IUSSIG ZULIANI ASSICURAZIONI La tua protezione è assicurata IUSSIG ZULIANI ASSICURAZIONI novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 35 (1635) Čedad, četrtek, 17. septembra 2009 Nova sezona po poletnem premoru Začetek v znamenju velike negotovosti RITAGLIA QUESTO COUPON SU ASSICURAZIONE RCA E PER LA CASA Via Carlo Alberto 31, Cividale Tel/Fax 0432.732112 I I I I E POTRAI USUFRUIRE DI UNO j SCONTO FINO AL 30% i i i FINO AD ESAURIMENTO I BUDGET SCONTI I I I I I Začenja se nova sezona. In se začenja v znamenju velike negotovosti in zaskrbljenosti za jutrišnji dan naše skupnosti. Jeseni bodo prišli na dan težki problemi ekonomije v državi in tudi v naši deželi, kjer ni vse rožnato, kot bi se zdelo na še skupnosti se jasno in boleče odraža v poraznih številkah naše šolske populacije na najnižji stopnji, ki jih tokrat objavljamo. Negotovosti ne manjka niti glede življenja in delovanja naših slovenskih kulturnih, informativnih, za- Na dvojezični šoli jih je sprejela ravnateljica prof. Živa Gruden Obisk novinaijev iz petih evropskih držav Prejšnji teden je Primorski dnevnik gostil skupino devetih novinarjev nekaterih dnevnikov evropskega združenja Midas, v katero je včlanjenih kar devetindvajset manjšinskih časopisov. Združenje nudi svojim članom vsako leto enotedenski seminar, na katerem lahko spoznajo stvarnost druge manjšinske skupnosti, letos pa je bila na vrsti slovenska manjšina v Italiji. Prišli so iz petih evropskih držav in sicer iz Finske, Nemčije, Romunije, Litve in Italije. beri na strani 8 prvi pogled. Vsak od nas ložniških in drugih dejav- pozna marsikaterega delavca, ki je bil prisiljen na dodaten dopust zaradi pomanjkanja naročil v njegovem podjetju, in tudi kakega, ki je že bil ali ga sedaj čaka dopolnilna blagajna. Negotovost vlada tudi glede sistema lokalnih avtonomij. Gorske skupnosti so v bistvu zaprli, upra-vlj aj o j ih komisarj i in ne ve se še, kdo bo prevzel njihove funkcije, s katerimi kompetencami in nalogami. Ne ve se, če bojo le premešali karte birokracije ah pa oblikovali nova telesa, ki bojo resnično v oporo našim občinam in ljudem ter bodo skrbele za ekonomsko in vsestransko rast našega teritorija. Kritično stanje na- nostih. Tremontijeva sekira je lani iz državnega proračuna kruto klestila sredstva za našo manjšino. S podporo Slovenije je bilo stanje za tekoče leto popravljeno. Kaj pa za prihodnje leto? Če ne bodo v Rimu popravili bilančne postavke za nas, bo le malo slovenskih ustanov lahko nadaljevalo s svojim delom. Slovenskemu stalnemu gledališču, kot kaže v tem trenutku, so šteti dnevi. Kljub vsemu pa seje treba izogibati malodušja. Nasprotno moramo strniti svoje vrste, aktivno stopiti v bran naših organizacij in ustanov ter povečati medsebojno solidarnost. Časi so izredno težki. KD Ivan Trinko publiki približalo premalo poznano romsko kulturo 11. in 12. septembra je beneško društvo organiziralo Potovanje z Romi »Kulturno društvo Ivan Trinko že več kot 50 let posveča veliko pozornost ponižanim in zapostavljenim. Prav zaradi tega smo se letos odločili, da bomo skušali publiki približati romsko kulturo, ki je na splošno premalo poznana.« S temi besedami je predsednik Kulturnega društva Ivan Trinko Miha Obit uvedel dvodnevno »Potovanje z Romi«, ki se je začelo v pe- Riapre la scuola tra vecchi e nuovi problemi tek, 11. septembra, z otvoritvijo slikarske razstave Barbare Tomasino v Beneški galeriji v Spetru in predstavitvijo uspešnice režiserja, igralca in pisatelja Pina Pe-truzzellija »Non chiamarmi zingaro (Ne reci mi cigan)«, nadaljevalo pa se je v soboto, 12., z okroglo mizo o položaju Romov v Sloveniji in Italiji ter zaključilo z večernim koncertom etno skupine Langa v telovadnici na Lesah. Prva etapa zanimivega in poučnega »potovanja« je bila otvoritev razstave Barbare Tomasino, ki bo v Beneški galeriji na ogled do 2. oktobra, vsak dan od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro. Mlada slikarka (umetnost je sicer zanjo le hobby, kot je sama povedala) iz Subida je hčerka pokojnega Romana Tomasina, ki je bil med ustanovitelji KD Ivan Trinko, in Brune Balloch, ki z istim društvom sodeluje pri reviji Mlada lipa, edini publikaciji v subidskem narečju. Barbara se že dolgo zanima za romsko kulturo, odkar “Smo leta 2009 in še govorimo slovensko” “Zgrajeno leta 1933. 15 let po okupaciji Italijanov govorimo še slovensko”. Tako je Marij Kravanja napisal na deščico iz lesa in jo skril v pod svoje hiše. Našel jo je petdeset let kasneje njegov zet med ruševinami po potresu. “O tem nisem vedela ničesar niti jaz, njegova žena” je v ponedeljek v Kobaridu, na proslavi ob priključitvi Primorske, dejala 99-letna bovčanka Darinka Kravanja. Njeno pričevanje je bilo eden od najbolj občutenih trenutkov proslave, katere rdeča nit je bila boj primorskih Slovencev za ohranjanje svoje identitete in svojega jezika od časa Rapalske pogodbe leta 1920 do Pariške mirovne pogodbe leta 1947, ko so bili pod italijansko oblastjo in so okusili kruto fašistično zatiranje, in tudi kasneje do današnjih dni. “Srd do fašističnih oblasti je bil enak pri delavcu, kmetu in kaplanu,” je dejal slavnostni govornik slovenski premier Borut Pahor, kije izpostavil enotnost Primorcev, ki jo še danes izraža primorska himna Vstala Primorska. Ko jo slišimo, vstanemo vsi ne glede na nazorske, politične in druge razlike, je dejal. beri na strani 8 je ugotovila, da prav iz nje izhaja večji del balkanske glasbe, ki jo je vedno rada poslušala. Mlada Benečanka se je tedaj odločila, da bo skušala romsko kulturo čim bolje spoznati, in je začela širom po Evropi obiskovati koncerte in druge vrste prireditev, na katerih so bili glavni protagonisti prav Romi. Stiki s tem narodom so jo napolnili z veliko energijo, ko je prišla domov, pa je vse svoje občutke prenesla na platno. (T.G.) beri na strani 6 Primo giorno di scuola, lunedi 14, per alunni ed insegnanti “I tagli non influiranno sulla qualità dell’istruzione” assicura il nuovo direttore scolastico regionale Daniela Beltrame. Sarà, ma certamente aggiungono incertezza alla già precaria situazione di molti plessi scolastici. Così per i due istituti comprensivi di San Pietro al Natisone, alle prese con carenze di organico, di edilizia scolastica (in particolare per quanto riguarda la sede della scuola bilingue, dove si segnala il problema di una copertura in eternit) e, ovviamente, di numeri. Margherita Cencig, la nuova dirigente scolastica dellTstituto comprensivo di San Pietro, che sostituisce Dino Tropina, da quest’anno in pensione, ha fortemente voluto una sede che per lei rappresenta anche un ritorno nelle Valli del Natisone. Ma ora dice: “Non vorrei, per ironia della sorte, dover essere proprio io a chiudere, il prossimo anno, qualche nostra scuola.” leggi a pagina 7 “Potovanje z Romi” se je začelo v Špetru z otvoritvijo slikarske razstave Barbare Tomasino, ki bo na ogled v Beneški galeriji do 2. oktobra Četrtek, 17. septembra 2009 2 Il sindaco favorevole alla proposta di una ditta lombarda, contraria l’opposizione S. Leonardo, fa discutere il progetto di una centrale ad oli vegetali Fa discutere a S. Leonardo la proposta di realizzare a Cemur, in un capannone dismesso, una serie di otto centrali ad olio vegetale, con ima potenza complessiva di 8 megawatt, per la produzione di energia elet- trica. Se ne è parlato venerdì scorso in una riunione pubblica indetta dal sindaco Giuseppe Sibau dove non sono mancate le perplessità, anche da parte dei consiglieri di opposizione. Sibau, che sta verificando con dei tecnici la fattibilità del progetto, ne racconta la genesi: “Un paio di anni fa avevamo in mente tramite Giancarlo Sciandra, imprenditore nel settore petrolifero originario di Clastra, di realizzare un impianto a biomasse per legno cippato. Abbiamo avuto una serie di incontri, ma il progetto non stava in piedi dal punto di vista finanziario. Un ingegnere che lo aveva seguito ci ha però messo in contatto con una società lombarda che vuole avviare una centrale ad oli vegetali (colza, soia e girasole). Si userebbe olio tracciabile, proveniente dall’Est Europa, in particolare da Romania, Bielorussia e Ucraina. La loro convenienza? Negli incentivi dati dallo Stato italiano a questo tipo di centrali.” Il capannone in questione sarebbe quello di Cemur utilizzato in passato dalla Hy-draulic System, oggi dismesso e proprietà della Comuni- tà montana. “Ovviamente abbiamo posto delle condizioni - precisa Sibau - e cioè un minimo di nove posti di lavoro, la cessione gratuita di riscaldamento per gli edifici pubblici ed un forfait di 120 mila euro annui al Comune.” Questa la base sulla quale sta lavorando l’amministrazione comunale, che venerdì ha illustrato il progetto ai cittadini. “Avevo coinvolto la minoranza che pareva d’accordo, ora invece si dicono contrari perché, affermano, il prodotto non è locale. Credo invece spingano per una centrale a biomasse.” Sostanzialmente conferma Paolo Dreossi, capogruppo dell’opposizione in consiglio comunale: “Ci siamo documentati e riteniamo il progetto ecologicamente non sostenibile. La localizzazione è per altro delle più infelici, siamo a meno di 500 metri da una zona residen- ziale in espansione. I vantaggi sono solo sulla carta, evidenti invece i disagi: traffico, inquinamento, recupero del calore praticamente impossibile. Sappiamo invece di un altro progetto, da parte di un privato e sempre a Cemur, per una centrale a cippato da 1 megawatt, una soluzione più adatta alle esigenze di S. Leonardo e che incentiverebbe l’economia locale. Ma il Comune, che dovrebbe essere super par-tes, non l’ha mai presentato alla popolazione. Come opposizione stiamo preparando un documento per spiegare alla gente la nostra posizione.” Il sindaco Sibau, secondo cui esisterebbero garanzie per evitare troppi rumori e ristagni dei fumi, incontrerà nei prossimi giorni dei tecnici per verificare la fattibilità del progetto. “Se sarà sostenibile e se il mio gruppo sarà d’accordo - conclude -andremo avanti.” (m.o.) Il capannone di Cemur che potrebbe ospitare l’impianto P.ismo iz Ri Stojan Spetič Če te pes ugrizne, udari gospodarja. Tako pravi stara kmečka modrost in očitno je, da se Gianfranco Fini ne bo jezil na urednika Berlusconijevega družinskega časopisa, ki mu žuga s seksualnimi škandali, pač pa nanj, ki je v divji ihti začel udrihati celo po zaveznikih. Berlusconije kakor ranjen lev, ki s šapami maha na vse strani in skuša raniti vsakogar, ki je na dometu. Čuti se ogroženega, osamljenega, prizadetega, ker se zaveda, da se mu čas v politični klesidri naglo izteka in da ne bo dosegel ciljev, ki si jih je privatno zastavil. Ne bo predsednik republike po Napoli-tanu, ne bo se izognil sodiščem, ki ga ča- kajo in preiskujejo mafijske povezave. Starost bo preživljal sam, ker ga je tudi druga žena zapustila in se od njega ločuj e, mlade spremlj e-valke pa bodo izginile, ko ne bo več imel oblasti. Zato počenja vse, kar mu pade na misel, da bi le oddaljil trenutek resnice v času, ki je še pred njim. Domišlja si, da je najboljši izmed predsednikov v 150 letih, kar obstaja Italija. Daje skratka boljši od Cavourja, Giolittija, De Gasperija... In Mussolinija tudi. Svojim zvestim oprodom naroča, naj javno mnenje bombardirajo s propagando, ki naj zakrije tragično resničnost, recimo v Abrucih, kjer se bližajo mrzle zimske noči, novih hiš in barak pa je le za spoznanje. Druge kritične glasove bi le utišal, z vplivom na upravne svete javne radiotelevizije, z grožnjami časopisom, da jim bo odjedel reklamo in s sodnimi ovadbami. Repubblico in Unità je tožil, ker sta napisali, daje impotenten. Roberto Benigni gaje pozval, naj nasprotno dokaže pred sodniki in publiko. Črni Vitez ve, daje Finija dokončno izgubil in da ga z grožnj ami in bučnimi časopisnimi kampanjami ne bo pridobil več zase. Fini se pač pripravlja na spremembo politične klime: je mlajši in prožnejši, predvsem pa zbira okoli sebe nove zaveznike na sredini, kjer se Casini rokuje z Rutellijem. Edino demokratov ni v igri, ker se medtem notranje izživljajo z izbiro novega tajnika in spet zamujajo roke, kijih narekuje zgodovina. Osamljeni a besni premier ima še zadnji adut: izsiljuje katoliško cerkev in vatikansko kurijo, katerima ponuja kupčijo, češ naj cerkev pozabi na njegovo prešuštvo in grehe, v zameno pa bi ji na pladnju ponudil omejeno biološko oporoko, prepoved tablete za splav, več denarja za katoliške šole. Navsezadnje je že dosegel, daje cerkev žrtvovala odgovornega za informiranje vernikov. In vendar se moramo vprašati, če bo Berlusconi letos jedel božično potico ali se mu bo zataknila v grlu. Zmerni optimizem vlada v Zagrebu in v Ljubljani V Ljubljani in Zagrebu vlada zmerni optimizem, kar zadeva nadaljne odnose med državama po srečanju premierjev, Boruta Pahorja in Jadranke Kosorjeve prejšnji teden v slovenski prestolnici. Šefa obeh vlad sta očitno presodila, da sta po dolgem času dokaj ohlajenih odnosov dosegla nekaj zelo pomembnega in sta hotela svoje zadovoljstvo vsaj simbolično deliti z navadnimi državljani, ko sta se skupaj sprehajala v središču Ljubljane. Dogovor po dvomesečnem delovanju tihe diplomacije, ki sta ji tempo in vsebino narekovala skorajda izključno oba premiera, je mogoče razumeti kot izhod iz slepe ulice, v katero so zašli odnosi med državama po lanski jesenski slovenski blokadi hrvaških pristopnih pogajanj zaradi dokumentov, ki so prejudicirali še nedoločeno državno mejo. Kljub aktivnemu posredovanju Evropske unije in samega komisarja za širitev Ollija Rehna sta se državi junija, ko je Zagreb zavrnil zadnji komisarjev kompromisni predlog, znašli v na videz brezizhodnem položaju vztrajanja na okopih. Dogovor iz prejšnjega tedna je ves proces vrnil na glavno cesto. Hrvaška vlada se je pri švedski vladi, ki predseduje EU, zavezala, da noben dokument, zemljevid, dejanje ali izjava ne prejudicira meje in daje pripravljena pri iskanju rešitve spora s Slovenijo izhajati iz samega začetka. Iz stanja na dan 25. junija 1991, ko sta se obe državi osamosvojili. In sprejela je tudi zadnji Rehnov kompromisni predlog o reševanju mejnega spora. Slovenija pa bo umaknila blokado hrvaških predpristopnih pogajanj. To, kar sta naredila oba premiera, je pravzaprav vrnitev k zdravemu razumu, ki pa ga ves slovenski politični prostor večkrat ne razume tako. Radikalni populisti in nacionalisti že obljubljajo referendum. Vladajoča koalicija je, kot kaže, odločen, da podpre svojo vlado, usoda zdravega razuma pa je v največji opozicijski stranki, v kateri so še zelo neodločen, a bo njihova odločitev ključna za zgodovinsko veljavnost dogovora med Pahorjem in Kosorjevo. Evropski komisar za širitev Olii Rehn je zelo zadovoljen z dogovorom med Slovenijo in Hrvaško, saj pomeni zelo pomemben korak k rešitvi vprašanja meje med državama in deblo-kiranju hrvaških pristopnih pogajanj. Ta bi se morala nadaljevati sredi oktobra. Švedsko predsedstvo je naslednjo medvladno konferenco sklicalo 16. oktobra, ko bi morali odpreti in zapreti več poglavij, kar bi bil pomemben mejnik na hrvaški poti v EU. Hrvaška je v procesu širitve, ki se je začel oktobra 2005, doslej odprla 22 in začasno zaprla sedem poglavij pravnega reda (od 33). Zadržki Slovenije zaradi dokumentov, ki jih je Zagreb priložil pogajalskim stališčem in ki po mnenju Ljubljane prejudicirajo mejo med državama, so povzročili blokado pri odpiranju devetih poglavij in petih za začasno zapiranje. Preostala poglavja (dve še nista odprti, deset pa jih čaka na zapiranje) pa očitno še niso zrela za obravnavanje. Od poslanskih skupin v evropskem parlamentu so dogovor, ki odpravlja skoraj leto dni dolgo blokado hrvaških pristopnih pogajanj, prvi pozdravili v evropski ljudski stranki, v kateri so izjemno zadovoljni, daje bil sporazum dosežen v duhu dobrososedskih odnosov in da se proces širitve zdaj lahko nadaljuje. Tudi v skupini liberalcev in demokratov (ALDE) so pozdravili dogovor med sosedama. Evropski poslanec Jelko Kacin je dejal, da je “Jadranka Kosor pokazala veliko politične modrosti in poguma, da je prišla v Ljubljano z jasnim ciljem in stališčem, kar pomeni velik napredek v odnosih med državama”, (r.p.) kratke.si La Slovenia sblocca il negoziato Croazia - Ue Al termine del vertice tra i presidenti del consiglio di Slovenia e Croazia, Borut Pahor e Jadranka Kosor, venerdì 11 settembre a Lubiana, è stato dato l’annuncio che è stato trovato un accordo. La Slovenia sblocca l’iter per l’adesione della Croazia all’Ue, che si dovrebbe concludere nel 2011, la Croazia “cede” sulla questione del confine tra i due paesi sul quale si esprimerà un arbitrato internazionale come aveva proposto la Commissione europea. La conferenza di adesione convocata il 2 ottobre La presidenza svedese dell’Ue, in risposta alla lettera della premier croata Jadranka Kosor sull’accordo raggiunto con il collega sloveno Pahor, ha convocato la conferenza intergovernativa per l’adesione della Croazia il prossimo 2 ottobre. In contemporanea verrà convocata anche la riunione di croati e sloveni perchè proseguano il negoziato sul confine. Intanto martedì 15 settembre l’accordo ha passato il vaglio delle competenti commissioni parlamentari. Austria, la Slovenia rivendica la successione Con la firma del Trattato nel 1955 da parte delle potenze alleate nasceva l’Austria libera, sovrana e democratica. Vi aderì anche l’ex Jugoslavia. Ora il presidente sloveno Danilo Tùrk ha dichiarato che i tempi sono maturi e la Slovenia intende rivendicare la sua successione in continuità con l’ex repubblica federativa. L’art.7 del Trattato, che rappresenta un obbligo internazionale, tutela la minoranza slovena in Austria ma, co-m’è noto, è ancora inattuato. In mostra a Lubiana gli sloveni della Bosnia È stato il ministro per gli sloveni all’estero e nel mondo Boštjan Žekš ad inaugurare martedì, 15 ottobre, nel centro culturale Cankarjev dom nella capitale sovena la mostra di Stanislav Koblar “Dalla cancellazione al risveglio - Gli Sloveni in Bosnia ed Erzegovina 1530 - 2009”. Si tratta di una comunità stimata in circa 7 mila persone, una presenza costante a partire dal 1878 e di 130 anni di attività culturale. La mostra sarà aperta fino al 25 settembre. Ex Ponto, vetrina internazionale di teatro Con la prima di Cassandra, una coproduzione internazionale (slovena-serba-montenegrina e macedone), il 15 settembre si è aperta a Lubiana la 16. edizione del festival internazionale di teatro Ex Ponto che si articolerà in 15 eventi teatrali e teatralmusi-cali che si protrarranno fino al 23 settembre. Il tema è quello della famiglia, mentre nelle edizioni precedenti erano stati toccati i temi della politica e delle fede, considerati parti di un’unica trilogia. Kultura Poletna gledališka delavnica: “Delali smo na izostrovanju govorne podobe slovenskega jezika” Cecilia Blasutig je v ponedeljek, 14. septembra, v Kobaridu nastopila kot povezovalka na prireditvi za državno proslavo ob priključitvi Primorske Sloveniji in so jo lahko v neposrednem prenosu slovenske televizije videli in poslušali po vsej Sloveniji. Verjetno je prav ona največ odnesla od študija in dela na gledaliških delavnicah, kijih že trinajst let vodi kot mentor režiser Mar-jan Bevk in na njih tudi povezuje beneško in posoško mladino. Sicer je skupina mladih Benečanov, ki se že vrsto let udeležuje gledaliških seminarjev precej številna. Delujejo v dveh skupinah, kot nam je povedal Marjan Bevk. V eni so učenci špetr-ske dvojezične in kobariške osnovne šole, ki se srečujejo, vadijo in učijo med šolskim letom ter slovenščino ostrijo tudi s pomočjo Vide Škvor. V drugi je skupina nekoliko starejših ljubiteljev gledališča, dijakov in študentov, ki so obiskovali dvojezično šolo in so že zreli, da se vključijo v vrste Be- neškega gledališča ter ga okrepijo z novo energijo. Med slednjimi je tudi Cecilia, ki je letos bila na poletni gledališki delavnici že deseto leto, ki je bilo tudi zadnje. Vsa ta dejavnost se odvija na pobudo in s podporo Inštituta za slovensko kulturo oz. Zavoda za slovensko izobraževanje. Poletno gledališko delavnico so letos od 25. do 28. avgusta priredili v Trenti, v domu Gimnazije Nove Gorice. “Dali so nam ga na razpolago zastonj, zato se vodstvu šole iskreno zahvaljujemo,” pravi Bevk. Obiskalo jo je 8 mladih iz Benečije in 12 iz Posočja. “Delali smo predvsem na izostrovanju govorne podobe slovenskega jezika. Ob tem so se predvsem Benečani naučili pripovedovati epsko pesnitev. Kot model smo vzeli Turjaško Rozamundo Franceta Prešerna, v katero je potem Davide Klodič vključil pesem Tam za turškim gričem. To pripoved smo predstavili. Scensko -glasbeni dogodek je potekal med smrekami in na skalah v gozdiču. V pesmi so se pridružili tudi Kobaridci. Z nji- Skupinska slika za spomin ter režiser in mentor gledališke delavnice Marjan Bevk s Cecilio Blasutig, ki je bila letos že deseto (in zadnje leto) na seminarju mi pa smo obdelali pesem Soči. In tudi ta predstavitev je potekala na prostem, na skalah v gozdiču. Bil je res prisrčen dogodek.” Z novo sezono se bo sedaj spet začel gledališki seminar v Spetru, približalo se je nekaj novih obrazov, predvsem fantov, ki jih doslej skoraj ni bilo. Skupina bo torej bolj popolna. “Letos bomo pripravili tudi gledališko predstavo” je obljubil režiser Marjan Bevk. V Vidmu je bila ustanovljena prva akademija v Furlaniji Julijski krajini, ki se imenuje Asas - Accademia superiore per le arti dello spettacolo. To je šola, ki se zgleduje po znanih ameriških akademijah, vanjo pa se lahko vpišejo vsi, ki so že dopolnih 18. leto starosti (v določenih primerih sprejemajo tudi posebno nadarjene mladoletnike) in so uspešno opravih vstopno avdicijo. Program je razdeljen na dva letnika za skupnih 23 ur predavanj in vaj na teden, od oktobra do julija. Ob zaključku tega dvoletja je predviden še tretji letnik sodelovanja z zasedbo. Na izbiro so naslednje zvrsti: gledališče in kino, lirika ah ples. Slednji je lahko klasični, sodobni in urbani. Vpisovanje je možno najkasneje do 20. septembra. Avdicije se bodo pričele v četrtek, 24. septembra, ob 15. uri. I 1 Razstava v Tolminu V Tolminskem muzeju razstava o “Zgodovini Ne-diških dolin” (besedilo Giorgio Banchig, risbe Moreno Tomasetig) je na ogled do 30. oktobra 2009. Odparta je od torka do petka od 9. do 16. ure, ob sobotah, nediejah an praznikih od 13. do 17. ure. v Sola za plesalce in umetnike v Vidnu Prva akademija Asas v naši deželi V nedeljo, 27. septembra, se bo odvijal zaključni izbor za tečaje Asas. Komisiji bo predsedoval koreograf Garrison Rochelle, bivši plesalec v predstavi “Dancing” Boba Fosseja. Stevenin in mostra Domenica 27 settembre alle ore 11.00 nel “Centro Civico” di Civi-dale del Friuli, Luciano Stevenin esporrà la sua prima personale fotografica “Oltre lo sguardo... nei meandri dell’essere”, patrocinata dal Club-UNESCO di Udine. La mostra rimarrà aperta al pubblico dal 27 settembre al 4 ottobre. Nov Galebov šolski dnevnik (2009/2010) je dobil novo urednico, to je Alino Carli, in z njo spremenil tudi vsebino. Se naprej ga izdaja Zadruga Novi Matajur, njegovi zvesti sponzorji pa so Zadružna kraška banka, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, Finančna delniška družba KB 1909 ter NLB d.d. podružnica Trst. Kot zapisano, pa so novi vsebina in sami avtorji. Urednica seje odločila za bolj praktičen in za šolo pri pouku uporaben šolski dnevnik. Namesto ilustrirane zgodbe je Dnevnik namenjen prometni vzgoji. Za tekste, ilustracije in fotografije pa so poskrbeli mentorici in profesorici Alenka Franceschini in Nadia Do-ljak ter učenci Srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine. V tem smislu je ob urednici prispeval krajšo spremno besedo tudi ravnatelj omenjene šole Zvonko Legi-ša, ki je tudi sam pomagal pri delu za Dnevnik. V pomoč sta priskočila še Ministrstvo za promet-Direkcija Republike Slovenije za ceste ter Svet za preventivo in Galebov šolski dnevnik namenjen prometni vzgoji Za vsebino so poskrbeli učenci srednje šole Igo Gruden Nel 2008 in Slovenia oltre 6mila pubblicazioni Nel 2007 in Slovenia sono state edite 5129 pubblicazioni tra libri ed opuscoli, nel 2008 invece 6358. Di questi il 70 per cento sono opere originali, il rimanente traduzioni, per T86 per cento si è trattato di prime edizioni. Del computo complessivo di libri editi fanno parte i 1274 libri di letteratura, di questi 709 titoli sono stati di autori sloveni. Rispetto ai generi, c’è stata una leg- gera prevalenza dei romanzi (37 per cento), seguiti da racconti brevi (26 per cento) e poesia (22 per cento). Il rimanente è rappresentato da produzione poetica e prose brevi per l’infanzia e da testi drammaturgici. Se il numero di opere librarie in un anno è cresciuto, non è così per le riviste, il cui numero è diminuito del 4 per cento rispetto al 2007. vzgojo v cestnem prometu. GSD je razdeljen po mesecih in vsebuje vse obrazce, kijih učenci potrebujejo: od opravičil do urnikov in seznamov nalog, od imen sošolcev do strani namenjenih dnevnim beležkam. V tem smislu je Dnevnik pregleden in uporaben. Vsebina pa je namenjena osnovnim cestnim pravilom, poznavanju cestnih znakov in nekaterim zanimivim podatkom o razvoju cest, prometa in pravil. Ob tem so zaobjete še infor- macije o specifičnih zakonih glede cestnih tabel in napisov, ki naj bi bili, kjer živijo Slovenci v Italiji (povsod), dvojezični. Besedila in slike znakov spremljajo ilustracije, ki prikazujejo primere upoštevanja oz. neupoštevanja predpisov. Fotografsko gradivo pa dopolnjuje zgodovinske in aktualne informacije, ki zadevajo ceste, promet in varnost vseh, ki se pač pomikajo po cestah: z avtomobilom, avtobusom, kolesom itd. Galebov šolski dnenvik prinaša dovolj izčrpno gradivo za sicer obvezno in interdisciplinarno prometno vzgojo. Sestavljen pa je tako, daje uporaben bodisi za osnovne kot nižje srednje šole. Pa tudi kak očka ali mamica, ki vozita avto, sta morda že pozabila na kak znak ali pravilo... Ob vsebini, ki je posrečena in primerna, bi dodali, da je grafična oprema, za katero je poskrbel Peter Ferluga iz tiskarne Graphart, prikupna, nepretenciozna in jasna, kar pripomore, da je dnevnik oblikovno praktičen in uporaben priročnik. Izrecno je treba pohvaliti sodelovanje s šolo Igo Gruden, saj živ stik z “uporabniki” vsekakor “pomaga” Galebovemu šolskemu dnevniku, ki pomeni dolgoletno tradicijo. Nova vsebina in oblika ga vsekakor pomlajujeta, (ma) Aktualno Comunità montana, confermati i fondi dalla Regione L'assessore regionale alle Autonomie locali, Federica Seganti, ha sottoscritto lunedì 14 settembre assieme al commissario della Comunità montana del Torre, Nati-sone e Collio, Tiziano Tirel-li, la modifica di un accordo quadro già stipulato nel 2007, a valere sulle risorse Aster stanziate nell'anno 2006, con il quale l'amministrazione regionale si impe- gna a finanziare interventi di viabilità montana e ciclabile nel territorio della Comunità montana. Con l'accordo firmato lunedì nella sede della Regione a Udine, l'amministrazione regionale conferma il finanziamento per la sistemazione della strada Campo di Bonis - Subit (comuni di Taipana e Attimis), per la strada Nimis Chialminis Vil- L’intervento “Cave e prestigio: basta intendersi...” Abbiamo conosciuto il dott. Tirelli, nel suo ruolo di tecnico, durante un incontro dedicato alla risorsa pietra svoltosi alcuni anni fa a Ci-vidale e abbiamo avuto modo di apprezzare l'equilibrio con cui, nel parlare delle cave, richiamava gli aspetti economici di queste attività e segnalava alcuni problemi per il territorio e per la sicurezza dei lavoratori. Alcuni passaggi dell'intervista rilasciata dal dott. Tirelli al Novi Matajur del 3 settembre ci sembrano però riproporre una situazione che si manifesta sempre più frequentemente quando si parla di attività estrattive con amministratori, tecnici e uomini politici: l'adesione più o meno manifesta alle ragioni degli operatori che nella pietra hanno il loro bu-sinnes. Anche dal dott. Tirelli sentiamo riproporre la necessità di trovare un equilibrio fra ambiente ed economia, ma poi nella realtà lo sbilanciamento a favore della seconda opzione è così dif- lanova (comuni di Nimis e Lusevera), per la realizzazione della pista ciclabile Loch - Vernasso e per il completamento dell'anello ciclabile del Tarcentino (comuni di Nimis e Tarcento). L'intervento è finanziato dalla Regione per un importo complessivo di 440.692 euro dei quali 195.692 sull'intervento di viabilità montana e 245.000 per le ciclabili. La Comunità montana partecipa con un importo di 73.698 euro. fuso da sembrare normale. Nell'intervista non manca poi l'usuale riferimento all’ “immagine” e al “prestigio internazionale” che la pietra piasentina darebbe al nostro territorio e si ripropone così un argomento il cui uso in Italia è così smodato da andare bene sia per le automobili sportive, che per qualche prodotto gastronomico così di nicchia da essere sconosciuto ai più. Siamo sempre più convinti che questi richiami al prestigio abbiano una funzione prevalentemente locale e, nel caso della pietra pia-sentina, servano come argomento per sminuire le ragioni di chi chiede un uso più razionale della pietra e propone una riduzione dei quantitativi estratti dal nostro territorio. Circa la ricchezza che l'attività estrattiva produrrebbe basta intendersi: sicuramente qualcuno ha costruito sulla pietra una cospicua fortuna, ma questa ricchezza non si è diffusa e non ha interessato le nostre comu- Tiziano Tirelli nità se non in modo marginale. Per non parlare del-l'irrisorietà degli oneri coltivazione che sono attribuiti ai Comuni a fronte di molti problemi che non sono, a differenza di quanto asserisce il dott. Tirelli, solo quelli legati al trasporto della pietra. Forse per questo le attività estrattive non riscuotono nelle Valli del Natisone una grande simpatia. Non commentiamo infine l'affermazione relativa alle “chiacchiere” che ruoterebbero attorno alle attività estrattive. Se si voleva fare riferimento alle posizioni di chi si batte contro il proliferare delle cave, basterà ricordare che, in diverse occasioni, alcune osservazioni proposte da chi ha a cuore la tutela dell'ambiente e del paesaggio sono state ritrovate anche in delibere regionali che bloccavano l'apertura di nuove cave. E ci fermiamo qui. Grazie per l'ospitalità. Comitato “Difendiamo il Craguenza” ZELENI LISTI W/f Ace Mermolja Kaj nam pa drugi morejo! S koncem poletja se podeželski teater italijanske politične scene razkriva kot nekaj resnejšega in strah vzbujajočega. Bralci poznajo najrazličnejše erotične in drugačne zgodbe premiera Berlusconija, napadalnost Severne lige, nezadovoljstvo Finija z usmeritvijo, ki označuje Ljudtsvo svoboščin (PDL). Kar zaskrbljuje, pa je arogantnost vladajoče večine, njena brezbrižnost do domače in predvsem tuje javnosti, odkrito napadanje svobodnih medijev, zmanipulirana interpretacija gospodarske situacije, agresivnost nekaterih ministrov itd. Najbolj bi moralo zaskrbljevati dejstvo, da Berlusconijeva vlada z večino ekipe, ki jo sestavlja, dejansko razume parlament in senat kot dodatno sitnost, opozicijo pa kot nekaj, kar ovira vodilne pri delu. Na pomen senata in zbornice opozarja predsednik države Napolitano. Stališču se pridružuje predsednik poslanske zbornice Fini, ki vedno jasneje izpostavlja odsotnost debate znotraj Ljudstva svoboščin (PDL), to je stranke v katero je on vstopil skupaj s celotnim Nacio- nalnim zavezništvom (AN). Skratka, zaskrbljenost nad miselnostjo “kaj nam pa morejo”, je upravičena in upati je, da jo bodo Italijani počasi razumeli (zaskrbljenost). Ni namreč običajno, da nek predsednik vlade na zaključni tiskovni konferenci s španskim premierjem sproščeno govori o ženskah in spolnosti. Ni normalno, da stranka evropske države izjavlja iz ust svojega vodje (Bossija), da naj imajo tujci pravico doma in ne v državi, ki jih gosti. Pravice imaš v svoji hiši, ne pa v tuji! Takšne besede izzvenijo nekoliko strašljivo v državah, kot je npr. Francija, ki je zmagala svetovno prvenstvo v nogometu z devetimi “tujci” v svoji ekipi. Med Bossijem in Le Penom ni več bistvenih razlik. Ni normalno, da se premier in finančni minister hvalita, kot da sta v Italiji v bistvu preprečila neurje gospodarske krize, ko pa je Italija zašla v krizo že pred krizo. Kdo naj zaupa takšni državi? Ko romajo manjšinske (slovenske manjšine v Italiji) delegacije v Ljubljano, jim mnogokrat pristojni minister ali funkcionar pove, da bi morala za kritje določenih stroškov poskrbeti Italija. S to Italijo, s to desnico in njenimi vladami, od državne do krajevnih, se je težko pogajati, če ne razpolagaš s sredstvi moči. Celo opozicija je v parlamentu utišana s premnogimi zaupnicami vladi, ki jih krepka večina sprejema brez besede, obenem pa jemlje besedo sleherni kritiki ali predlogu opozicije. V Italiji se uvajata demo-kratura in telekracija, ki paralizirata glasove “proti”, klice po pravicah, strah ljudi, ki so izgubili delo, ali pa ga bodo. V Furlaniji Julijski krajini je teh ljudi veliko, na udaru so mesta, ki gredo od Pordenona do Trsta, od tovarn do slovenskih kulturnih in izobraževalnih ustanov. Kdor se bori s krizo, pa ve, kako težko je najti resne sogovornike v ustanovah in pri vodilnih politikih. Tremonti zvrača vso krivdo na banke, ki niso nedolžne, pozablja pa na nekatere dolžnosti države. Ne pozabi seveda na bogate, ki bodo lahko s plačilom petih odstotkov premoženja obelodanili račune v tujini in prinesli denar v Italijo. Gre za ogromne rente, ki plačujejo smešno nizke davke in ki osrečujejo lastnike, penalizi-rajo pa Italijo, njeno gospodarstvo in celotno družbeno tkivo. Ljudem, ki imajo na bankah po več milijonov evrov, vile, jahte najrazličnejše dragocenosti, je pač dobro ustreči, tudi če k reševanju krize ne bodo prispevali nič. So pač ljudje iste pasme, kot je predsednik vlade... r Cessione ex caserme, incontro tra l’assessore Savino ed il sindaco di Malborghetto 1 L’assessore regionale alle Finanze, Sandra Savino, per la serie di incontri con i sindaci che avevano richiesto di acquisire i compendi militari alienabili, operazione iniziata nel 2001 e proseguita con un successivo decreto legislativo del 2007, la scorsa settimana ha avuto modo di conoscere le aspettative del primo cittadino di Malborghetto Vaibruna, Alessandro Oman, che ha illustrato all’assessore le in- tenzioni dell'amministrazione comunale in merito alla riconversione di una struttura. Si tratta della caserma "d'Incau Solideo" di Ugovizza, che si estende su una superficie di 10 mila metri quadrati, per la quale l'ipotesi di riconversione auspicata presuppone una rivalutazione di natura economica dell'area che possa dare respiro occupazionale al territorio. 8.100.000 euro, di cui 500 mila per risistemare le case, ripulire gli scantinati e riparare i macchinari rovinati, e tutto il resto per la sistemazione del territorio, soprattutto nei dintorni del Rio del Salto, del Rio Car-scin e del torrente Saisera. E questa la stima dei danni provocati dalla recente alluvione a Malborghetto-Val-bruna in Val Canale, il comune che come nel 2003 è stato maggiormente colpito dal maltempo. “Attendiamo fiduciosi che venga dichiarato lo stato di calamità naturale - ci ha detto il sindaco di Malborghetto - Vaibruna Alessandro Oman - ed auspichiamo che la Regione ci stia accanto così come ci aveva già aiutato dopo l'alluvione del 2003.” Ed è proprio grazie agli interventi eseguiti in questi anni che la situazione è risultata in ogni caso meno complessa. A Malborghetto -Vaibruna, ma anche negli altri comuni colpiti dall'alluvione del 2003 e nuovamen- II bilancio di Alessadro Oman, sindaco di Malborghetto-Vaibruna “Oltre 8 milioni di euro la stima dei danni per la recente alluvione” te danneggiati il 4 settembre scorso, hanno infatti retto l'impatto dell'acqua le opere realizzate sui corsi d'acqua più grandi; i problemi maggiori, invece, sono giunti dai rii e dai ruscelli minori che, colmi di ghiaie e detriti, hanno straripato, inondando di fango e pietre il territorio circostante. La Regione anche questa volta ha reagito molto velocemente alla calamità naturale ed ha stanziato con decreto d’urgenza 300.000 euro, mentre 200.000 euro sono subito arrivati da FVG Strade. Inoltre, la giunta re- gionale ha già annunciato, che impiegherà nei territori colpiti una somma tra i 4 ed i 5 milioni di euro, frutto dei risparmi derivanti dai ribassi d'asta che sono stati conseguiti sulle opere realizzate a seguito dell'alluvione che infuriò, proprio in queste aree, a fine agosto 2003. “Vista l'entità dei danni, senza voler creare polemiche, questo contributo pu-troppo non basterà a sistemare tutto,” ci ha detto il sindaco Oman che spera che in futuro vengano stanziati dei contributi di entità maggio-re.(T.G.) Na dvorišču KB centra v petek v Gorici knjižni sejem Zveza slovenskih kulturnih društev prireja na dvorišču KB Centra v središču Gorice knjižni sejem svojih članic. Sejem bo v petek, 25. septembra od 15. do 19. ure in bo odlična priložnost, da včlanjena društva razstavijo knjižne novosti, publikacije, CD-je, DVD-je in podobno. Na sejmu bodo seveda sodelovala tudi beneška kulturna društva v režiji društva Ivan Trinko in društvo Rozajanski dum. Svoje mesto bodo imele na sejmu tudi publikacije za otroke, kijih izdaja naša zadruga oziroma Galeb. Sejem se bo zaključil ob 19.30 s koncertom skupine BK evolution. Tanti auguri presidente! Un caro augurio di buon compleanno a Pamela che con impegno, dedizione e costanza si dedica a mantenere vivo questo sodalizio che unisce e arricchisce sempre. Ti siamo vicini. Gli amici del Gruppo Folkloristico “Val Resia” — Aktualno------------------------------- ' Lungo il sentiero dell’arte fin sul Kolovrat Scoprire inediti e affascinanti aspetti delle Valli del Natisone nello splendido paesaggio di inizio autunno. È quanto promette la passeggiata che domenica 20 settembre, alle ore 9, partirà dalla chiesa dello splendido borgo di Topolò, teatro ogni prima quindicina di luglio della celebre manifestazione “Postaja Topolove”, animata da artisti di tutto il mondo. Dopo aver percorso il “sentiero dell’arte” (con numerose installazioni di arte contemporanea prodotte negli anni da “Postaja Topolove”), si procede fino a Livške Ravne, in Slovenia, attraversando poi il “sentiero dei poeti” (caratterizzato da tabelle che riproducono passi di letteratura contemporanea sul tema della pace), per imboccare infine camminamenti e trincee della prima guerra mondiale sul monte Kolovrat. Durante il percorso le esperte guide della Pro loco “Nediške Doline-Valli del Natisone” introdurranno i partecipanti ad un affascinante incontro con la natura, la storia e il misterioso mondo della mitologia e delle leggende della Slavia Friulana. All’arrivo al rifugio Solarje (attorno alle ore 12) è prevista una pastasciutta. Da lì i partecipanti rientreranno a Topolò (arrivo alle ore 15 circa) a piedi lungo facili sentieri attraverso i borghi rurali del comune di Drenchia. L’itinerario è a piedi e non richiede nessuna particolare abilità alpinistica ma solo un minimo di resistenza fisica (il percorso, comprese numerose soste, dura circa 5 ore). E necessaria la carta d’identità e ci si deve munire di una pila e di abbigliamento adeguato (scarpe da trekking e giacca a vento). Per informazioni rivolgersi al numero 338/1260311 o all’e-mail segreteria@nediskedoli-ne.it. La quota di partecipazione alla passeggiata è di 10 euro (bambini sotto i 14 anni 5 euro). Sabato 19 settembre con Andrea Rudi Su Radio Tre Suite le note della Adaiewsky Sabato, 19 settembre, alle ore 23 circa, il programma radiofonico Suite (terzo programma nazionale della Rai), condotto dal prof. Zac-cagnini, presenterà il progetto Ella Adaiewsky, promosso e realizzato dall’associazione musicale Sergio Gaggia di Cividale. Saranno intervistati il pianista Andrea Rudi e lo studioso Umberto Berti che avranno così la possibilità di illustrare il progetto dedica- to alla compositrice pietro-burghese che si occupò anche di etnomusicologia e alla fine dell’Ottocento visitò a diverse riprese il Friuli e si interessò in particolare del patrimonio musicale della Val Resia. In primo piano naturalmente l’attività di compositrice della Adaiewsky, che verrà presentata con l’ascolto di alcune musiche di sua composizione ed eseguite al pianoforte da Andrea Rudi. Četrtek, 17. septembra 2009 Suns, festival pesmi jezikovnih manjšin dokazal, da manjšinski jeziki združujejo Zmagala sta kantavtor iz Karnije Lino Straulino in sardinski bend Dr Drer&Crc Posse V videnskem gledališču Palamo-stre se je minulo soboto odvijal Festival de cjancon in lenghe minori-taire - Suns, na katerem so se občinstvu predstavile glasbene skupine, ki so odraz evropskih manjšinskih jezikovnih istovetnosti. Večer, za katerega so dali pobudo deželna agencija za furlanski jezik Arlef, videmska Občina, Radio Onde Furlane in zadruga II Campo, je uspel. Občinstvo je na koncertu imelo priložnost spoznati svežo in zanimivo glasbeno produkcijo bendov, ki izvajajo svoje komade v manjšinskih jezikih. Od osmih nastopajočih skupin (furlansko-sar-dinska R.Esistence in dub, švicarsko-retoromanska Ursina Giger, katalonska iz Sardinije Chichimeca, albanska iz Kalabrije Peppa Marriti band, ladinska iz doline Fassa En-cresciadum, furlanski Lino Straulino, sardinski Dr Drer & Crc Posse in Harri Stojka v romskem jeziku), so poslušalci in žirija izbrali dve (karnijskega kantavtorja Straulina in sardinski bend Dr Drer & Crc Posse), ki se bosta konec oktobra pomerili na finalnem nastopu evropskega festivala Liet manjšinskih jezikov in malih domovin, ki se bo od- vijal v Ljouweru (Frizija) na Nizozemskem. Videnški nastop je dokazal, kako lahko tako imenovani manjšinski jeziki združujejo in ne ločujejo ljudi. Medtem ko bo prihodnje leto festival Liet romal na Škotsko, so predstavniki krajevnih oblasti odločili, da kandidirajo Videm za izvedbo mednarodnega festivala manjšinskih jezikov za leto 2011. Potek prireditve v furlanski prestolnici bi potrdil tezo, da predstavlja poznavanje furlanščine (in drugih manjšinskih jezikov) sredstvo za srečanje in integracijo in nikakor ne priložnosti za zapiranje in povratek v preteklost. Furlanski kantavtor Lino Straulino Grande l’impegno profuso dall’associazione Amis di Grupignan A Grupignano la tradizionale festa della Madonna delle Grazie Domenica 6 settembre la frazione cividalese di Grupignano ha festeggiato la Madonna delle Grazie con la tradizionale coesistenza della componente religiosa e di quella folcloristica. Dopo la messa mattutina, il pomeriggio la massiccia statua della Beata Vergine è stata accompagnata solennemente in processione lungo le vie del paese e i suoi portatori hanno indossato una tunica bianca e azzurra proprio come accadeva un tempo. Al corteo, condotto dalla Banda di Cividale, si accodano anche i fanciulli che lanciano colorati petali sulla strada, monsignor Adriano Ceppare che aiuta i fedeli nella preghiera, i portatori degli stendardi e altri paesani. La festa è poi proseguita con il concerto della banda, che ha allietato i convenuti dopo che i cuccagnari della generazione precedente hanno terminato il loro corso a seguito di trent'anni di onorata carriera. A conclusione dei festeggiamenti, l'associazione culturale - ricreativa Amìs di Grupignan, che si è curata di decorare il paese con i fiori di carta, ha organizzato la classica tombola per un ulterio- re momento di aggregazione; intanto il chiosco con cibi è bevande ha continuato a funzionare sempre ben fornito. Questa è solo una delle numerose attività che questa associazione ripete annualmente con l'intento di mantenere ben vivi gli usi e costumi della comunità: essa infatti allestisce il presepio artigianale nella propria sede durante il periodo natalizio, organizza la Fogarissa il giorno dell'Epifania, la mascherata col carro a carnevale e il gioco del Truc a Pasqua; inoltre si impegna periodicamente nella pulizia di una sponda del Natisone e, la seconda domenica di novembre, nella Festa del Ringraziamento. Lorenzo Paussa mentre il gruppo dei giovani cuccagnari ultimava i preparativi per un simpatico spet-tacolino che, come di consueto, ha preceduto la tanto attesa (soprattutto dai più piccoli) salita al palo pieno di regali. Grazie a questi ragazzi la continuità di tale tradizione resta così garantita, Četrtek, 17. septembra 2009 s prve strani Tako je nastala serija slik o Romih, za katere so značilne izredno žive barve in dajejo občutek velike dinamičnosti. Avtorica je za svojo prvo razstavo, ki si jo nedvomno velja ogledati, izbrala provokativen naslov »Ke se boji černa moža«. »Tako kot smo kot otroci med igro bežali pred črnim možem, ki je za nas predstavljal nekaj neznanega, se tudi zdaj marsikdo izogiba Romom, prav zaradi tega ker jih premalo pozna,« je povedala Barbara Tomasino. Številna publika je nato v petek 11. sledila tudi predstavitvi knjige o Romih Pina Petruzzellija. Kot je povedal Miha Obit, ki je vodil pogovor z avtorjem, gre za eno redkih knjig, ki prikazujejo življenje Romov z njihovega zornega kota. Petruzzelli je namreč kar pet let preživel med Romi in Sinti in podrobno spoznal razmere, v katerih živijo, in vse krivice, katerim so bili in so še vedno podvrženi. Italijanski književnik je zgodbe Romov, s katerimi je Od širjenja napačnih stereotipov do pomanjkljive integracije Romov v V Spetru razstava Barbare Tomasino in predstavitev knjige Pina Petruzzellija v vseh teh letih govoril, zbral v knjigi, predgovor h kateri je napisal Predrag Matveje-vič. Petruzzelli je zbranim povedal, kako so nomadski kampi, v katerih so razmere za življenje neznosne, v bistvu italijanska posebnost, saj drugje po Evropi Romi živijo v barakah ali hišah. Če so v Italiji še posebno zapostavljeni, pa imajo tudi Publika na otvoritvi razstave v Beneški galeriji Pino Petruzzelli med predstavitvijo knjige Non chiamarmi zingaro v ostalih državah do njih veliko predsodkov. Romi povsod težko dobijo službo. Zato so prisiljeni zatajiti svoj izvor, saj so delodajalci v glavnem do njih zelo nezaupljivi. Kar pa Romi in Sinti povsod najbolj pogrešajo, je spoštovanje. V civilni družbi, kateri mislimo, da pripadamo, bi morale veljati določene vrednote, a žal ni vedno tako, je še povedal Petruzzelli, ki v svoji knjigi opisuje, kako so se Romi v različnih evropskih državah integrirali z večinskim narodom. Pri tem je šlo v glavnem povsod za asimilacijo. Z vidika integracije pa so verjetno naj-slabše razmere prav v Italiji in Albaniji. V bivši Jugoslaviji je bilo nekoč življenje zanje lažje, s padcem komunizma pa so se tudi tu pojavile težave. Povsod po svetu za Rome veljajo določeni stereotipi, v katerih pa se sami ne prepoznavajo. Ni res, da je to narod, ki krade in ki ugrablja otroke. Prej velja na primer obratno, je povedal Petruzzelli, ki tudi v svoji knjigi govori o raznarodovalni švicarski politiki. V Švici so med leti 1926 in 1972 Romom odvzeli približno 2000 otrok in jih zaprli v psihiatrične bolnišnice ali jih zaupali drugim družinam, da bi iz njih naredili »prave Švicarje«. Vse to je dokumentirano in dokazano. Za stereotipe o Romih pa so po svoje krivi tudi intelektualci, meni italijanski režiser in pisatelj, saj se o tem narodu na splošno premalo govori. »Ko pa različni književniki ali režiserji odločijo, da bodo med protagonisti njihovih del Romi, jih na žalost v glavnem prikažejo povsem stereotipno. To velja na primer tudi za filme Kusturice,« je dejal Petruzzelli, ki pa je prisotnim tudi svetoval, naj preberejo kako delo Rajka Djukiča in drugih avtorjev, ki pa žal večinoma niso prevedeni v italijanščino. (T.G.) La musica tzigana con l’energia dei Langa I relatori che hanno partecipato alla tavola rotonda sui Rom in Italia e Slovenia I Rom in Italia non sono nomadi e per la metà nemmeno stranieri Secondo le stime della Caritas sono circa 140 mila i Rom in Itaba. Eppure nonostante rappresentino appena lo 0,2% della popolazione italiana e più della metà abbiano meno di 14 anni, sono fonte di paura, vengono percepiti come una minaccia, soprattutto come autori di reati e dunque un problema di ordine pubbh-co, mentre divengono protagonisti sui mezzi d'informazione a causa di insediamenti illegali e sgomberi forzati, oppure per roghi, incidenti e situazioni di degrado le cui prime vittime sono i loro bambini. I pregiudizi nei confronti dei Rom sono molti, il primo è che si tratti di una popolazione nomade. In realtà sono sedentari da anni, ma non riescono a radicarsi sul territorio ed integrarsi socialmente. Nella loro storia, fin dal Trecento quando provenienti dall'India fecero la loro comparsa in Europa, sono stati sempre perseguitati, discriminati, ridotti in schiavitù e condannati allo sterminio nei la-ger. Ancor oggi in Itaba vivono nei ‘campi’. L’altro pregiudizio è che si tratti di stranieri, invece la metà dei Rom residenti in Itaba sono cittadini itabani e dunque dovrebbero godere de-gb stessi diritti, compreso quebo, ad esempio, dopo aver subito uno sgombero, di avere lo stesso punteggio per le case popolari di chi ha avuto lo sfratto, ma non è così. La tavola rotonda promossa dal circolo Ivan Trinko sabato scorso a San Pietro al Natisone, neh'ambito deh'iniziativa In viaggio con i Rom, è stata l'occasione per approfondire un tema sul quale ci sono molti luoghi comuni, pregiudizi ed un'informazione parziale e spesso distorta. È stato il prof. Domenico Morelb, presidente del Confemih, l'associazione delle minoranze hn-guistiche in Itaba, a ricordare che molti organismi internazionab lamentano una diffusa di- scriminazione dei Rom in Italia, la mancanza di una legge di tutela che riconosca e preservi la loro cultura, la mancata soluzione dei problemi abitativi, di inserimento scolastico e formazione professionale che rappresentano i presupposti per l'integrazione. Pur notando un incremento negh ultimi anni, la maggior parte dei ragazzi Rom frequenta soltanto la scuola primaria e appena uno su 100 da adolescente va a scuola, ha detto Morelb. La legislazione più recente è di carattere emergenziale e punta soprattutto sulla questione sicurezza. L'itaha è nota in Europa come il paese dei campi, ha sottohneato poi Sergio Bontempelb, le Regioni b hanno regolamentati con leggi fotocopia e tutte prevedono la realizzazione di campi sosta temporanei. Ma i Rom non sono nomadi! E impressionante il parallehsmo con i ghetti per gli Ebrei, ha aggiunto, che servivano non solo per confinare, ma anche per convertire, oggi si direbbe per rieducare. Il problema dei Rom è più acuto nei grossi centri come Roma, Mbano e Napoli. L'ultima ondata di Rom, provenienti dalla Romania, si è stabibta sotto i ponti, in luoghi non autorizzati. Dai ghetti si è passati abe favelas, dove fanno la ricomparsa malattie che sembravano de-bebate, come la tubercolosi. In nome dei diritti umani, perchè le condizioni in cui si trovavano non sono toherabih, vengono così effettuati gh sgomberi. Per mandarti dove? “Via, anche nel comune vicino, ma non qui” è spesso la risposta anche di funzionari. Una piccola comunità di 319 Rom è presente anche nel comune di Udine che ha avviato negh anni passati un progetto specifico per favorire l'integrazione scolastica dei bambini. Ma non ha avuto successo, ha spiegato Marineha Il viaggio con i Rom si è concluso sabato 12 a Liessa con lo straordinario ed energico concerto del gruppo tzigano Langa, proveniente da Murska Sobota, in Slovenia. Hanno proposto pezzi della tradizione Rom ma anche d’autore. Questi ultimi, musicati da due componenti del gruppo, Jože e Mišo Kontrec, si avvalgono spesso dei testi dello scrittore Feri Lainšček. Polverino, autrice di una ricerca su questo tema, perchè non è stata conquistata la fiducia debe famighe, che temevano che i bambini perdessero le loro radici e la loro lingua, ma anche perchè è mancato un progetto di educazione interculturale. E in Slovenia qual è la pohtica nei confronti dei Rom, una comunità che conta circa 10 mila persone? AUa tavola rotonda sampietrina è intervenuto Jože Horvat Muc, presidente della Zveza Romov Slovenije, l'Unione dei Rom della Slovenia. Sono stati i Rom stessi dunque a parlare attraverso il loro presidente che è riconosciuto interlocutore delle istituzioni governative ed è questa la prima differenza significativa. Horvat Muc è a capo di un'organizzazione che opera da una ventina d’anni e riunisce 25 associazioni per la promozione di hngua e tradizione culturale, di un centro informativo Romic, di trasmissioni radiofoniche, due giomah e diverse pubbbcazioni. Ma molto ampia è anche la normativa che è stata adottata di recente e riguarda istruzione, cultura, occupazione, diritti politici e sistema debe auto- nomie. È in questo ambito che sono stati fatti i passi più importanti: sono 20 i comuni deba Slovenia dove i Rom hanno la possibihtà di avere un proprio rappresentante e quindi influire sulle scelte dell'ente locale. Naturalmente dalla teoria aha realtà di ogni giorno b passo è lungo e non tutti i comuni si sono adeguati, ma b cammino sulla via dell'integrazione è stato avviato bene. I problemi aperti ci sono, ha riconosciuto Muc, riguardano la pobtica abitativa, l'occupazione dove la discriminazione nei confronti dei Rom c'è ancora, l'istruzione. Anche se bisogna riconoscere che soprattutto neba zona del Prekmurje, ai confini deh'Ungheria, b h-vebo di integrazione è buono e tutti i bambini Rom frequentano la scuola deb'obbbgo. Senza attivisti capaci e caparbi non servirebbero nemmeno i migliori dipositivi di legge, ha dichiarato b segretario di stato Jožef Školč. La comunità Rom in Slovenia è visibbe e riconosciuta, ha uno status inimmaginabbe solo fino a 15 anni fa, ha aggiunto, e questo è merito deb'associazione dei Rom e del suo presidente. Šole Dvojezični šolski center ima letos dva razreda prve osnovne šole Veselo vzdušje na dvojezični šoli v 7 Spetru prvič dvojezična mala matura in dva prva razreda v osnovni šoli Za dvojezični šolski center v Spetru je bil ponedeljek res poseben in vesel dan. Začetek šolskega leta 2009/2010 je namreč prinesel pomembno novost, saj bodo letos prvi dijaki obiskovali tretji razred dvojezične nižje srednje šole, ki so jo v Špetru uvedli jeseni leta 2007, junija naslednje leto pa bodo tako v Benečiji imeli prvo dvojezično malo maturo. Ravnateljica špetrskega dvojezičnega šolskega centra Živa Gruden je že letos na lastne oči lahko videla, kakšni so novi izpiti ob zaključku nižje srednje šole: “Izkušnja je bila zame zelo pozitivna in koristna. Tako se bomo lažje pripravili na našo prvo dvojezično malo maturo. Dijaki bodo izpite iz posameznih predmetov polagali v jeziku, v katerem se jih učijo, odločiti pa bomo morali, če bodo vsedržavni test Invalsi opravljali v slovenščini ali italijanščini.” Srednješolci pa so te dni v Gorenjem Tarbiju v neke vrste šoli v naravi, tako daje bil zanje začetek šolskega leta nekoliko manj naporen. V šoli pa jih čakajo profesorji, ki jim sicer letne suplence še niso dokončno dodelili, saj še čakajo na objavo novih prednostnih lestvic. V naslednjih tednih bo treba tudi definirati dokončni šolski urnik. Spodbudne vesti prihajajo tudi iz osnovne šole, kjer bodo letos imeli za prvi razred kar dve paralelki, saj so se malčkom, ki so dvojezično šo- lanje začeli že v vrtcu, pridružili še nekateri, ki so obiskovali italijanski vrtec. Vse to je zadosten dokaz o priljubljenosti in kvaliteti špetrske dvojezične šole, ki vsako leto privablja učence iz številnih občin v Nadiških dolinah in okolici. “Na osnovni šoli imamo v prvem razredu vedno dokaj visoko število vpisov, tako da vedno nihamo med eno ali dvema paralelkama. Verjetno bi lahko bilo število učencev še večje, če bi imel naš vrtec večjo zmogljivost, tako pa je v njem mest le za približno 70 otrok, dodatne sekcije pa ne moremo odpreti. V primerjavi z lanskim šolskim letom pa velja omeniti še prihod dveh učencev iz Corna di Rosazzo, ki sta se k nam prepisala iz šole Trinko na Plešivem. Eden bo obiskoval osnovno šolo, drugi pa nižjo srednjo šolo,” je povedala ravnateljica. V Špetru so bili zadovoljni tudi zato, ker jim je bil dodeljen zadosten učiteljski kader, da bodo lahko ohranili didaktični model, na katerega so bili navajeni, čeprav bo eden izmed učiteljev na razpolago le 20 ur na teden, tako da bodo imeli zaradi tega nekoliko več dela tisti s polnim urnikom. Veselo vzdušje je bilo seveda tudi v vrtcu, kjer je bilo na prvi dan pouka prav ta- come succede da alcuni anni a questa parte, un sostanziale equilibrio generale, ma che presi nello specifico lasciano intravedere al- ko precej novih obrazov. Najmlajši bodo sicer nekaj časa imeli skrajšan urnik (do enih), tako da vključitev v novo okolje zanje ne bo preveč naporna in šokantna, poleg tega pa bosta lahko na tak način z njimi vedno obe vzgojiteljici. Razlogov za zadovoljstvo je bilo torej ob začetku šolskega leta v dvojezičnem šolskem centru veliko, pa čeprav je bil zaradi reforme Gelmini lansko zimo postavljen pod vprašaj sam obstoj špetrskega dvojezičnega večstopenjskega zavoda. (T.G.) cune situazioni critiche: sino a quando, ad esempio, sarà possibile mantenere attiva una scuola dell’infanzia con solo tre bambini? Medie in calo, incrementa la primaria L’analisi dei dati degli iscritti ai due Istituti comprensivi Bilingue, i genitori lanciano l’allarme eternit Una parte dell’edificio della scuola bilingue di S. Pietro al Natisone presenta una copertura in eternit. L’allarme proviene da un gruppo di genitori di alunni della scuola, che hanno seguito, nei mesi scorsi, una questione “che ci angustia particolarmente in relazione alla salute ed alla sicurezza dei nostri bambini”. Le acque piovane - affermano i genitori - cadono diretta-mente dal tetto di eternit a terra, nel giardino, dove i bambini sono soliti giocare, toccando anche per terra con le mani. E stata fatta una segnalazione all’Azienda sanitaria e sono state richieste informazioni al Comune di S. Pietro. Quest’ultimo si è assunto l’impegno di procedere ad una perizia per valutare la presenza di particelle volatili. Risulta che l’ultimo intervento di consolidamento temporaneo della copertura in eternit - fanno sapere - risale a otto anni fa. L’Asl ha effettuato un sopralluogo e confermato la presenza del materiale senza però identificare irregolarità o rotture dello stesso. Ora i genitori sperano di diventare una voce più consistente, al fine di affiancare la direzione didattica nelle richieste al Comune in merito alla manutezione dell’edificio e per promuovere e segnalare eventuali adeguamenti strutturali che rendano l’edificio più funzionale e sicuro. dalla prima pagina La nuova dirigente scolastica di S. Pietro è nativa di Stupizza, dove si recava spesso sino alla morte della madre, avvenuta tre anni fa. Rimane comunque affezionata alle Valli del Natisone, tanto che rivela: “Questa destinazione l’ho scelta io.” I numeri dell’Istituto comprensivo che dirige dallo scorso primo settembre, se confrontati con quelli dello scorso anno scolastico, sono a doppia faccia. ‘Piange’ la scuola media, dove tra S. Leonardo e S. Pietro si sono persi 19 alunni, praticamente una classe. Il computo complessivo per quanto riguarda le Valli diviene meno amaro solo con un recupero dovuto all’aumento (+6) della media bilingue, che quest’anno completa per la prima volta, con la terza classe, il suo ciclo. Per quanto riguarda le scuole dell’infanzia, bilancio in netto pareggio rispetto allo scorso anno. Nello specifico, però, l’asilo di Savogna rimane con tre bambini iscritti, erano nove lo scorso anno. In leggero calo anche gli iscritti della scuola dell’infanzia di S. Leonardo, crescono quelli di Pulfero, San Pietro e della bilingue. Infine la scuola primaria. A parte la ‘cenerentola’ Savogna, dove si registra una leggera (ma in percentuale significativa, considerati i numeri) diminuzione, e Pulfero che rimane stabile (ma anche qui si parla di cifre minime) per gli altri plessi vanno segnalati aumenti: +4 a S. Leonardo, +8 a S. Pietro e +12 nella scuola primaria bilingue, il cui Istituto comprensivo tocca quest’anno la quota di 223 alunni, erano 201 lo scorso anno. Infine una curiosità che riguarda solo l’Istituto comprensivo di S. Pietro: di tutti gli allievi iscritti, la percentuale degli stranieri è del 17,6 per cento. Questi i numeri dell’anno scolastico che è iniziato lunedì, numeri che indicano, Comune l II III Totale Diff. ’08 S. Leonardo 10 13 10 33 -5 S. Pietro 31 27 31 89 -14 Bilingue 10 15 11 36 +6 Tot. Valli 51 55 52 158 -13 Comune 2007 2006 2005 2004 Totale Diff. ’08 Pulfero 1 6 5 5 17 +2 San Leonardo 2 8 6 4 20 -3 San Pietro al Nat. 4 15 19 12 50 +3 Savogna 0 1 1 1 3 -6 Scuola bilingue 5 20 26 22 73 +4 Totale Valli 12 50 57 44 163 0 Comune l II III IV V Totale Diff. '08 Pulfero 0 2 0 3 1 6 0 San Leonardo 13 12 10 8 5 48 +4 San Pietro al Nat. 17 16 9 14 14 70 +8 Savogna 1 5 2 2 0 10 -2 Scuola bilingue 26 18 20 22 28 116 + 12 Totale Valli 57 53 41 49 48 248 +22 Aktualno Proslava v Kobaridu: “Smo leta 2009 in še govorimo slovensko” s prve strani Predsednik slovenske vlade je na ponedeljkovi proslavi v Kobaridu dejal, da je bila Primorska priključena zaradi narodno-osvbodilnega boja in da je bila “priključitev Primorske k Sloveniji in takratni Jugoslaviji veliko dejanje, ki ga je bilo mogoče doseči le zato, ker je slovenska oziroma takratna jugoslovanska stran v diplomatskem boju lahko uveljavljala svojo udeležbo v boju zoper nacistično Nemčijo in fašistično Italijo”. Slovenski premier Borut Pahor je spregovoril o težavah, s katerimi se danes soočata Slovenija in ves sodobni svet in zahtevajo drugačen napor, da bi jih premagali. Ob tem je izpostavil vpraša- nje dokončne rešitve meje s Hrvaško. “Problem je velik in v zadnjih 18-ih letih ga nismo uspeli rešiti. Predlog, ki ga obema parlamentoma dajeva s predsednico hrvaške vlade, vzbuja upanje, da bo vendar v razumnem času rešen na pravičen način,” je dejal slovenski predsednik. Na slovesnosti, ki stajo zasnovala Marjan Bevk in Zdravko Duša, je imela svoje vidno mesto tudi Beneška Slovenija, in to ne le kot žrtev zatiranja za časa Cedermecv, a tudi s svojo današnjo u-stvarjalno energijo. Ob Cecilii Blasutig, ki je na prireditvi sodelovala kot povezovalka, je nastopila tudi skupina BK Evolu-tion s pesmijo Igorja Cerna v terskem dialektu. v C".' 'J Ob dogodkih iz prve svetovne vojne so spoznali še obmejne kraje Obisk muzeja na prostem na Kolovratu Novinarji evropskih manjšinskih dnevnikov na obisku v Nadiških dolinah Slovenski premier Borut Pahor na proslavi v Kobaridu Obiskali so dvojezično šolo v Špetru, slovenske organizacije in muzej na Kolovratu s prve strani V enotedenskem bivanju v naši deželi so novinarji evropskih manjšinskih dnevnikov podrobno spoznali stvarnost slovenske manjšine v vseh treh pokrajinah, obiskali pa so tudi italijansko manjšino v Sloveniji. Novinarji so obiskali tudi Benečijo in so en cel dan preživeli v Nadiških dolinah. V četrtek, 10. septembra, so se najprej odpravili v Špeter, kjer so jih sprejeli predstavnica Inštituta za slovensko kulturo Marina Cernetig, odgovorna urednica Novega Matajurja Jole Namor in ravnateljica dvojezičnega šolskega centra Živa Gruden, ki je gostom razkazala šolo in jim obrazložila njeno delovanje in pomen za celotno slovensko skupnost. Sledil je Via libera alla legge regionale di tutela della lingua tedesca Il Consiglio delle Autonomie locali, riu- l'approvazione delle norme per la tutela nitosi nei giorni scorsi a Udine, ha dato della minoranza slovena (LR n.26/2007) il via libera alla legge di tutela e promo- e quelle relative alla valorizzazione del-zione delle minoranze di lingua tedesca, la lingua friulana (LR 29/2007), si prosi chiude così il cerchio riguardante la va- spetta ora il riconoscimento e la tutela an-lorizzazione delle minoranze linguistiche che delle comunità germanofone del presenti sul territorio regionale. Dopo Friuli Venezia Giulia. ganizacij so svojim gostom tudi razložili, kako je manjšina tu še vedno pod udarom, čeprav je njen položaj zdaj neprimerno boljši kot v preteklosti. Kljub temu pa je še vedno veliko nasprotnikov Slovencev, ki zagovarjajo teorijo, da narečja na Videnskem niso slovenskega izvora. Po kosilu je bil na vrsti še ogled muzeja na prostem na Kolovratu, kjer so si novinarji združenja Midas v spremstvu vodiča iz kobariškega muzeja in Manuele Cicigoi ogledali jarke iz prve svetovne vojne in izvedeli marsikaj zanimivega o bitkah na tem ozemlju ter o čezmejnem sodelovanju. manjšine v videnski pokrajini, o zaščitnih zakonih in o slovenskem štirinajstdnevniku Dom, Negrova pa je gostom podrobneje predstavila rezijansko stvarnost in možnosti za razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Videnskem. Novinarji manjšinskih dnevnikov so tako lahko ugotovili, da se stvarnost slovenske narodnostne skupnosti v videnski pokrajini precej razlikuje od tiste v Trstu in Gorici, pa tudi med posameznimi deli pokrajine so opazne velike razlike. Na področju izobraževanja, na primer, je slovenska skupnost na Videnskem dosegla evropski standard kakovo- Na dvojezični šoli v Špetru kratek obisk stare langobardske prestolnice, Čedada, kjer se seveda niso mogli izogniti sprehodu po znanem Hudičevem mostu nad Nadižo. Nato so si ogledali sedež slovenskega tednika Novi Matajur, kjer je o nastanku in delovanju časopisa spregovorila Jole Namor. Po kratkem premoru in kavi na enem izmed privlačnih čedajskih trgov pa je novinarje že čakal sprejem na sedežu Kulturnega društva Ivan Trinko. Tu sta jih sprejela Giorgio Banchig in Luigia Negro, pokrajinska predsednika krovnih organizacij SSO in SKGZ. Banchig je spregovoril predvsem o zgodovini slovenske sti s špetrsko dvojezično šolo, na drugi skrajni strani pa se otrokom v Reziji v šoli nudi le sedem ur pouka rezijanščine na leto (!). Predstavniki slovenskih or- Motivo caratteristico di Sauris Le aree interessate da questo provvedimento, che è stato presentato dal consigliere regionale Fran-co Baritussio (Pdl), sono i tre Comuni della Val Canale (Tarvisio-Tarvis, Mal-borghetto-Malborgeth e Valbruna-Wolfsbach) e due della Carnia (Sauris-Zahre e la frazione di Ti-mau-Tischlbong di Paluz-za), dove sono presenti le antiche popolazioni tedesche, che si sono sviluppate nel corso dei secoli come isole linguistiche. “Senza uscire dal seminato della legge nazionale 482/1999, si tratta di una norma sobria, snella ed efficace, che va a colmare un vuoto. È una legge, che più che indicare obblighi offre opportunità”, ha commentato Baritussio. Il testo della norma è formato da 17 articoli, che comprendono la possibilità, data a chi parla il tedesco nei Comuni in questione, di rivolgersi nella propria lingua agli uffici della pubblica amministrazione (gli sportelli linguistici sono già attivi nei Comuni interessati). Egualmente, saranno gli stessi Enti locali a decidere se e come utilizzare il tedesco nella toponomastica e per la segnaletica stradale, fermo restando il principio dell'ufficialità della lingua italiana. La proposta di legge parla poi della diffusione della lingua e della cultura tedesca nelle scuole, dove vivono le citate minoranze linguistiche e prevede l’attuazione ed il potenziamento degli impianti di diffusione del servizio pubblico radio-televisivo e convenzioni specifiche con emittenti private per programmi in lingua tedesca. È inoltre prevista l'istituzione di una Commissione e di un fondo regionali necessari per supportare le attività di tutela delle minoranze tedesche. Il relatore della legge Baritussio ha spiegato come l’approvazione della norma non comporterà maggiori oneri per le istituzioni. A/a srečanju s predstavniki slovenskih organizacij v Čedadu Sabato 13 settembre si è concluso il tradizionale torneo di Cosizza Over 40, nelle finali al cardiopalmo prevalgono Oborza e Stregna L’Azzurra si aggiudica il ‘Memorial Andrea Lauretig’per Pulcini Si è conclusa alla grande a Cosizza di S. Leonardo, sabato 13 settembre, la dodicesima edizione del torneo Over 40 che ha registrato un finale equilibratissimo, con le due gare decisive in programma concluse solo dopo la lotteria dei calci di rigore. Il programma è iniziato nel tardo pomeriggio con le finali del ‘Memorial Andrea Lauretig’ riservato alla categoria Pulcini che ha registrato il successo del Moi-macco per due reti a zero sulla Torreanese. Nella successiva finale per il titolo, l’Audace, sempre in vantaggio, si è vista rimontare dagli avversari della Azzurra di Premariacco che alla fine hanno messo fuori la freccia superando i padroni di casa e aggiudicandosi, con il risultato finale di tre reti a due, il trofeo consegnato dalla signora Teresa. V Sport Le squadre di Stregna (sopra) e di Oborza, vincitrici rispettivamente della fascia A e B del torneo Over 40 La finale Over 40 della fascia B tra la formazione di Oborza e quella di Azzida si è conclusa in parità, senza reti. Il risultato non si è sbloc- cato neppure nei supplementari, ai rigori si è imposta Oborza per 6-5. È seguita la finale di fascia A tra la squadra di Drenchia e quella di Stre- gna. I tempi regolamentari si sono chiusi in parità sul risultato di 1-1 firmato dalle reti di Edo Drecogna per Stregna e da Maurizio Grat-ton per Drenchia. La gara è proseguita con i supplementari che si sono chiusi con lo stesso risultato. Con questa situazione, per assegnare il trofeo sono stati necessari i calci di ri- gore con la squadra di Stregna più precisa dal dischetto. Quattro a tre il risultato finale, con Stregna che si è quindi portata a casa l’ambito trofeo. Le altre due finaliste Drenchia (a sinistra) e Azzida. Sotto i Pulcini dellAudace e dell’Azzurra di Premariacco La visita sportiva è prevenzione primaria La visita medica di idoneità sportiva sarà equiparata quanto prima a tutti gli altri servizi sanitari offerti in maniera omogenea alla popolazione del Friuli Venezia Giulia. In questo modo, ha annunciato l'assessore regionale allo Sport, Elio De Anna, si potrà contare su una vera e propria prevenzione primaria complessiva (gratuita fino ai 18 anni) in grado di scoprire in anticipo sulle normali tempistiche eventuali patologie che, altrimenti, potrebbero essere molto più difficili da affrontare e risolvere. L'importante innovazione, ha spiegato De Anna, sarà alla base di un disegno di legge che colmerà in buona parte il vuoto di verifiche lasciato dalla medicina scolastica e dalle mancate visite di leva. Una vettura impegnata in una gara di autocross in un circuito friulano, a Gonars Denny Quarina bravo anche nell’autocross Denny Quarina di Ponte S. Quirino, oltre a ricoprire il non facile ruolo di navigatore nei rally (secondo di classe N2 all'ultimo Alpi Orientali, in coppia con Luca Su-sani di Merso di Sopra), si cimenta anche con l'autocross dimostrando anche in questo sport di saperci fare. Le gare di autocross si svolgono su un circuito chiuso sterrato con vetture a ruote coperte o scoperte a darsi battaglia. E in questo sport si stanno dimostrando bravi anche Alex Crainich ed i fratelli Andrea e Germano Sibau di Cemur che nelle varie gare a cui hanno partecipato fino ad ora si sono piazzati sempre piuttosto bene. novi matajur Četrtek, 17. septembra 2009 10 Una vittoria netta contro la Torreanese, anch’essa eliminata dal torneo Alla Valnatisone il derby in Coppa, domenica è già ora di campionato VALNATISONE - TORREANESE 3-0 mossa Buiese, gli ospiti a sone è andata a segno due Valnatisone: Menichino, Petrussi, Iuretig (1' st. Federico Chiabai), Covazzi (10’ st. Spagnut), Fabbro, Pelliz-zari, Michele Miano (27’ st. Andrea Scaunich), Cendou, Montina (45’ st. Bortolotti), Gabriele Miano, Cumer. Allenatore Lauro Vosca. A disposizione: Filaoro, Zanto-vino). Torreanese: Ballus (1’ st. Balutto), Mulloni ( 1’ st. Sfi-ligoi), Gnoni, Piccaro (39’ st. Orgnacco), Basso, Visentin, Magnan, Mauro Simaz, Ferraro, (39’ st. Masetti), Pe-trello (12’ st. Corrado), Spa-ziante. Allenatore Ezio Ca-stagnaviz. A disposizione: Fabio Bolzicco, Dorligh. Arbitro : Sabbadini di Udine. E andato in scena domenica 13 settembre il derby valligiano tra la Valnatisone e la Torreanese, l’ultimo atto di Coppa Regione visto che entrambe le squadre erano già eliminate matematicamente dalla manifestazione. Le contendenti sono alla ricerca della forma migliore in vista dell’inizio del campionato che domenica prossima vedrà impegnate la squadra locale in casa, alle 15.30, contro la neopro- Moraro, avversari di un’altra squadra neopromossa. La vittoria è andata alla formazione azzurra guidata da Lauro Vosca. La Valnati- volte nel primo tempo con Gabriele Miano e Matteo Cumer, arrotondando il risultato nella ripresa con Andrea Scaunich. Sport - Per Allievi e Giovanissimi l’ora dell’esordio Prenderanno il via domenica 20 settembre, alle 10.30, i campionati regionali degli Allievi e dei Giovanissimi. Gli Allievi della Valnatisone saranno impegnati Cidismo, Dora corona con successo la rincorsa al titolo Triveneto Domenica 13 settembre a Nove, in provincia di Vicenza, Dora Ciccone ha coronato con successo la rincorsa al titolo del campionato Triveneto della categoria Esordienti. NeU'ambito della classica Giornata Rosa organizzata dal GS Avantec Artuso tre colli di Bre-ganze, si sono svolte le ultime prove del campionato Triveneto e del Chal-lenge rosa del Comitato FCI di Vicenza. Sul circuito, insidioso per le numerose curve e le strade spesso molto strette da percorrere per cinque volte, l’arrivo è stato in gruppo con la volata nella quale ha prevalso Dora Ciccone Maila Andreotti (SC La Pu-jese). Ottimo il terzo posto di Catherine Altobelli, mentre Dora Ciccone, ancora con i postumi delle cadute di una precedente gara, è riuscita a conquistare la settima piazza che le ha consentito di raggiungere la vetta della classifica del campionato Triveneto per le Esordienti del secondo anno, completando il successo del Team Isonzo che, con una prova di anticipo, aveva già festeggiato il titolo del primo anno con Catherine Altobelli. Per Dora Ciccone il titolo Triveneto è il primo della stagione, a coronamento di una lunga serie di risultati molto lusinghieri, nonostante nelle prove per i titoli e le relative maglie abbia dovuto spesso inchinarsi, anche per un nonnulla, alle avversarie. Un risultato che ne premia la continuità e l'impegno e che sarebbe stato raggiunto con meno patemi d’animo se nella prova di San Marco la brava Dora non fosse rovinosamente caduta nella volata finale. nella trasferta di Pordenone, mentre quelli di Moimacco giocheranno sul campo di San Vito al Tagliamento. I Giovanissimi del Moimacco ospiteranno il San Luigi. Nell’ultimo comunicato ufficiale la Figc provinciale ha reso noti i gironi provinciali dei Giovanissimi. La Valnatisone impegnata in questa categoria è stata inserita nel girone B assieme alle seguenti squadre: Azzurra Premariacco, Buttrio, Centro Sedia Calcio, Chia-vris, Esperia 97, Fortissimi Udine, Forum Julii, Graphi-studio Tavagnacco/B, Libero Atletico Rizzi/A, 013, San Gottardo e Serenissima Pra-damano. Per quanto riguarda la categoria Esordienti, la società di S. Pietro al Natiso-ne ha iscritto una squadra che parteciperà nel campionato a undici. Anche per questa stagione l’Audace di San Leonardo prenderà parte al campionato dei Pulcini a cinque con una squadra. Saranno due invece le formazioni che si misureranno nel campionato a sette giocatori. Na Madžarskem uspešna slovenska jadralca Nel campionato Friulbike il gruppo sportivo ‘Valli del Natisone’ punta alla conferma Bike, Azzida pedala verso il titolo regionale Buone le prestazioni degli atleti anche nel campionato ‘Friul Contest’ conclusosi domenica Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti Slovenska jadralca iz Trsta Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, ki tekmujeta v prav tako slovenskem jadralnem klubu Cupa, sta na Blatnem jezeru na Madžarskem osvojila tretje mesto na minulem evropskem mladinskem prvenstvu. Jadralca, ki tekmujeta na jadrnici olimpijskega razreda 470, sta se pred tem udeležila svetovnega prvenstva v Grčiji, kjer sta bila “samo” štirinajsta. Na Blatnem jezeru pa so se pomerile iste posadke. Simonu in Jašu pa se je tokrat posrečila uvrstitev na tretje mesto. Gre za lep uspeh, saj sta to mlada jadralca, ki bosta v mladinski kategoriji lahko tekmovala še tri leta, to je do 21. leta. Oba sta dijaka in bosta prihodnje leto maturirala. Ostali jadralci v kategoriji so v bistvu že profesionalci. Cilj Simona in Jaša so seveda olimpijske igre. Od marca 2009 sta vključena v splošni italijanski “strateški načrt” olimpijskega cikla 2009-2012. Med sedmimi najboljšimi italijanskimi posadkami sta v skupini C, kjer sta že deležna posebne strokovne in finančne podpore. Seveda ta ni dovolj in morata ostale stroške kriti klub in družina. Zato iščeta jadralca nove sponzorje. Kot dijaka imata tudi težave z zimskimi treningi, saj je Tržaški zaliv pozimi neprimeren. Njihovi konkurenti se lahko “selijo” v toplejše kraje. Vseeno pa imata slovenska jadralca realne možnosti, da dosežeta visoki cilj: tekmovanje na olimpijskih igrah. Roberto Gallo e (a destra) Loris Tomai Domenica 13 settembre si è concluso a Fagagna il campionato di mountainbike ‘Friul Contest’, campionato composto da otto gare (molto impegnative) svoltesi a Buttrio, Palmanova, Caneva, Orsaria, Sant’Andrat, Pur-gessimo, Torreano e, appunto, Fagagna. I portacolori del G.S. Azzida ‘Valli del Natisone’ si sono comportati ottimamente, classificandosi in tutte le categorie. I migliori sono stati Roberto Gallo nella categoria Giovani, giunto terzo, e Loris Tomat, anche lui terzo nella categoria B, la stessa posizione ottenuta anche nella classifica generale. Intanto continua il campionato Friulbike dove il G.S. Azzida ‘Valli del Natisone’ sta per laurearsi nuovamente campione regionale di mountainbike avendo oltre 200 punti di vantaggio sui rivali del Purgessimo con soltanto tre gare al termine. ŠPORT PO SLOVENSKO CEST K/O KotESARSTVO -ETAPA- VOZITI NA ČELU D 1 x siaj-GPM VOZITI V ZAVETERjU VMESNI CILJ VZPoM DIRKA V KLA tl EC) ©A/\3vùr SEDIE iibe; BUTTRIO novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v USPI Associato alPUSPI VENDESI Jeep Cherokee anno 2003. Cell. 338 2256485 Planinska družina Benečije Zaradi obnovitve pogodbe o upravljanju občinskega bazena v Čedadu bosta programa tečajev PLAVANJA in PROSTEGA PLAVANJA Planinske družine Benečije definirana v drugi polovici oktobra! Per rinnovo incarico di gestione della piscina comunale di Cividale IL CORSO DI NUOTO e NUOTO LIBERO proposto dalla Planinska verrà definito nella seconda metà di ottobre! Telovadba - Palestra Tečaj telovadbe, ki bo potekal v telovadnici nižjih srednjih šol v Špe-tru, je v fazi programiranja in bi se moral začeti prve dni oktobra. È in fase di programmazione il corso di ginnastica presso la palestra scuole medie di S. Pietro al Natisone che dovrebbe avere inizio i primi giorni di ottobre in giornate da destinarsi. info in vpisovanje: Flavia 0432/727631 - Daniela 0432/714303-731190 kajšnim kraju, še posebno še buj veseli, so parskočile na Liesah, je še živa. na pomuoč dvie ramonike An potlè, namest iti vsak an dvie kitare, po svoji poti damu, so se Takuo, še ankrat, lieška zbral v telovadnici (pale- fara je preživiela adno po-stri) za kosilo an de bojo vsi sebno nediejo. Srebrna Kaplja ILLEGIO - TOLMEZZO - PESARHS sabota, 26. septemberja ob 7.30 gremo iz Spietra (pred kamunam) - ob 9.00 pridemo v Illegio an puodemo gledat razstavo “Testi apocrifici” - ob 11. bomo v Pesariisu za videt razstavo ur - ob 12.30 kosilo - ob 15. pogledamo muzej ljudskega izročila v Tolmeču - ob 17. se ustave-mo v Pušji vesi (Venzone) za videt miestace - ob 20. se varnemo v Spietar. člani/sod: 40 €- nečlani / non sod: 43 € (avtobus, kosilo, vstopnina muzej an razstava), info in vpisovanje: k.d. Ivan Trinko 0432/731386 - Slovenski kulturni center 0432/727490 - Kmečka zveza 0432/727362 CAI Sottosezione “Val Natisone” 27 settembre 2009 CIMA DI MEZZO MONTE FLORIZ 2713 m- 2184 m Alpi Camiche - Gruppo del Coglians Cima di Mezzo (2713 m): escursionisti esperti Dislivello 1400 m circa - tempo in salita 3,30 ore Monte Floriz (2184 m): escursionisti Dislivello 900 m circa - tempo totale 6 ore circa Ore 6.30 Ritrovo e partenza da S. Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicale la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 727428) Per informazioni: Donato, Gianna (0432 727428) Četudi j e imeu dobar dohodek (reddito), Vigi je biu takuo uoharan, deje dau ženi Jožici samuo kajšan evro na miesac. Buoga žena nie viedela kuo se previdat za redit družino, zatuo an dan se je ujezla an j ala možu: - Vigi, če ti mi na daš kiek sudu vsaki miesac, bom vprašala ločitev (separazione). Sem šiguma, de sodnik mi bo dovoliu manjkul an tavžint evro na miesac za moje po-triebe (mantenimento). - Magar, de bi se takuo zgodilo! - je hitro odguoriu uoharni Vigi -takuo ti jih na bom muoru dat ist! ★ ★ ★ Mladim novičem se je rodiu te parvi otročič. Vesela mama gaje par-jela v naruoče, ga stisnila h sebe an j ala možu: - Pogledi dragi, je vas podoban tebe! - Dobro, moja draga, ti se na migu huduo zdi? - Ne, ne, pru nič, ker še bruozar, de miedih mi je jau, de grede ki bo rasu, se bo zbuojšu (migliorerà)! ★ ★ ★ Dvie parjateljce so se srečale: - Kuo ti gre s Tonina-cam? - je poprašala ta parva. - Sem ga pustila! - je odguorila ta druga. - An kuo j’ tiste? - Drugačne poglede (divergenza di vedute). - In sicer (e cioè)? - In sicer ist sem ni-mar pogleduvala samuo njega, on je pogledavu pa še puno drugih žensk! ★ ★ ★ Mož an žena sta se griela za kotam: - Stanko, tle na časopisu je napisano, de vsake tri te bielih otruok, se rodi adan te čarnih! - Nu, nu Sonja, na stuoj bit zaskarbjena! Kadar pridema do te trecjega, se ustavmo! ★ ★ ★ An mož je šu se spo-viedat gor na Staro goro an ku se je pokleknu pred maniham se je začeu kumrat: - Na more bit mogoče, de Buog je takuo okruten (crudele) z mano! Parvo me je ustva-ru an potle mi je na-luožu vsake sort boliez-ni: cirozo, revmatizme, skoljozo, sladkorno, kar-diopatične boliezni... Manih gaje potroštu: - Poslušajte, ist za-stopem vse, pa viertemi, je tudi kajšan, ki stoji slaviš, ku vi! - Oh ja, imate ražon! Moja žena, kije parali-zana na pastieji že puno liet! — Kronaka---------------------------------------- Že deset liet oženjena! “Ajajaj Fabrizio! San te ušafala na ta-pu! Zaki si začeu jest sam torto, brez me počakat?” “Ma ne, Silvia, kaj misleš... ist brez tebe na nardim nič, pru nič...”... Silvia, na stuoj ga kregat! Fabrizio je pru an pridan puob, ga poznamo vsi lepuo an vsi ga imamo radi. Skarbi puno za naše fare, za naše ljudi. Zna dajat pametne nasvete vsiem tistim, ki se h njemu obarnemo. An tudi kar je želeu uša-fat adno čečo za kupe spartit njega življenje, je ušafu to pravo. An donas smo pru vsi veseli vam želiet še puno, puno liet v mieru, ljubezni, veseju an nimar kupe z nami! Jutre, 18. setemberja, bo deset liet, ki sta se oženila. Želmo vam, de čez deset liet bomo spet tle vsi kupe z vami praznoval... an za napri, vam bomo pa tekrat uoščil! Parjatelji z Lies, s Hlocja an lieške fare novi matajur Četrtek, 17. septembra 2009 Senjam za Marijo Bandimico na Liesah Na Liesah so v nediejo 13. setemberja počastili Marijo Bandimico an le grede spomin na gaspuoda nunca Ar-tura Blasutta ob 15-letnici njega smarti. Po maši, par kateri je pieu zbor Pod lipo an je bla zmoliena v dvieh jezikih, po sloviensko an italijansko, so šli na precesijo s podobo Marije. Pred njo so čičice trosile rože. Stara navada, ki par Četrtek, 17. septembra 2009 12 Tommaso, šest miescu an že takuo velik! Njega koranine so v Kozci an v Podsriednjem “Ki dajeta zajest vašemu puobčju?”, vprašajo vsi mojo mamo an mojega tata, kar nas srečajo po pot al pa kar nas pridejo gledat... Za resnico poviedat, se pru lepuo runam. Imam šest miescu, pa san velik ku de bi imeu že adno lieto! Kaj mi dajejo za jest? Puno dobrih reči, pa ist bi kajšan krat pokušu an tiste, ki jih jedo te veliki: salam, pulente... Na vesta še, duo sam? Se kličem Tommaso an živim v kraju Teglio Veneto z mojo sestro Isabello, ki ima tri lieta, s tatam, ki se kliče Giordano Za-notel, z mamo, ki je pa Cristina Mar-tinig. Tle žive tudi moji noni Paola an Aldo an druga žlahta. Pogostu pa ho-dem tudi v Nediške doline, še posebno v Ošnjie, kjer živta nona Bruna Chiudi - Flipova iz Kozce an Aldo Martinig -Varhuščaku iz Podsriednjega. V njih hiši srečam tudi mojiga strica Luca an puno parjatelju. V Podsriednjem pa živi moja bižnona Lina. Vsiem pošiljam an velik objem!” t*S< it V nediejo 20. setemberja bo maša par svetim Kocjane V vaseh, ki spadajo pod faro Gorenjega Barnasa, žive mladi ljudje an mlade družine z otruok, ki s pomočjo tistih buj par lieteh se trudjo za daržat žive te- le vasi. So zlo povezani med sabo an takuo stvari stečejo lepuo napri. Takale je donas cierku svetega Kocjana. Za prit do nje je liepa, očejena staža Za šigurno stečejo lepuo tudi telo nediejo, 20. setemberja. Kličejo nas na pohod, ki se začne ob 11. uri v Gorenjim Bar-nase. Puodemo do cierkve svetega Kocjana, kije gor zad za vasjo, na grebenu. Cierkuca je malomanj vsa podarta, ostajajo le zuna-ji ziduovi, pa spomin med vasnjani na njo je zlo žiu. Na telo cierkuco so zlo povezani tudi skupnosti iz Mečane an Petjaga. Kar pridemo gor do nje, bo opudan sveta maša an po maši kosilo. Vsak naj poskarbi za se (pranzo al sacco). Če bo slava ura, sveta maša bo vse-glih, an le tisto nediejo, ob 11.30 v cierkvi v Gorenjim Barnase. Da Catania una bella notizia, Lea Gus è diventata nonna! “La nonna, Lea Gus, originaria di Liessa e fedele abbonata del vostro giornale, sarebbe felice di vedere pubblicata la notizia della nascita di suo nipote Federico...”. Così ci scrivono da Catania Luca Torre e Daniela, annunciando con grande gioia e felicità la nascita del loro primo bimbo, Federico, avvenuta in quella città il 28 luglio scorso. Quale miglior modo per festeggiare, proprio quel giorno, due anni di matrimonio? Alla gioia dei genitori si uniscono nonna Lea, nonno Fransceso, nonni Guido e Cettina e gli zii Alessandra, Giuseppe e Paolo. Lea Gus je doma z Lies, kjer so ljudske hiše (case popolari). Je bla mlada čeča, kar je zapoznala adnega puo-ba, kije biu paršu zavojo diela iz Palerma v Vidam. Francesco, takuo se kliče, je dielu v feroviji. Sta se zaljubila an oženila. 28 liet od tega sta šla živet v Catanijo an z njim tudi njih sin Luca, ki tekrat je biu an puobič. Vsi v družini so ostali zlo navezani na tele kraje, tudi Luca, ki je pogostu hodu tle h nam še posebno dokjer je bla živa njega nona Amalia Gus. Zvestuo prebierajo Novi Matajur za viedet, kaj se tle doma gaja. Telekrat pa tle doma preberejo, kar se je liepega zgodilo njim an za šigurno vsi tisti, ki jih poznajo, še posebno gor na Liesah an go par Hloc bojo veseli za telo lepo novico. Srečno življenje, Federico, an adan velik pozdrav vsi toji družini! Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 20. SEPTEMBRA Q8 Čedad (na poti pruoti Šenčurju) VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it ? Četrtek, 17. septembra Nebo bo pretežno oblačno. V prvih jutranjih urah bodo možne tudi močnejše padavine, čez dan se bo vreme izboljšalo, čeprav bodo še možne posamezne plohe. Petek, 18. septembra Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno možnostjo lažjih krajevnih padavin. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 12/15 17/19 Najnižja temperatura (°C) 12/15 17/19 Najvišja temperatura (°C) 25/28 25/28 Najvišja temperatura (°C) 25/28 25/28 Srednja temperatura na 1000 m: 15°C Srednja temperatura na 1000 m: 15°C Srednja temperatura na 2000 m: 8°C Srednja temperatura na 2000 m: 8°C SPLOSNA SLIKA Nizek pritisk, ki se nahaja nad Francijo in Španijo, povzroča zaustavljanje vlažnega zraku tudi nad našo deželo. OBETI Vreme bo še spremenljivo z možnostjo posameznih krajevnih padavin. Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. . . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) = = 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litori na Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 12. DECEMBRA 2009 Iz Čedada v Videm: 6.00*, 6.30*, 7.00, 7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 14.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** *samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Nujne telefonske številke Bolnica Čedad............... 7081 Bolnica Videm................5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisarjat Čedad 703046 Karabinierji .................112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad.................705611 URES-INAC..................730153 ENEL ..................167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad ...............700700 Čedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola ...........717208 K.D. IvanTrinko 731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka......................721021 Grmek .....................725006 Srednje....................724094 Sv. Lenart.................723028 Špeter ....................727272 Sovodnje ..................714007 Podbonesec.................726017 Tavorjana..................712028 Prapotno ..................713003 Tipana ....................788020 Bardo......................787032 Rezija ..............0433-53001/2 Gorska skupnost ___________727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 18. DO 24. SEPTEMBRA Čedad (Fontana) tel. 0432/731163 - Škrutove 723008 Njivica 787078 - Manzan (Brusutti) Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Fornasaro Čedad: do 20. setemberja Podboniesac: od 21. setemberja