, saj ni videl pred seboj dneva, ki bi mu donesel prostost. Hujša tema kakor kdaj prej, ga je obdala sedaj. Iz kotoy pa so ga opazovali zlobni obrazi drugih jetnikov, drezali so se in se mu režali v obraz. i- - ^ Nove osebe nastopajo Valentin Pezdir se je nastanil v mestu G. Bučno mestno življenje ga je objelo, vsak dan je prinesel kaj novega in tako ni bilo časa, da bi človek preveč razmišljal sam o sebi. Zlasti-na duševno življenje je Valentin Pezdir mislil tačas malo, raznovrstna mestna družba ga je potegnila v svoj vrtinec in ga ni izpustila. Pozabil je bil na vse, kar ga je kdaj vznemirjalo, in niti mislil ni, da je nekdaj že razmišljal, kako bi si olajšal svojo vest, kaj bi napravil, da bi si zagotovil stalno srečo. Le redkokdaj in kakor v megli mu je stopil pred oči oni trenotek, ko je sedel pri postelji umirajoče svoje žene, samo kakor sanje se mu je videlo, da je slišal nekdaj besede svoje žene: "Pojdi, Valentin, in operi svojo dušo v* studencu pokore in Bog ti bode odpustil in srečo bo dal tvoji hčeri!" Vse samo sanje! Čemu bi si kalil sedaj svojo srečo, da bi iskal druge sreče, ki bi je še morda ne našel ? Kaj se mu more zgoditi, ako hoče živeti tako dalje? Zakaj bi ne živel še ta leta, kar mi jih je usojenih, v miru, zakaj ne bi užival lepega življenja? In Milena? Zakaj bi ne bila srečna, ali je kaj zakrivila? In denarja bo imela, kolikor bo hotela, in denar je vendar sreča! Tako je mislil semtertja, a kolikor bolj je potekal čas, toliko bolj se je zabrisalo še to razmišljevanje in samo zasmejal se je še včasih Valentin Pezdir, da je bil nekdaj tako neumen in je mislil na pokoro. Zasmejal se je, ko se je spomnil na moža, ki ga je srečal tisto jutro ob svojem odhodu iz Kačjega ,dola na gozdni poti. Za- Zdrav človek lahko spi, in tudi Pezdir je lahko spal. Tačas ni poznal dolgih in strašnih noči, ki jih donaša bolezen. Zdrav človek tudi lahko pozabi, in pozabil je Valentin Pezdir. Bila sta sama z Mileno in kuharico, ki je bila obenem po-strežnica. Pezdir je bil navadno po dneyi doma. Zjutraj je spal dolgo, kar ni bila prej njegova navada, a kmalu popoldne je sedel v kavarni. Po večerji je odšel v svojo__ navadno družbo in se je vsak večer vračal komaj o polnoči. Milena se je kmalu spoznala z nekaterimi mestnimi družinami, in ako ni ona šla k njim, so prišle te k njej. Navadno pa je vedno delala in zelo mnogo brala. Bila je mirna in krotka kakor njena pokojna mati in tudi v mestu si je kmalu pridobila spoštovanje vseh znancev. Oblačila se je skromno in skoro vse svoje obleke si je naredila navadno sama. Res, malo jih je bilo mestnih go-spodičen, ki bi se bile mogle meriti z njo v pridnosti, skromnosti in poštenosti. Bila je tačas srednjevelika, plavih velikih oči in rumenih las. Njen obraz je bil nekoliko bled, a na njem'ni bilo sledu bolezni, videlo se je, da prihaja ta bledica samo od premnogega sedenja in dela. Pezdir je bil vedno okoli nje, kadar je bil doma. Opazoval je vsako njeno kretnjo in ponosen je bil na svojo hčer in srečen zaradi nje. Samo nekaj ga je včasih dirnilo neprijetno, in tačas je legel lahek oblak na njegovo čelo. Milena se je namreč včasih hipoma zamislila. Njene roke so počivale v naročju in njeno oko je strmelo nepremično tja nekam v daljavo. Prav tako, kakor je strmela pred dolgo leti njena- mati, ko je sedela pri oknu ter je plul njen pogled tja v daljo čez gore in doline. Prav takšen pogled, prav takšno vedenje! In to je včasih navdajalo Pezdirja s skrbjo, sumil je, da morda tiči kal bolezni v njenih prsih. A ko se je Milena zopet zdramila, ko se je zvonki njen glas veselo razlegal po sobah, tedaj j^fe izginila vsa skrb Pez-dirjeva in dejal si je, da se vede tako samo popolnoma zdrav človek. Tudi Milena je ljubila svojega očeta, vdana mu je bila vsem srcem. Kako bi ga tudi mogla žaliti, saj ji je izpolnil vsako željo, in tudi tako, ki je ni izrazila z besedo. Znal ji je Brazilska armada bo kmalu štela 1,200,000 treniranih mo, Zgoraj je brazilski tank, na spodnji sliki pa je vojak, ki pravkar polaga bombo v cev možnarja. Armada je uvedla nove vrste vozilo za prevažanje zavojev. Na sliki vidimo mladenko, ki izroča nekemu vojaku zavoj, katerega mu je pripeljala. PRIDITE IN OGLEJTE si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies" PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih Stanovanje s 4 ali 5 sobami, s fornezom in drugimi udobnostmi, med East 47th St. in East 65th St., se že li dobiti v najem za dve osebi. Naslov se naj pusti v uradu ' 'Enakopravnosti.'' brati tako željo iz oči in preden se je nadejala, je bila izpolnjena. Vezala je torej oba lepa ljubezen, kakršna se nahaja le red-koma v taki obliki med stariši in otroci. Najljubša je bila Mileni prijateljica Vida, hči višjega sodnega uradnika v mestu. Seznanili sta se bili na nenavaden način. Milena se je namreč izpre-lajala nekega popoldne sama po mestnem parku. Nekoliko časa je sedela na klopi pod senčnatim visokim grmom in brala iz knjige. Okoli nje se je zibalo grmovje, po njem so se preletavali ptiči. Največ je bilo med njimi kosov. Domači so bili in se niso bali. Prav do klopi so prihajali in opazovali so mlado bralko s svojimi velikimi svetlimi očmi, kakor bi jo hoteli vprašati, kaj se bere tako lepega v oni zlatoobrezarii knjigi, ki jo je držala v roki. Posedali so celo po klopi in se priklanjali, kako bi se ji hoteli predstaviti vsi po vrsti. Milena se je smehljala in jim je metala živeža, ki ga je bila prinesla nalašč s seboj, kakor je bila videla zadnjič nekatere druge izpreha-jalce. Solnce se je že nagibalo proti zatonu, ko je vstala ter hodila še gori in doli med vonjaj očim grmovjem in razcvelimi rožami. A treba je bilo, da odide proti domu. Zato je zavila proti izhodu. Kar ji priteče naproti psiček in začne lajati na njo. Milena je stopala dalje in se ni menila za majhno žival. A pes je silil vedno bolj proti njej in se je zagnal nazadnje celo v njeno krilo. Potegnil je s svojimi zobmi in odtrgal ji je kos obleke. Nato je stresal z glavo in se igral prav pobalinsko z odtrgano krpo. Milena je bila presenečena. Še nikdar se ji ni pripetilo kaj takšnega. Ne iz strahu, pač pa od začudenosti'je tedaj viknila glasno. V istem hipu je stala pred njo mlada gospodična, ki je bila uprav prišla izza ovinka. Tudi ona je bila presenečena in rde- čica ji je zalila lepo lice, ko je videla ves položaj in spoznala, kaj je učinil nje mali spremljevalec. "Oh, oprostite, gospodična, da se vam je pripetila ta nezgoda, čudno, še nikdar ni napravil "Pufi" kaj takšnega! Bog ve, kaj ga je ujezilo! Rada vam povrnem škodo. Oh, kaj bi rekel moj papa, ako bi videl to!" Prestrašena je bila hudo, to se je videlo iz njenega glasu in žal ji je bilo zares, to je čutila Milena iz vsake njene besede. "Saj ni bilo nič hudega, gospodična, kaj naj vam oprostim? Takšna nezgoda je premajhna, da bi bilo vredno govoriti o njej," je odgovorila Mi-ilena. "Predobri ste, gospodična," je dejala neznanka, "in res ne vem, kako in s čim naj se vam zahvalim. Ali bi bili tako dobri in bi mi povedali svoje ime in naslov, morda mi bode mogoče kdaj, da se vam izkažem hvaležna." Milena je imenovala svoje ime in stanovanje. "Hvala vam lepa, a moje ime je Vida Lehova. Moj oče je višji sodni uradnik tukaj." Tako se je začelo prijateljstvo Milenino z Vido. Skoro vselej, ko se je izprehajala Milena po parku, je prišla tja tudi Vida. In hodili sta skupaj in povedali sta si vse, kar se je tikalo njunih oseb in njunih rodbin. Kmalu potem je začela hoditi Vida k Mileni tudi v hišo in prav tako je Milena obiskovala Vido tudi doma. Najmanjše skrivnosti ni bilo med njima. A bili sta tudi zelo podobnih značajev. Obe skromni, obe pridni, obe polni ljubezni do svojcev. In takoj na tem mestu naj povemo, da sta bili tudi pozneje obe nesrečni in obe po tuji krivdi. Bilo je pozno po leti. Listje na drevesih je že porumenevalo od prevelike suše, in včasih je že cepnil list na tla v prezgodnji grob. Nad mestom se je razpenjalo Vedno vedro nebo, ako se je prikazal oblaček, je takoj zopet odplul v daljavo in izginil. Nikjer ni bilo več sledu za njim. Po mestnih ulicah so škropili, da bi odpravili prah, ki je bil žgoč in zagaten ter je silil v grla in skozi okna v hiše. A komaj so poškropili, že so se delale sproti velike su^ie lise in iz njih se je vzdigaval nov prah. Vse je koprnelo po hladilnem dežju, vse se je oziralo proti nebesu ter gledalo v pričakovanju in upanju, kadarkoli se je stemnilo na jugu. Zlasti kmetje v okolici so majali z glavami, žalostno so gledali po sadu na polju, ki se je upognil in skoro izginil", da ga ni bilo videti. Slaba letina se je obetala, ako se ne porosi zemlja v najkrajšem času. A Bog se.je usmilil in je rešil iz stiske svoje ljudstvo. Pohleven dolgotra- jen dež je začel liti iz oblakov, pod njim so vztrepetavale bilke in so se zbudila stebelca, novo življenje je šinilo po njih, in razveselilo se je iznova človeško oko in človeško srce nad zopet vzklilo krasoto polja in travnikov in vrtov. In okopalo se je mesto in umilo je svoje lice, kakor ne bi ga.moglo okopati in umiti na tisoče delavnih rok. Novo solnce je posijalo potem nad hišami in bilo je svetlejše in veličastnejše kakor prej. V tistih dneh je prišla zopet Vida k Mileni. Sedeli sta na hodniku z razgledom na sinje vrhove oddaljenih gora in sta se menili. "Ah, pozabila sem ti povedati, Milena, da bode to nedeljo pri "Zlatem levu" velika vrtna veselica. Mi ne zahajamo navadno k takšnim prireditvam, a danes je rekel .papa, da pojdemo ker nismo bili že dolgo nikjer, in ker je A storekeeper named ** Shedd' ships Said—"Bombers and stop vili be sped, If we can arrange' When people get«* sell them D«1 Stamps instead- - veselica v "Alinegres Rada in nerada," * bi pravici. Nerada bis». ^ Pa, ^ bi"' la sama brez ako bi hotela iti tebe, tudi ti, bil i" aKO Dl noieia ,y ^ Kaj ne, da pojdes ^ oi;, Milena je nekoliko P i la, a potem je dej^ ^ "Saj veš moje ^ v šnih rečeh, Vida. Noj®* selja mi ne na pravi jaj^i, gočasne se mi vidijo, v ^ij sem srečna pri svoji- . pri.svojem delu. Toda,» ^ Vida, da bi šla, poj^ tebe in zaradi vas. "°J> sa-> se%\eve storiš s vzkliknila Vida. liko dobroto mi Hvala ti!" xT ..^je' "čemu, Vida! Na^ veselje je, ako^0 pravim veselje." . (Dalje prffiodnJ®' >\ Proda se Proda se hišo za eno družino na 997 E. Blvd., nasproti parka. 4 spalnice in zgotovljeno tretje nadstropje. — Garaža za 2 avta. Dober nakup. Pokličite: Mr. Bialosky, MA. 0300. za gotovino, grocerijsko in delikatesno trgovino, nahajajočo se na vogalu. — $500 tedenskega prometa. — Ni druge take trgovine v naselbini. — Poleg je stanovanje s 5 sobami. Zgla-site se med 2. in 3. uro popoldne na 3202 Seymour Ave. — Vzemite Fulton Rd. karo. FARMERS POULTRY market Vogal Superior in E. 43rd St. Kokoši, race, goske, purmani in jajca. — Prodajamo na debelo za ohcete in priredbe Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1126 E. 61 st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730 FOR VICTORY za zmago Program prirejajo češki Sokoli, Slovaki, Poljaki, Slovenci, Srbi in Rusi —za Clevelandski civilni obrambni fond. V NEDELJO, 10. MAJA, 1942 Išče se žensko za hišna opravila, predvsem pa da streže bolni ženski. — Plača po dogovoru. — Zglasite se na 1185 East 172nd St., po 4. uri popoldne ali "pokličite KEnmore 3815. KOLIKO STORITE ZA 1 CANKARJEV GLASNJf Če ste res napredni, pokažite to tudi zj . % njem. Cankarjev glasnik je napredna de ^ kulturna revija za leposlovje in pouk. svojemu prijatelju ali znancu, da si jo^ Za obstoj in napredek izobraževalnega ca . j je potrebno sodelovanje vseh, ki so za nap1 ^ Cankarjev glasnik potrebuje zastop^,,.t0 posebno še izven Clevelanda. Priglasite se -upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa P^ . Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, On • Naročilna nakaznica na Canko I Glasnik IME: NASLOV: _______ Zastopnik: __■!— Plačal $____c,—____ Dne t M X * OB 3. POPOLDNE l GLASBENA DVORANA—MESTNI AVDITORIJ | Ž Vstopnice so po 55c,' 85c in $1.10 £ X Dobite jih pri Mrs. Makovec, v SND. j SEZNANITE JA VNOSI Z VAŠO TRGOVINO POTOM... i Enakopravnosti' t