Poštnina plaCana v gotovfnf DELAVSKA ENOTNOST PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE) Glasilo sindikatov Slovenije izdaja Republiški svet \ Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. -7- Tisk Časopis no-založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. Telefon uredništva in uprave 32-031, j uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-I-22L List izhaja vsak petek. — Rokopisov ne vračamo. — 1 Mesečna naročnina 40 din, četrtfetna 121) din, pol- [ letna 240 din, celoletna 480 din; posamezna štev. 10 din - GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ST. 40, / 28. SEPTEMBRA 1955 / LETO XV / CENA 10 DIN OB REZULTATIH IZPOLNITVE LETOŠNJEGA POLLETNEGA PLANA 1 POPRAVIMO ZAMUJENO Se ni dolgo tega, ko je podpredsednik Izvršnega sveta LRS in predsednik Odt>o.ra za gospodarstvo tovariš Viktor , Avbelj razložil rezultate izpolnjevanjia Plana v prvem polletju in kako kaže z izpolnitvijo celotnega letošnjega plana. Povzemamo še Hii nekaj misli dz tega. saj je zdaj še čas, da popravimo zamujeno, kjer najbolj šepam«. Prvo, kar lahko danes ugotovimo, je, da povzroča delovanje ekonomskih instrumentov planirane odnos« v gospodarstvu !n da so se predvidevanja, da se bodo razmere na trgu ustalile, Precej bolj uresničila kot prejšnja leta. Tak učinek je dosežen v glavnem zaradi delovanja ekonomskih instrumentov, . dokaj •halo zadlug za to pa trna zapestni činitelj, to je, delavski negam upravljanja ter družbe^ h& organizacije. Potemtakem se tudi sindikalne organizacije na morejo kaj pirida potrkat; na Prsi im reči, to j« tudi naša zasluga, mi smo bili tisti, ki smo spodbujali delovne kolektive k smotrnejšemu gospodarjenju. In &rav za to gre, da se v sindika-tih otresemo dokajšnje ravnodušnosti in da se veliko bol j kot ^slej zavzamemo za proizvod-njo, produktivnost in izpolnje-Vanje plana še posebej. Zlasti v juliju smo se slabo odrezali ^ začetku leta šm0 popolno-'b® realno predvideli, da se bo ^roizvodnja letos dvignila za V odstotkov. Številke Pa kažejo, a smo v prvem polletju proiz-*dli za j o/0 več koti v istem azdobju lani. Ce bi hoteli do Obea leta doseči teh 7 Vo, bi . Oralj vsak mesec presegati j.hsko povprečje za 12 a/o. Ju-jja Pa smo proizvedli komaj ,ne-več kot lani istega meseca, i . urej n j začetek drugega pol-s la nič kaj izpodbuden. Zakaj S|, n *e v juliju razmeroma tako 0 odrezali? Opravičila za to In' Je dovolj surovin Te lud' elektrike ni manjkalo. Ja |Je za 160',|> vet *c,<1’t Juti-rto, a,n'• Vzrok tiči v dveh stva-dopust; in napačno pojmo-zalog ogovorimo se o tem! Popustov ne razdeljujemo ^konierno skozi vse leto bja t&m razi''°® da proizvod-pr baletno mesece nazaduje, da' Jrias s.mo se tako razvadili, n,a do- bUst tnisllmo, da moramo htlad '' • Polsti, saj je tudi spo-'n jeseni, lepo. Nekaterim Ust.pp1’?. smučarjem bi še ceiio da ‘ 'g>i, če bi jih pustili pozira; dopust. Prav težko pa je razumeitj ibt-ste kolektive, ki na veliko dopustujejo poleti, pozimi j:im je pa toka premalo. Nekateri so celo zaprlj tovarno in šij vs;; skupaj na dopust. Takih je bilo menda okrog 40. Z® tako je težko nadomestiti izpade iz zimskih mesecev zavoljo toka, zdaj pa še tovarno ustavijo. Najmanj 2°/o se to pozna na ceitotn; proizvodnja in tega ni moč nadomestiti. Se vam ne zdi, ko tole ugotavljamo, da bi si lahko v marsikateri podružnici izprašali vest? Nedvomno! Dostikrat smo opozarjati, naj v podjetjih ža v začetku leta sestavijo pitan dopustov ta ko d,a proizvodnja pni tem ne bo trpela. In v začetku leta smo vedeli, da so v zimskih mesecih redukdije električnega toka. Zakaj ne bj takrat poslali nekaj ljudi na dopust? Zdaj bodlo pa težave-. Kako je z zalogami? Letos so se pojavile zaloge dokončanih izdelkov tudi v nekaterih takih podjetij ih, kjer so prej vse sproti prodali. Potrošnik; smo bili veseli tega pojava, saj to pomenil, da je večja ponudba kot povpraševanje —• torej bodo morale cene nujno padati. To pa je tudi viden znak, da se trg ustaijuj« in da lahko realneje računaš na daljši rok, kaj boš s svojo plačo kupil, na da .bi se močno bal, kaj bo jutri. V nekaterih podjetjih so na ta pojiav reagirali čisto napak. Namesto da bi takrat, ko smo ugotovili, da se nabira blago v skiadršču,! začeli resneje razmišljati, kako bi pocenil!,i proizvodnjo, kakšne vrste blaga bt moral; proizvajati, da bj šlo v denar, so paničarsko zmanjšali ali celo ustavili proizvodnjo. To je kajpak laže kot pa se spoprijeti s težavami. Naš trg še zdaleč ni zasičen z blagom. Le za tisto, ki ostaja na zalogi, ni pov-- praševanja. istočano pa ugotavljamo, da je le malo podjetij, kt nižajo ’ cene. Vsak pameten gospodar bi brž izračunal, kaj se mu bolj splača: držati zalogo ob isti cen; in plačevati obresti za zamrznjena obratna sredstva, alj ga poceniti vsaj za te obresti, ki jih bo moral tako 'alj tako plačati. Res je, da se blago, k; je že v skladišču, ne da dosti poceniti. Proizvodni stroški s0 bili pač, kakršni So bili, in se jih sedaj, ko je blago že proizvedeno, ne da znižati. Tudi večina družbenih dajatev je že plačanih. Rešitev ja torej le v tem. da,krepko pregledamo organizacijo dela, podrobno proučimo proizvodni postopek in podobno, im da danes proizvajamo ceneje in bolje. Potem lahko tudi blago tn zaloga prodajamo iz tovarne pod prejšnjo lastno ceno. Le tako b; smeti reagirati na zaloge, ne pa zmanjšati proizvodnjo. Tega sl Pri nas, kjer nam manjka še na vseh koncih in kra jih, nikakor ne smemo privoščiti. Imamo pogoje, da nadoknadimo zamujeno Da, imamo jihj So pogoji, da d0 konca leta izpolnimo plan vsaj količinsko. Vrednostno ga najbrž ne bomo Izpolnili, ker prodaja zaostaja. Tr.; stvari so, ki nas potrjujejo v naših pričakovanjih., Prvič je — kot smo že dejali — elektrike za 16 t/# več koit teni ih tudj za te mesece do konca leta dobro- kaže1. ^Vsej industriji res ne bo moč zadovoljiti potreb, po električnem toku, zlasti večjim potrošnikom je bo še manjkalo (Ruše, Kidričevo Jitd.) če ne bodo svoje proizvodnje reorganizirali. Ti naj. bi misliii na to, d,a b; bolj izkoristili nočni čas in nedetje, ko ostala industrija stoji. Takrat jim toka ne bo manjkalo. Potem bodo laže izpolnili svoje proizvodne nalogo dd konca teta. Pripravljajo tudj nov način razdeljevanja električnega toka. Sestavili bodo namreč drugačen razdelilnik, kar lahko veliko pripomore, k temu, da bomo čim-bolje izpolnili letošnji plan. Drugič, za surovine letos ni tak problem kot druga leta in teh v glavnem ne manjka. Tekstilna industrija na primer ni izkoristila dodatnih kontingentov in bo dovolj surovin še za drugo polletje. Tud; dinamika izpolnjevanja plana opravičuje pričakovanja, da bo proizvodni plan izpolnjen, seveda, če Se bomo za to resneje zavzeli. Leta 1663 smo izpolnili v prvem polletju 47,4 »/o, 1954 leta 47 »/o, lami 49,5»/« in letos 47 %> planirane letne proizvodnje. Številke izpolnjenega plana po potrošniških skupinah kažejo obratno sliko od tega, kar je v planu predvideno. V planu je predvideno, da bom-o proizvodnjo sredstev za delo znižali na 99 »/#, • proizvodnjo reprodukcijskega materiala povišali na 108 odstotkov, proizvodnjo blaga za široko potrošnjo pa na 113 IV Zgodilo Pa se je, da je proizvodnja sredstev za delo dosegla MO V«, torej 11 Vo več, kot je predvideno; v proizvodnji reprodukcijskega materiala smo za 7 Vo nižji (101 o/o); pri proizvodnji blaga za široko potrošnjo pa smo kar ja 21 »/o pod planiranim (92 »/#). Razlogi: dopusti, napačno pojmovanje zalog im deloma tudi pomanjkanje elektrike v prvih mesecih letos. V tekstilni industriji ustvarja slabo razpoloženje ukinitev nočnega dela žena, glede česar se pojavljajo najrazličnejša mnenja in včasih tudi neupravičena bojazen. Največ pa odnese predelo vatna industrija, ki je ostala za 15—20'Vo pod planom. No, položaj n; tak, da bj bili lahko ne vem kakšni pesimisti. Vendar je prav, da se prav; čas zavemo, kje nas čevelj žulj in da člmpre.j nadoknadi mo za mujeno, sicer bi to predstavljalo slabo osnovo za prihodnje leto, ko bomo stopiilj spet korak dalja v naš; gospodarski politiki. Cim boitj bomo letos uresničili planska predvidevanja, tem dalje bomo šli tahfco naslednja teto. Naša dolžnost v sindikaitih pa je, da se otresemo ravnodušnosti do vprašanj izpolnjevanja plana, k; se je marsikje . prijela sindikalnih odbornikov in ti kaj radi prepuste .vso skrb delavskim organom upravljanja. Zavedimo se. da smo organizacija upravljavcev im da smo tud; ml eden izmed tistih zavestnih činitelj ev, k; naj bodo gonilo delovnih kolektivov v borb; za plan! V. J. *iVOdnJ<> smo v prvem polletju precej zaostati za planom. Ce hočemo let« os-m proizvodu ie izpolniti, moramo vsak mesec doseči 12% ned lanskim. Možnosti pa so. da plan do konca leta koMčimsko izpolnimo. Dovolj je toka in surovin. zat0 zavihajmo e kave IZ K A S I H ORGANIZACIJ S SEJE REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KEMIČNIH DELAVCEV Za znanstveno proučavanje ORGANIZACIJE DELA V petek, 21. septembra, je bila v Ljubljani razširjena seja predsedstva Republiškega odbora Sindikata kemičnih delavcev. Na seji, kateri so prisostvovali predsedniki sindikalnih podružnic podjetij kemične, steklarske in papirne industrije, so veliko razpravljali o nalogah sindikalnih organizacij, ki jila imajo pri učvrstitvi delavskega upravljanja in ob prizadevanjih za višjo delovno storilnost. Za osnovo njihove razprave so vzeli anketo, ki jo je Republiški odbor tega sindikata poslal 25 podjetjem, da bi si tako ustvaril sliko o uspehih in težavah delavskega upravljanja. Odboi-nuki podružnic kemiične industrije so se pretekli petek pogo-VnrjaU • tem, kaj oai store, da bi letošnji plan dosegli in zvišati produktivnost deda Na splošno lahko trdimo, da se je v zadnjem času izboljšalo delo delavskih svetov. Zasedanja organov delavskega upravljanja so temeljiteje pripravljena. Člani delavskih svetov se že pred sejami Seznanjajo z vprašanji, ki jih bodo obravnavali (papirnica Vevče, IZ PODRUŽNICE »APNENIH« PEČOVNIK VESTNI ODBORNIKI O sindikalni podružnici »Ap-•etuk« v Pečovniku pri Celju nismo vedeli dosti, razen o nekem trenju lani, kar je ustvarilo neezdravo vzdušje v kolektivu. Z Izvolitvijo novega sindikalnega odbora, delavskega »veta ter s prihodom novega direktorja je končno le doseženo sodelovanje vsega kolektiva. Podoba takega sodelovanja je bil tudi sestanek kolekt va ob koncu prejšnjega meseca, ko so soglasno sprejeli poročila o delu sindikata, o proizvodnji ter pravilnik o premijah. Ko je sedanji odbor podružnice začel delati, so ustanov 11 blagajno vzajemne pomoči in danes je že 83 % kolektiva redno vlaga v to blagajno. Podružnica se je vključila v tekmovanje ostalih podružnic v celjski občini in se odlikuje po -rednem dostavljanju poroč:l, po tem, da so vsi zaposlen; včlanjeni v sindikat, postavijo pa se zlasti s tem, da so dosegli že 620 točk v akciji za prostovoljno oddajo krvi. Povejmo še to, da so letos pridobili 39 no-v h naročnikov na naš list. Podružnici želimo še v bodoče veliko uspehov. TEOL Ljubljana, Tovarna kleja Ljubljana, Steklarna Hrastnik itd.). Nekoliko slabše pa je z ob-veščevanjem delovnega kolektiva o sklepih, ki so jih sprejeli na sejah delavskega sveta. V nekaterih podjetjih pa so že kolektivu poročali o polletnem delu delavskega sveta. Tako v »Zlatorogu« in »Swaty« v Mariboru, steklarni Hrastnik in drugod. Organi upravljanja se vedno bolj zavedajo svojih nalog. Resna so prizadevanja, da bj se člani čimbolj izobrazili, saj so letos organizirali vrsto seminarjev in predavanj, na kalerih so se delavci Seznanili s splošnimi ekomjmskimi vprašanji in metodami dela delavskih svetov. Na ta predavanja oziroma seminarje, so razen sedanjih članov delavskih svetov povabili one tovariše, ki so bile v prejšnjih letih v organih upravljanja. V jeseni bodo s seminarji nadaljevali, na vsak način s kvalitetnejšimj, kot so bili doslej. ni bistveno povečala, so se na seji zadržali veliko časa tudi pri tem vprašanju. Primeri v nekaterih podjetjih kažejo,, da je proizvod-, n ja sicer narasti a, toda samo zato, ker so zaposlili več delavcev. Tako imajo v Tovarni rotopapir-ja 850 delavcev, dovolj pa bi bilo 750 ljudi. Ko so govorili o proizvodnosti, so poudarili, da je ta v veliki meri odvisna od dobre organizacije dela. Zastopnik tega podjetja je dejal, da je treba začeti z znanstvenim proučevanjem organizacije dela. V večjih podjetjih bi lahko sami organizirali poseben biro s svojimi strokovnjaki. Manjša pod'jetja; ki pa teh nimajo, si boto lahko pomagala * zunanjimi sodelavci. V posameznih podjetjih prevladuje mnenje, da vsega dela ni moč normirati. To so tudi do nedavnega mislili v mariborski tovarni »Swaty«, dokler niso na pobudo sindikalne podružnice uvedli norme. Proizvodnost je potem znatno narasla in danes upravlja v brusilo ici vse delo pet delavcev, medtem ko jih je bilo prej kar 12. Na setji so nekateri zastopniki podjetij povedali, kako je s Pre" mijami v njihovih tovarnah. Iz razprave o tem izluščimo samo nehaj osnovnih misli. Kadar govorimo o organizaciji dela, (od katere zavisi tudi večja prouzvod- nost), prav gotovo ne smemo po- POJASNILO NARODNE BANKE K ČLANKU »PREVISOKE OBRESTI RAČUNAJO« Trgovska podjetja ne smejo računati obresti V zadnji številki našega li-$ta smo objavili dopis tovariša Franca Pušnika iz Mežice, v katerem se pritožuje, da mu je trgovsko podjetje »Korotan* zaračunalo 8-procentne obresti od potrošniškega kredita. V opombi uredništva pa tmo zapisali pojasnilo Komunalne banke v Ljubljani, po katerem bi trgovska podjetja ne smela računati več kot 6-procentne obresti. Zaradi tega se je oglasila centrala Narodne banke FLRJ za Slovenijo In nam poslala naslednje pojasnilo: »Z Uredbo za dovoljevanje potrošniških posojil delavcem, uslužbencem in drugim določenim kategorijam upravičencev, ki je izšla 5 avgusta 1955, je predpisano, da smejo trgovska podjetja na drobno in trgovine povečati ceno blaga za največ 3 odstotke, po kateri prodajajo to blago za gotorH-*o. Ta povišek služi za kritje stroškov trgovine v zvezi z dovoljevanjem potrošniških posojil. JZ POMURJA Tekmovanje državnik uslužbencev V nedeljo, 23. septembra je •prejela Lendava državne uslužbence iz Pomurja. Sindikat državnih uslužbencev je priredil tekmovanje, na katerem so se Mami pomerili v atletiki, odbojki, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu itn šahu. Za prireditev je bilo med uslužbenci v Pomurju veliko zandirnanje. Ob tej priiifci so ohšsfcati tudi bele rudarje na naftnih poljih. J. S. Po tej uredbi torej trgovina ni upravičena zaračunavati potrošnikom kakršnih koli obresti, temveč samo do 3 odstotke stroškov od celotnega kreditnega zneska, ne glede na odplačilni rok, ki je običajno največ eno leto. Obresti, ki ji plačuje trgovina banki za svoj kredit, pa mora kriti s svojim rednim zaslužkom pri prodanem blagu. Uredba ne dovoljuje nobenih izjem in je vsak drugačen postopek trgovine nezakonit.* V veselje tovariša Franca Pušnika in vseh podobnih to pojasnilo rade volje objavljamo. sz jeseniške Železarne Manj izpada zaradi nezgod V prvem polletju letos jc v jeseniški železarni izpadlo zaradi 'obratnih nezgod 393 dnin manj kot v istem obdobju lanskega leta. Da bi obratne nezgode še bodj znižali, imajo cel sistem medob-ratnega tekmovanja in dobe najboljši obratne nagrade. Tako podružnico, o kateri nam paše naš dopisnik G. G., bi danes res lahko iskala z lučjo pri belem dnevu in je bržčas ne bi več našli. Krajevna podjetja .v Selnici ob Dravi so združena v eno stn- V mnogih podjetjih so osnovali v okviru delavskih .svetov vrsto komisij, tako komisijo za sprejemanje in odpuščanje delavcev, finančno - komercialno komisijo za organizacijo dela. Tem komisijam niso še točno določili njihovega torišča, tako da so bolj aili manj le na papirju. To vprašanje bodo morali seveda še proučiti. Ker sc proizvodnja v podjetjih OB DRAVI dikalno podružnico. Ob koncu lanskega leta so imeli občni zbor in na njem iz voh ti odbor. Ta pa od takrat do danes še ni prevzel posla od. starega odbora. Tako je ostala ta podružnica v ruški komuni le na papirju. Občinska sindikalni svet sa je že večkrat prizadeval, da bi jo obudil. Vendar so ostali vsi njegovi poskusi le glas vpijočega v puščavi. Zidaj se po drugih podružnicah že pripravljajo na občne zbore. Tudi ta odbor ga bo bržčas dočakal in odložil tako »naporno« družbeno službo. No, čas je pa še, da se vsaj na jesen zbude in vsaj malo popravijo zamujeno. Problemov je v teh majhnih podjetjih toliko, da ne bodo v zadregi, kje naj bi najprej prijeli. Kongres Sindikata zdravstvenih delavcev bo novembra Predsedstvo Centralnega odbora Sindikata zdravstvenih delavcev Jugoslavije je na zadnji seji sklenilo, da bp IV. kongres njihovega sindikata od 5. do 7. novembra v Zagrebu. Kongresa se bo udeležilo 120 delegatov iz vse države. zabiti na one ljudi, ki so odgovorni zanjo. Sindikalne organizacije bodo morale slej ali prej zainteresirali strokovnjake, da bodo začeli razmišljati, kaiko bi pove" čaili proizvodnjo. Ko smo ogoto* vili, potem lahko tudi trdimo, d* ne bi bilo napak, če bi zlasti »j'®n dodeljevali premije. Nikakor p^ ne bi bilo prav, če bi vsi delavci dobili premije- Kadar bi tako ravnali, bi premije izgubile svoj po* men, postale bi le dopolnilne pla" če. Sindikalne podružnice čakajo zdaj v zimskem času prece;sn:|e naloge. Nadaljevati bo treba z izobraževanjem člansfrva. Kar ,e tiče izpolnjevanja plana, se bodo morali delavski sveti posvetovat1 z vsem kolektivom, tako da bod® težave reševali skuipno. Sindikalne podružnice bodo morale paski" beti, da se čimiprej osnujejo biroji za znanstveno proučevanje o1-ganizacije dela. N. B. 50-Ietniea strokovne organizacije hrastniških steklarjev Leta 1906 so v Hrastniku ustanovili samostojno strokovno orga-niz.acijo steklarjev. Leta 1919 I® podružnica, te organizacije zahtevala zvišanje plač za 66 %, me^ tem, ko jih. je dosegla le za Potem, ko so dosegli ta uspeh, f6 je delo v organizaciji utrdilo jp izboljšalo. Tudi v poznejših htt^ vse do osvoboditve, se jc ta orga^ nizacija borila za pravice hrastiu ških steklarjev. Po vojni so pristopili vsi delav^ ci - steklarji v sindikalno P°‘“rl'?a nico steklarne, saj so vedeli, jim bo strokovna organizacija P*L mag al a tako, da bodo lahko svojin nalogam. VSEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM! »Delavska enotnost« — glasilo sindikatov Slovenijo opravlja danes še posebno važno politično in gospodarsko vlogo, ker so prav sindikati sestavni del organizacije delavskega in družbenega upravljanja. Od tod tudi veliko zanimanje za naš list, ki je močno razširjen v naših podjetjih in ustanovah. Prav iz teh razlogov smo se odločili, da bi bilo prav, če bi naša podjetja, ustanove; ljudski odbori in drugi objavljali v »Delavski enotnosti« vse vrste oglasov. Se posebno vas vabimo, da objavljate v našem glasilu razne razpise za nova delovna mesta, štipendije, licitacije itd. Tudi vsi, ki hočejo zaposlitve, bi lahko s pridom oglašali v našem glasilo. V »Delavski enotnosti« objavljajte tudi gospodarsko komercialne oglase kot na primer: iskanje in ponudbe strojev, surovin, blaga in slično. Naročajte tudi male oglase in bodite prepričani v uspeh oglasov, ki jih bo objavljala »Delavska enotnost«, zato ne pozabite na naslov: Uprava »Delavske enotnosti«, Ljubljana, Čufarjeva 3, poštni predal 284. IZ SELNICE BELA VRANA Sirom po domovini IZ TOLMINSKE komune OBČINA POD KRNOM No, težav nikjer ne manjka. Tudi v tolminski komuni niso brez njih. Pomagajo si, kakor si vedo in znajo. Industrije ni dosti, zlasti pa je pomembna tovarna avtomobilskih svečk. O teh zadevah smo se pred nedavnim pogovarjali z nekaterimi sindikalnimi in občinskimi odborniki. Tolminska podjetja so proiz-plan prvega polletja še k^r dobro izpolnila. V tovarni Pohištva, »Krn« imajo toliko na-to&il, da jih niti ne zmorejo. p'an- so izvršili tudi pri Gozd-gospodarstvu, prednjači pa «vto-prevozniško podjetje, ki je v P01 Ic-ta doseglo predvideni dohodek za vse leto. Pri tem so 0ene ostale iste, prevoznega l*aeka pa imajo le nekaj več. Penale in plače v gradbenih podjetjih Slabo stoje gradbena pod je t-V začetku leta ni bilo kre-4>‘»v za investicije, nekaj delav-so odpovedali, potem so pa licitacije za gradbena ■'a — delo 3e. delavcev pa ,b»njka. V tolminskih gradbenih ^ddjetjih bi potrebovali še •takšnih 150 delavcev, ki jih pa v -občini nj moč dobiti. Položaj je pravzaprav zares Zamotan. Podjetja so sklenila Pogodbe, v katerih je določen udi penale, 6e stavba ne bi bila 0 končana V dogovorjenem £*ku. Delavce bi dobila, če bi *ahko plačala delavcem terenske dodatke. Tako pa bodo mo-*’ait plačati penale. Pravilo, da .' bilo bolj smotrno, če bi pod-jutjem prepustili, kako naj plačajo delavce in da podjetja sama presodijo, kaj se jim bolj splača: plačati penale ali dobiti delavce in jih bolje plačati. ^ glavnem dobivajo polne plače _ Plače so v glavnem v vseh pudjetjih dobivali po tarifnih In bkih. Le eno gostinsko budjetje kjer so dobili nižje ^ afe. 'ker so plačevali obresti .a nerabna osnovna sredstva in jdj prometa je bilo bolj malo. . tega so še v dveh .grad-^i_^Lpodjetjih živelj ob nižjih . Športno tekmovanje ifiseniških železničarjev1 plačah. V težave je zašlo tudi obrtno mizarsko podjetje »Jelka«, ki se ukvarja v glavnem s stavbnim mizarstvom. Naročil ni bilo in danes so v škripcih. Občina je v denarni stiski Kljub temu. da so proizvodni plan v občini še dobro izpolnili, občinj vseeno manjka denarja. Lastne dohodke še nekaiko ustvarjajo, dohodkov iz gospodarstva Pa ni. Od predvidenih 20 miliijonov jih je bilo komaj poldrug milijon. Morda bo po polletni bilanci kaj bolje, vendar občini še vedno manjka 8 milijonov dinarjev. Prosili so za posojilo, s katerim bodo pokrili vsaj tekoče stroške. Sploh pa računajo, da letos, predvidenih dohodkov ne bodo ustvarili. Ostali bodo takole 10 do 15 odstotkov pod planom, nekaj tudi za to, ker so plan postavili previsoko. Seveda se bo to poznalo pri vsem občinskem gospodarstvu. Računal; so. da bodo dali letos precej krajevnim odborom, za komunalo pa so predvideli čer milijon dinarjev. Tako pa je ostalo kar pri 300 tisoč dinarjih. Za zdravstvo in socialo so predvideli 34 milijonov, številko pa so morali znižati na 23 milijonov. Sicer so pa pri nas vse občine v podobnih težavah. Težave sindikalnih odbornikov Odborniki občinskega sindikalnega sveta pravijo, da imajo veliko funkcij in se zato ne morejo posvetiti sindikalnemu delu. Ko sp pred občnim zborom sestavljali listo odbornikov na sindikalni svet, so izbrali vidnejše ljudi iz družbenega življenja občine. Poskus se ni kaj prida obnesel, ker ti ljudje nimajo časa in tako sindikalni svet bolj životari. V občini imajo 10 podružnic tn terena — kot sami pravijo — ne obvladajo. Od okrajnega sindikalnega sveta v Gorici pa pričakujejo več pomoči. Podatke o gospodarstvu podjetij zbira okraj. V občini bi radi zbrali na primer podatke o doseganju norm. Sami jih nimajo, iz podjetij težko kaj dobiš, od okrajne komisije za plače Pa je tudi bore malo. Ko so jo prosili, naj bi jim povedali, kako je z dopolnitvami tarifnega pravilnika podjetja »Standard«, jim na okraju niso mogli pojasniti, o zadevi so zvedeli šele v Ljubljani. Od okrajnega sindikalnega sveta tudi pričakujejo, da bi jim on posredoval take podatke, ki jih okraj mora imeti. Še bolj bi jim ustregli, če bi dobili obenem s podatki še analizo in stališče okrajnega sindikalnega sveta. To si žele in kaže. da bo okrajni svet sedaj na jesen ustregel njihovim željam. V. J. SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-BEŽIGRAD Podpora zadružništvu Poroflla predsednikov kmetij* ritih zadrug o odkupu in ostalih zadevah je za dosedanji način dela ljudskega odbora v mestu res nenavadna točka. Povedati,je treba, da se občinski ljudski odbor Ljubljana — Bežigrad že dalj časa trudi, kako bi k svojemu delu pritegnil tudi kmečke proizvajalce. Kmetijstvo v občini sicer ni najvažnejša gospodarska panoga, ven- dar je Je toliko pomembna, da bo v bližnji bodočnosti, znatno pripomogla k prebrani mestnega prebivalstva. Zato ker je občinski ljudski odbor skušal uredita to vprašanje, so najprej imenovali svet za kmetijstvo, na zadnjo sejo ljudskega odbora pa so povabili zastopnike upravnih odborov kmetijskih zadrug iz Ježice, Savelj in Tomačevega. Predsedniki teh zadrug so pove- TROJE OBLETNIC V preteklem tednu so v podjetju »Karoserija« v Ljubljani praznovali ■dvajsetletnico obstoja. Na svečani seji delav- , Stodikalna podružnica jesen.škjh sk^a svfta f Cezarjev u vali podpredsednik OLOLjud- tekmovanje v^počastitev d vaj- liana tog- Klemenčič, predsed-£tlecnice velike tekstne stavke. nika U^kih odborov Ljubljana -Šiška S„.u a— ^JovnJfz.,0!3! -ses“n° ^?ega kolektiva za njihovo požrtvo- in Bežigrad ter pred-nekaterih tovrstnih se je predsednik de- »* * V?e,L? kolek riva. Pomerili so >ianm t ',allet4i- odbojki, stre-Oovj. ’ KeS'Ianiu, namiznem tenisu, I^111 tn «hu. Prriij.atleti 50 tekmovali za družni^okal sindikalne po-theh Ce’ ' ' ki ga je branil obrat delavnice na Jesenicah. rata rat ». k J-Lornik III ohra, 'T‘krat to zmagali iz |£ga ‘en., k- naKra,! 8090 mod- 1, o ’c na d ru jem mesta ohrar drugem mestu obrat To .T '11 s 5953 točkami. na okmovanie je bila priprava celjska • teden, ki ga cinkarna organizira od tobr ° 7'i oktobra. Sredi ok- »ki d “0 na Jesenicah arfet-GovJ ■ 1 "ted športnfei Nove Jesen* ln. Jesen,c. Pozneje bodo »n tKan’ odootovali še v Italijo športnik'POrner^* * tamkajšniimi valno delo v času izgradnje tovarne. Predvojna proizvodnja karoserij je bila sila majhna. V vseh letih pred vojno so izdelali le 114 karoserij. Po vojni so začeli s pravim pionirskim delom. Te izdelke so začeli delati iz domačega materiala, medtem ko so bili pred vojno navezani samo na uvoz. Hkrati s tem so razširili tudi prostore. Tako imajo danes od nekdanjih 1040 kv. metrov že 4000 kv. metrov prostora. Ko so leta 1954 dobili še nove stroje, je začela proizvodnja naraščati tako po obsegu kakor tudi po kvaliteti. Do zdaj so napravili že tisoč karoserij. To podjetje danes poznajo že v vsej državi. To dokazuje tudi tesno sodelovanje »Karoserije« s tovarno TAM, »Rade Končar« in FAP. Podjetju se obeta še lepa bodočnost, potem, ko bodo dobili še nekaj stranskih obratov, se bo proizvodnja še znatno povečala. V tovarni »Titan« v Kamniku so proslavili šestdesetletnico obstoja tovarne. Na svečanost so povabili tudli predsednika republike tovariša Tita, fci je nekdaj delal v tej tovarni. Ker pa se predsednik Tito ni mogel odzvati vabilu, je poslal delovnemu kolektivu pozdravno pismo, V katerem je med drugim rečeno tudi tole: »Skupaj. z vami se veselim razvoja vašega podjetja prav tako, kot smo hkrati vsi skupaj ponosni na splošni in vsestranski napredek naše dežele, čvrsti temelji našega boljšega življenja so zgrajeni, toda na poti v boljšo prihodnost je bistveno tudi to, da ne pozabimo na tisto daljno minulost, ko je imel izkoriščani delavec kot edini družbena privilegij neznan in nezanesljiv jutrišnji dan. Z željo,da bi dajalo vaše pod7 Jetje dragoceni prispevek tudi v bodočem delu v vašo korist, v korist vašega mesta, republike in naše dežele sploh, vam čestitam k redkemu delovnemu jubileju ter vam pošiljam najtoplejše pozdrave, tako vašemu delovnemu kolektivu kakor vsem prebivalcem mesta kam-ni.ka«. • Nedavno tega je delovni kolektiv litijske predilnice slavil 70-letnico podjetja. Na to slavnost se je kolektiv dobro pripravil: Ves teden so bile razne prireditve. Najprej je bilo slavnostno zasedanje delavskega sveta, potlej so odkrili spominsko ploščo sedemnajstim padlim delavcem iz tovarne. Imeli so razne športne prireditve. V četrtek jim je predaval tovariš Roman Albreht, član predsedstva Republiškega sveta ZSJ o gospodarskih vprašanjih. Na predavanje je prišlo okoli 300 ljudi. V soboto zvečer je bil v Litiji koncert pevskega zbora delovnega kolektiva iz tekstilne tovarne »Induplati« iz Jarš. Po slavnostnem zborovanju pa je odšlo veliko članov kolektiva na proslavo 20-letnice tekstilne stavke v Kranj. dali, da te pospeševalni odhod ▼ njih le slabo razvijajo. Njihova lastna sredstva so zelo majhna, to pa zaradi tega, ker gre odkup mimo zadrug- V razpravi so poudarili, naj pristojni organi poskrbijo, da bo potekal odkup 1« preko zadrug. Ostro so graja® nekatera trgovska podjetja, ki odkupujejo kmečke pridelke neposredno od proizvajalcev. Na seji je govoril todi tajnic . Okrajne zadružne zveze, ki jo naglasil, da je ta občinski ljudski odbor mod prvimi, ki se zanima za težave kmetijskih zadrug in jih seveda tudi rešuje. Okrajna zadružna zveza bo nudila tem slabo razvitim zadrugam vso pomoč. Zadruge « bodo same izdelale program dela, v katerem bodo upoštevale svojevrstno okolje kmetijske proizvodu je v bližini mesta in tudi njihove potrebe. Zaradi tesnejšega sodelovanja med zadrugami in ljudskim odborom, se bodo predstavni! zadrug udeleževali sej občinskega Ljudskega odbora, medtem ko bodo člani sveta za kmetjliscvo, obiskovali kmetijske zadruge. To koristno sodelovanje med zadrugo in ljudskim odborom, bi lahko posnemali še v marsikateri podeželski občini. N. B. DNEVNO 1.806 PASOV ČEVLJEV V tovarni obutve »Planika« v Kranju izdelajo dnevno že do 1.800 parov razne obutve, medtem ko so lani napravili ob istih pogojih le 1.700 parov v osmih urah. Večino čevljev izdelajo za domači trg in jih razpečavajo preko 34 svojih poslovalnic. Ta so odprli v vseh večjih krajih države. V zadnjih letih so navezali stike tudi s tujimi trgovci. Ugodno tržišče so našli na Poljskem, v Sovjetski zvezi ta Finski. NASE GOSPODARSTVO O DRUŽBENIH PLANIH ZA LETO 1957 Ne varaimo samih sebe Prva stvar, ki bo tokrat nova, bo ta, da bodo družbeni plani za naslednje leto sprejeti v glavnem še pred novim letom. Tako se bomo izognili tisti negotovosti v zadetku leta, ki je bila zlasti občutna predlanskim, ko v podjetjih niso vedeli, kakšne bodo družbene dajatve lin niso mogli postaviti do-, končne cene. Medtem, ko je industrija, tri izdeluje orodje za delo. plan presegla, te Industrija blaga za široko poti-ošn.io skoraj petino pod planom. To sicer ne velja iM-to zn tovarno pohištva v NOvt Gorici, katere oddelek vidimo na sliki Letos bo drugače. Predvidevajo, da bo sestavljen zvezni družbeni plan že do konca tega meseca. Republiški in okrajni družbeni plani bodo potemtakem sprejeti še letos in le občinski bodo Izkušnje o plačevanju v trgovini in gostinstvu V trgovini in gostinstvu velja letos načelo, da se iz celotnega doseženega dohodka izloči plačni sklad, ki se dobi tako, da se vzame določen odstotek od celotnega prometa. Ta plačni sklad se potem razdeli na plače delavcev in uslužbencev, na prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjski prispevek. Pred izplačilom plač se obračuna v njihovo breme poseben proračunski prispevek. Za plačilni sistem v teh dveh gospodarskih panogah so to zelo pomembne spremembe. Sredstva za plače, s, katerimi razpolaga podjetje, so neodvisna od števila In kvalifikacije zaposlenih. Odvisna so samo od prometa. Cimvečji je ta, večji je plačni sklad. Cim racionalnejše, čim cenejše je poslovanje, večji je dohodek, boljši promet in več je na razpolago plačnega sklada. Tarifne postavke tu niso več plače. Postale so samo merila za določitev notranjih razmerij in za izračun bruto plače, ki je delež v doseženem plačnem skladu. V trgovini in gostinstvu so odpravljene tudi plače iz dobička: tako imenovanih »presež- in takšna so načela, na katerih temelje. Kako se ta sistem kaže v praksi? Anketiranih je bilo 45 trgovskih in gostinskih podjetij vseh strok. Zbrano gradivo nudi dokaj dobro sliko. Vsa gostinska podjetje ga ocenjujejo negativno. Trdijo, da je slab, ker ne daje vzpodbude za boljše delo in povzroča težave pri plačevanju »stoodstotnih« plač. Ugotavljajo, da povzroča padec kakovosti gostinskih uslug. Da bi ohranila lanske plače in lanski dohodek, so ponekod zaposlila slabše kvalificirano osebje in s tem znižala kakovost dela. Z uvedbo stanovanjskega prispevka in posebnega prispevka iz plač so se gostinskim podjetjem povečale dajatve. Niso pa mogla temu ustrezno povečati svojih dohodkov, ker niso mogla povišati cen razen delno pri pijačah in jedi-Trdijo, da tudi delavci ne kažejo prejšnjega prizadevanja za pridobitev višje kvalifikacije. Čeprav so ponekod zmanjšali število zaposlenih, trdijo, da' ostali kljub večjemu delu ne prejemajo večjih nih« plač ni več. Te so namreč pl«*č, ker še vedno ne dosegajo samo tam, kjer so poleg plač po tarifnih postavkah še plače iz dobička. Smisel teh sprememb je, da se omogoči boljše, bolj prosto in gibčno plačevanje v okviru doseženega plačnega sklada. Ta za-visi neposredno samo od obsega in vrednosti opravljenega prometa. S tem, da so plače deleži iz plačnega sklada, postanejo tudi plače same dejansko odvisne od poslovnega uspeha podjetja. Število zaposlenih ne vpliva na višino plačnega sklada. Vpliva pa na višino zaslužkov. Ni važen samo obseg prometa. Prav tako važno je, koliko zaposlenih je doseglo ta promet. Važna je torej storilnost. Ne samo večji promet, za večjo plačo je potrebna tudi večja storilnost. To naj omogoči realizacijo načela: za več dela in boljše delo večja plača. V takem sistemu ima posebni proračunski prispevek iz plač, kot je uveden v trgovini in gostinstvu, posebno funkcijo. Regulira višine plač. Ker pa je hkrati proračunski dohodek občin, naj bi bile glede na njegovo odvisnost cd prometa tudi te čimbolj zainteresirane, kako trgovinska in gostinska podjetja ^gospodarijo. Takšen je smisel teh sprememb potrebnega dohodka. Taka negativna, docela odklonil-je pri gostinskih pod-iiiva. Seveda na na ocena jetjih letos razumljiva. Seveda pa v takem izjemnem stanju ocena ne more biti povsem objektivna. Sicer pa uporaba pojma »-stoodstotnih« plač opozarja na nekatera napačna pojmovanja. Nasprotno se je večina trgovskih podjetij — zlasti v Ljubljani — v načelu izrekla zelo ugodno o sistemu, v katerem se obračunavajo plače v okviiu plačnega sklaaa in z uporabo po-sebnega proračunskega prispevka. Po njihovem mnenju imajo v takem sistemu gospodarske organizacije mnogo večji interes za večjo storilnost, tako da poslujejo čimbolj rentabilno, da streme za čim večjim blagovnim prometom in tega dosegajo s čim nižjimi stroški. Toda hkrati ugotavljajo, da te pred----.. ----- -• -»rid< nosti v letošnji praksi ne pridejo do izraza. Deloma je temu kriva preostro progresivna skala proračunskega prispevka, deloma gostinstvu uvedba plačnega sklada, odprava plač iz dobička poenostavila obračun plač in plače- OBVESTILO Uprava »Delavske enotno, sli« obvešča vse naročnike, kj niso plačali naročnine za naš devet ali več mesecev, da od 1: oktobra 1956 ne bodo več prejemali »Delavske enotnosti«. Prejšnji številki smo priložili položnice in npamo, da bo precej na-Siih naročnikov tudi plačalo naročnino. Le tako bodo še v bodoče lahiko prejemali naš list. conskega prispevka, deloma po-nekod nepravilno določen odstotek za plače od prometa, deloma pa, ker se ta novi sistem v trgo»-vini izvaja z instrumenti iz preteklega leta. Za nekatera podjetja Je bil prejšnji sistem boljši, ker jim je nudil več možnosti za dosego presežnih plač, t. j. plač nad plačami po tarifnem pravilniku. Podjetja, ki c?cedju’»;;■]o sistem, ga se- veda ne poznajo, adi pa ne upoštevajo sprememb in ga zato presojajo z vidika lanskega sistema. Zato enačijo poseben proračunski prispevek iz plač z nekdanjim »davkom na plače iz dobička«, prispevek tudi podobno obračunavajo in ga smatrajo kot instrument, ki omejuje »presečni plačni sklad«', pa čeprav tega ni. Skala za obračun posebnega proračunskega prispevka je po soglasni •izjavi podjetij preostra in destimulativna zlasti za delavce, ki morajo delati nadurno — t.' j. zlasti v sezonskih podjetjih, ki dosegajo im divi dualne učinke, in za vodilno osebje. bržčas ostal j za januar. S te strani toirej ne bo o*vire. Zdaj pa k p1anu! Proti politiki odprtih vrat« Spet kažejo po podjetjih težnje, da bj predvideli čimmanj in da bi si pustili široko odprta vrata. S tem bi se bržčas radi izognili odgovornosti pred družbo, če bi višje postavljenega plana ne dosegli. Takole nekako modrujejo: *Če si zagotovimo odprta vrata, bomo pač plan presegli, če se nam bo zlrubilo, in se pohvalili se bomo lahko. Če pa ne - boimo plan izpolnili in nihče nam ne bo mogel kaj očitat}.« Kam laka politika težko uganiti. pelje, na za notranji premik v družbenih dajatvah, \$aj tako so ga doslej tolmačili. Glavni dokaz, ki govo-ri v prid uvedbe davka na plače# je v tem, da predstavljajo plače zelo majhen odsiofek v struktur? cene proizvodov. Odtod bržčas tud tista ravnodušnost podjetji] do politike delovne sile, kar sc nedvomno odraža tudi na storilnosti« Ker predstavljajo plače tako ne' znaten odstotek stroškov, je vod' stvom podjetij precej vseeno, koliko ijudi imajo zaposlenih, če jim trda prede s planom, jiih za' posle več in jih zato 'prav niČ glava ne boli, če je produkti vnosi za vol j tega nižja. Z davkom na plače bi bil delci plač v stroških proizvod nje lahko precej večji in v podjetjih bi morali le bolj premisliti, koliko lj,u~ Anketno gradivo je zanimav dokaz, kako težko se novosti utirajo pot v prakso. Mnoga podjetja hovega sistema ne poznajo ali pa uporabljajo še vedno stare, temu sistemu tuje pojme. Podjetja ne obračunavajo plačnega skiada in ga ne dele, temveč izplačujejo plače v višini tarifnih postavk in odvajajo proračunski prispevek z uporabe skale po 3. tč. odloka o obračunavanju plač v gospodarskih organizacijah, ki plačujejo poseben proračunski prispevek. Tega marsikje obračunavajo pravilno samo, kadar delijo »presežni plačni sklad« in obračunavajo »presežne plače«. Kajpak taka podjetja grajajo tak sistem, češ da jim nalaga več dela in omejuje presežne plače, ki jih ne morejo plačati v višinah lanskih zneskov. Temu pa niso kriva samo podjetja, temveč tudi predpisi. Citirani odlok bi moral biti izvršilni predpis k določbam 89., 96. in 112. čl. uredbe o delitvi celotnega dohodka, ki so v trgovino in gostinstvo uvedla nov sistem. Moral bi vsebovati konkretne predpise, kako deliti plačni sklad po načelih In pojmih novega sistema in kako pri tem uporabiti proračunski prispevek kot instrument plačnega sistema. Toda uvodoma omenjenih bistvenih sprememb citirani odlok ne upošteva dovolj dosledno, kar povzroča v praksa težave in uporabo preživetih pojmov in instrumentov. Značilni so predlogi, naj bi se proračunski prispevek obračunaval n. pr. tako.kot se obračunavata stanovanjski prispevek in prispevek za socialno zavarovanje. Ti predlogi kažejo, kako se je pror« L unsizi pr.&pevek •iz pJač v praksi marsikje izprevrgel deloma zaradi napačnega pojmovanja, deloma zaradi ne dovolj doslednih predpisov v enostransko fis-k-auMib dao-atev, pečnim siistom p>a je v bistvu ostal isti. Namesto da bi v trgovini in ,r , ... . , , .
  • wrvvrr>^ -1 I, ‘ 1 i 1 tj ganje norm m akordov, kar M lahko naslednje leto povečali proizvodnjo za 3 odstotke. Republiški zavod za planiranje pa sodi, da bi lahko brez velikih težav postavili 4,5 odstotkov kol naj-nižjo številko. Ker pa bo naslednje leto več električnega toka, saj bo naš elektrosistem povezan . z bosenskim, so možnosti, da postavimo to številko še nekoliko višje. bio treba Velike oči, majhne možnosti Načelo je, naj bi ostala proračunska potrošnja na letošnji ravni. Toda samo okraji in občine bi radj 5.796 milijonov dinarjev več, in to brez proračunskih investicij. Te naj bi bde za 3 milijarde večje - po tem, kar zahtevajo okraji in občine. Tudi v republiških organih so za to, da bi jiim po družbenem planu dodelili več denarja. Toda vse to bo moralo ostati le pri tželjah. Upoštevana bodo le zakonita povišanja (višje plače zaradi napredovanja po službenih letih itd). prej urediti, da fci z davkom na plače kolektivi ne bili dczinlcresirani za delo po normah in v akordu. Morda bš se dalo prihodnje leto povišati sklade plač za kakšen odstotek. Odvisno bo vsekakor od tega, kako bomo letošnji plan iz' polnili. Zaenkrat še ne kaže dosti, da bi se dalo plače povišati, Če bi se pa to le zgodilo, bi morali to povišanje uporabiti izključno za boljše nagrajevanje strokovnjakov in kvalificiranih delavcev. Pripravljajo petletni perspektivni plan Zdaj, ko že lahko upravičeno vanje storila bolj prožno; namesto da bi bil proračunski prispevek kot regulator višine plač instrument plačnega sistema v smislu načel uredbe o delitvi celotnega dohodka, je dejansko postal nova dajatev podjetij. Potem je razumljivo, zakaj ta v svojih odgovorih ugotavljajo, da se plačni sklad sicer umetno in fiktivno dviguje, ne da bi se s tem ustvarila kakršna koli možnost boljšega in bolj prožnega plačevanja. S predpisanim načinom obračunavanja posebnega proračunskega prispevka, z ohranitvijo pojmov in instrumentov plačnega sistema iz 1. 19G5, se je ta v praksi ohra-n.i'1 tudd v letošniiem letiu. kan' pa ni ‘ povsem v skladu s spremembami, ki jih je uredbodaialec vnesel v plačni sdstem v trgovini in gostinstvu. To so vsekakor dragocene izkušnje, ki opozarjajo po em strani na trdoživost starih pojmov in instrumentov, po drugi pa na to, da lahko doseže enostranska in ne dovolj dosledna izvedba novih instrumentov povsem druge učinke od pričakovanih in zaželenih. M. J&. Sicer se pa to ponavlja {z leta v leto. Na občini aJi okraju sestavijo velik plan, ki pirecej visi čez naše zmogljivosti', in £rjpovedli jejo ljudem, da bi bilo tre-ba zgradili to šdlo, ono bolnišnico, ^r*i™ncčiV dati toliko za prosveto, zdravstvo, za stanovanja, za razširitev industrije, za' ceste itd. Ko pa jim v republiških organih plane »skrešejo«, niso krivi sestavljavci plana, marveč tam »gori v republiki, ki ne kažejo razumevanja za naše potrebe.« Tako ravnanje ustvarja potem čisto nepotrebne politične težave. la j, ko že lahko up.ra govorimo o ustalitvi našega trg3, moramo mislliti na bodočnost, na nadaljnji razvoj gospodarstva v naslednjih letih. Zato že priprav” Ijajo perspektivni plan razvoj3 gospodarstva naše države za naslednjih pel let. Ta plan naj bi bil zasnovan na naslednjih načelih: 1) Upošteva naj gospodarski • raizvoj republik po osvoboditvi te( stopnjo gospodarske razvitosti republik, pri čemer naj bi še na' V sistemu plač bistveno nič novega Za zdaj se ne predvideva bistveno nič novega v sistemu plač. Predvidena je uvedba davka na plače. Stališče sindikatov je sicer, da danes še ne kaže uvesti davka, ker bi se to bržčas negativno odrazilo na gmotnem položaju delavcev in uslužbencev. Če pa bomo letošnji plan dobro uresničili v- njegovih predvidevanjih,- bodo morda nastatli pogoji, da bi tudi davek brez večjih pretresijajev lahko uvedli. Bistvo tega davka je pravzaprav zgolj v knjigovodski operaciji. Tako sj la davek predlagatelji tudi zamišljajo in ne bi smel prav nič vplivati na prcijemke delavcev in uslužbencev. Gre le dalje odpravljailj razlike v gosp0' Že letos bo sesta«' Ijeu primerjalni pregled, ki tak, da bo zadovoljil vse rep uh h' k e. 2) Nadaljnji gospodarski razVO) pri nas temelji v prvi vrstj a3 ii/fcoiriščanju že obstoječih, kapa01' tet. Zgradili bomo namreč velik0 tovarn, istočasno pa ugotavljam?, da veliko strojev stoji nef/Jori^ ščenih. Izrabimo najprej to, k3« že imamo, poskrbimo, da bod0 vsa postrojenja v pogonu, ne Pu da bi gradili nove tovarne. Nedvomno bo pri tem velikeg3 pomena tudi strokovno uspos* bljanje delavcev, saj imamo v tem pogledu dokaj veliko noir33) ^ rezerv. Ob sestavljanju persp£« livnega plana bo treba miših.' 13 l£T'i3 k> v naši industrijski zmogljivosti, jih bo treba odpraviti. Pri _ le gre za razširitev baze, da bi gotovih nemoteno obratovanje l obstoječih tovarn. Naglasili P3 ^ treba, da bodo novogradnje iz)ern in ne pravilo.. Zdaj sestavljajo take pl3'n? ^ elabot ate v okrajih. Opozoriti V 1 ' treba rniv^L vseh arnortiz8 V. J- kaže na to, da je pom etn o uporabo cijskih sredstev. NASK gospodarstvo O PRODUKTIVNOSTI V PRVEM POLLETJU POD PLANOM Posebno pozornost Je na velesejmu pritegnil lepo urejeni pavdljoa Ul Kitajske Z letoSnjim družbenim planom smo piredvideli, da se bo •etos povečala produktivnost bela za ^ (odstotkov. Od tega od. kadeta dva odstotka na boljše Okoriščanje proizvodnih kapa-eifet, ostalih pet odstotkov pa ha samo proizvodnost dela. Zvišuje delovne storilnosti je ena 'ktned temeljnih nalog, ki smo si jih postavili z družbenim Planom ne le v naši republiki, tharveč v vsej državi. Letos smo v proizvodnosti napredovali bore malo. Ce smo odkriti, smo nekaj celo nazadovali. Proizvodnja je bila za odstotek večja kot lansko prvo Polletje, na novo pa smo zaposlili 5.150 delavcev. Po zadnjih Podatkih je takih že čez 6.000, hiedtem ko naj bi po planu za-Poslili na novo le 3.000 delav-Cev. Torej je bilo, na splošno vzeto, od tistega odpuščanja odvisne delovne sile. o katerem ie bilo v začetku leta toliko govora, bore malo. Vzrokov za padanje delovne storilnosti' je več. Eden izmed Slavnih bo bržkone v nepravil-hem normiranju. Številke govo-re. da smo v prvem polletju Prekoračevali norme povprečno 2a 16 odstotkov. Seveda bi bilo o-ormalno, če bi: se Sukali okrog 10(1 odstotnega izpolnjevanja norm. To kaže tudi na to, da s° bile komisije za plače bolj statistični uradi, ki so zbirali *“ podatke, premalo pa so se posluževale pooblastil, ki jim ’‘h daje uredba, da bi posredovale tešim, kjer so norme nesorazmerno visoko presegali. Dokaj redko se je namreč primerilo, da bi na zahtevo komisije Za plače revidirali norme. Prav gotovo je nekaj resnice ha tem, da je 'tudi sistem' plač ■ Premalo stimulativen, da bi učinkoviteje vplival na proizvodnost. Kadar govorijo o njem, Ovajajo v glavnem te-le njego-Ve slabe strani: Udeležba kolektiva na dobičku je premajhna. Zato kolektiv ni dovolj zainteresiran, da bi s produktivnostjo prišel do višjega dobička, saj od tega ne dob; veliko. Res je tudi, da so prišli la.nl kolektivi na precej lahak način do dobička — s povišanjem cen. Tega je bilo letos precej manj. Razdelitev dobička naj bj bila taka, da bi ostal v podjetjir velik del tistega, kar pridobi z večjo proizvodnost jo. Glede te. ga naj bi bil instrument tak, da b; bilo kolektivu jasno, kaj je pridobil z višjo delovno storilnostjo. Drugič, pravijo, da je tudi v razdelitvi dohodka znotraj gospodarske’organizacije še toliko elementov adrhinistrativne. ga pdslovartja, da ima kolektiv v svoji politiki plač orecej vezane roke. Kvalifikacije so še ved. no temeljno merilo za plače, ne pa to, kar delavec na določenem delovnem mestu daje kolektivu in družbi, kolikšen del vrednosti ustvarja. , Kljub temu. da je sistem nagrajevanja 'pri nas še nepopoln, daje . vendarle veliko možnosti, da nagradimo človeka po njegovem delu. Z doslednejšo politiko normiranja in zlasti z zgraditvijo sistema premirania moremo doseči mnogo več. kot smo. Kakor je res, da nam vprašanje produktivnosti ne bo povzročalo toliko preglavic, ko bo velik del zaslužka vsakega proizvajalca in organizatorja proizvodnje odvisen od njegove produktivnosti, oziroma od produktivnosti tovarne, je vendar tudi veliko resnice v tem. da lahko zavestni činitelj precej pomore do višje storilnosti. O tem smo že dosti pisali, pri čemer nenehno naglašamo, da j.p produktivnost odvisna v prvi vrsti od tistih, ki organizirajo proizvodni postopek, to je od tehničnega vodstva tovarne, in da je za to treba njih v prvi vrsti dobro nagraditi, odnosno premirati. Vendar tudi sindikalni odborniki dostikrat podležejo nazitianjem, da na primer direktorju ne pripada premija, da jo mora dobiti sleherni delavec, ker proizvaja itd. Odborniki se s takimi nazori bolj naredko spoprijemljejo. In dalje se bo marsikdo spomnil, kaj so govorili na zadnjem občnem zboru Republiškega sveta'sindikatov, naj se namreč pogosteje kot doslej poslužujemo proizvodnih konferenc, na katerih naj delavci povedo, kaj zavira proizvodnjo. Kajpak bodo tudi mojstri povedali, kdo ruši proizvodno disciplino, kdo šari s surovinami, zakaj je toliko Izmečka itd. Takih posvetovanj bi se moral udeležiti tudi član delavskega sveta iz tistega oddelka. ki bi zahteval od delavskega sveta, naj kaj ukrene, če se v tej delovni skupini šivani ne da urediti. Kajpak je to le delček tega, kar lahko sindikalni odborniki napravijo v boju za višjo produktivnost. Čeprav smo že to- likokrat pisali dn govorili, da ja vse zabavljanj« čez nizko življenjsko raven zastonj, ča ee ne bomo z vso resnostjo zavzeli za to, da produktivnost čimbolj zvišamo. Ce bamo še dolgo ostali pri teh bornih 200 dolarjih narodnega dohodka na prebivalca letno, bomo lahko Se naprej le z zavistjo gledali na druge, kjer je ta tudi devetkrat večji in je zato razumljivo življenjski standard primerno višji. Bodimo pa si na jasnem, da ga ni sistema plač. ki bi že sam po sebi re&l vse problem« in da bo zlasti v sistema delavskega upravljanja zavestni čiraitelj igral te vedno pomembno vlogo. N« pozabimo na znani rek, da postane ideja materialna sila kadar jo us voj e množice. Ce bi vsak delavec pri naa globoko spoznal kakšnega pomena je produktivnost, bi se tudi potrudil, da bi bila višja. In manj verjetnosti bi bilo, da bi ob zaključkih polletnih planov ugotavljali, da gremo z njo rakovo pot. V. J. Zagrebški velesejem je končan Prejšnji teden so se zaprla vrata Zagrebškega velese;ma. Enainpetdeseti velesejem v Zagreba je bil eden izmed največjih ne samo po obsegu, ampak tudi po številu razstavljavcev. Podjetja iz 26 držav so razstavila okoli 7.000 proizvodov. V tej obilici razstavljenih predmetov so zavzeli vidno mesto tudi naši izdelki. V desetih paviljonih (s površino 25.000 kv. metrov) so bili razstavljeni izdelki, ki jih danes izdelujemo že doma. Letos je bilo na velesejmu tudi seč predmetov. ‘ ki so izključno namenjeni široki potrošnji. Marsikateri obiskovalec, ki se je ure in ure sprehajal po obširnih obeh delih Zagrebškega velesejma, se skoraj ni moga! načuditi velikemu številu izdelkov, ki jih proizvaija naša industrija. Ni ga začudilo samo število, temveč tudi kvaliteta izdelkov, saj se ti zlahka kosajo z inozemskimi. To hkrati dokazuje, da je tržišče ugodno vplivalo na kvaliteten dvig proizvodnje domačih podjetij- Seveda pa moramo povedati, da je na velesejmu tudi nekaj takih izdelkov, za katere to ne velja. Slej ko pre(J bodo morala tudi ca podjetja uvideti, da si le s kvalitetnimi izdelki lahko zagotovijo določen krog potrošnikov. Je pa Je nekaj, kar je značilno za 'letošnji Zagrebški velesejem-težnja za široko sodelovanje z o-stalimj deželami Dologoletne tradici je tega velesejma tn dober geografski položaj bosta vsekakor omogočila, da bo ta vsakoletna prireditev postaja osrednja točka blagovne izmenjave med Vzhodom in Zahodom. GOSPODARSKE VESTI Tekstilna tovarna v Podbrdu potrebuje letno 6.100 ton volne Odkar deluje tekstilna tovarna »Bača« v Podbrdu, je na Tolminskem večje povpraševanje po volni. Nova tovarna bo' letos potrebovala okoli 6.100 ton volne. Vodstvo podjetja bo skušalo nabaviti vso potrebno volno na Tolminskem. Zaradi toga bodo morali povečati mož-hostj za rejo ovac in seveda izboljšati tudi pasmo. Odkrili so rudnik svinca v vasi Guberevac pri Mlade-bovcu je kmet Trifunovič od-*ril rudnik svinca in bakra. K-oliiko je te rude v rudniku pa sam m mogel pojasniti, zato mu pomagala komisija, ki je ugotovila, da je v rudniku več , ojev svinca in bakra. Strokovnjaki Geološkega zavoda bo-seie ugotovili, če se izkori-cansje sploh izplača. »Jugoslovanski poslovni kurir« ' Zagrebu je zači ;'ov gospodarski tedn j*Popoirvil vrzel v n: “arski žurnalistikl s t gospodarskim krogom Potrebne informacije P°nuai siintertiično tjično pralno milo. Tovarna »Teol« je s pomočjo polimdus-tridske naprave izdelala prvo leto 40 ton, naslednje teto 60. liani 85 ton tnlla. Pred dnevi so naprave 7j3 prbriizvodnoo tega mila obnovtOii in povečaill ter ga bodo »e daj lahko proizvaij ald letno okold 750 ton, ob tneth izmenah pa celo nekaj nad 900 ton. Tovarna »Teol« ima v načrtu gradnjo velike tovarne z letno proizvodnjo okoli 5.000 ton sintetičnih pralnih sredstev. Povezala se bo z mrilarnamii, ki bodo izdelovale iz sintetičnega mil« prailne praške. Še en uspeh Brodospasa Strokovna ekipa podjetja Bro-dospas iz Splita je te dni dvignila iz morskih globin potopljeno italijansko podmornico, imenovano »Medusa«, ki je bila potopljena že med prvo svetovno vojno v zalivu Treportj v bližini Benetk. Pri dviganju podmornice so sodelovali potapljači in ekipa mornarjev z velikim 350 tonskim dvigalom »Veli Jože«. Jugoslavija na svetovni razstavi v Bruslju Aprila prihodnjega leta bo v Bruslju velika svetovna razstava. Jugoslavija bo sodelovala v Palači umetnosti in znanosti, poleg tega pa bo bo imela še svot paviljon. Poleg gospodarskega razvoja bo na razstavi prikazana tudj naša državna ureditev, razvoj samoupravljanja, znanosti, kulture itd. poseben oddelek pa je določen tudi za turizem. Zgradili bodo daljnovod Mostar—Split Se ta mesec bodo začeli graditi 220 kilo vol tnl daljnovod Mostar—Split, ta bo povezal elektroenergetske vire BiH z Dalmacijo. Izhodna točka daljnovoda bo transformatska postaja pri Mostarju, daljnovod pa se bo končal pri Zakuči blizu Omišlja. Po predvidevanju strokovnjakov bo ta daljnovod dolg približno 100 km, postavili ga bodo do avgusta prihodnjega leta. Tovarna baterij za Burmo V začetku septembra so 1* Ljubljane 'poslali v Rangun naprave za kompletno tovarno baterij, Te naprave so izdelali v tovarni .Zmaj« v Ljublant v kooperaciji s tovarnami »In-dus«. Litostroj m Tiki v Ljubljani Kmalu bodo v Burmo odšli strokovnjaki te tovarne, k bodo montirali te tovarne In prisostvovali poizkusnemu obratovanju Sodijo, da bo ta tovarna krila 20—409fe vseh potreb v Burmi. Za zaščito pred poplavami Izvršni svet Bosne jn Hercegovine 'Je odobril 20 milijonom dinarjev za najnujnejša dela za zaščito pred poplavami v dolinah reke Sane in Une Denar bodo porabili za gradnjo obrambnih nasdpa?. SOCIALNA POLITIKA O NOČNEM DELU ZENA Razna mnenja in Tudi naša država je med tistimi, ki je podpisala mednarodno konvencijo o prepovedi nočnega dela žena. Nedvomno nismo podpisali konvencije zgolj deklarativno. Treba jo je tpdi uresničiti. Zato je Zvezni izvršni svet izdal odlok, po katerem je treba v določenem času odpraviti nočno delo žena. V industriji to v glavnem ne bo težko, problem pa nastaja v tekstilni industriji, posebej v predilnicah. Nesorazmerja, ki nam Še danes povzročajo preglavice Ze iz stare Jugoslavije smo podedovali veliko nesorazmerje med kapacitetami predilnic in tkalnic. Tkalnic je bilo namreč veliko, predilnic pa premalo. Država je zaščitila kapitaliste, ki so imeli tkalnice, z visokimi carinami na blago, uvoz surovin pa je bil prost. Po osvoboditvi smo sicer zgradili precej predilnic in to nesorazmerje precej omilili, vendar je še ostalo tako, da morajo delati predilnice v treh izmenah, torej tudi ponoči. Od vseh zaposlenih v tekstilni industriji pa je 64,8 odstotkov žena. Ce bi torej ukinili tretjo izmeno, bi bila proizvodnja znatno prizadeta in bi to lahko povzročilo resne posledice na tržišču. Zato si torej danes v tekstilnih tovarnah hudo belijo glave, kaj naj bi storila, da bi ukinili nočno delo žena in da proizvodnja pri tem ne bi trpela. Razumljivo je, da se s tem vprašanjem resno ukvarjajo tudi v Sindiikatu tekstilnih delavcev ter iščejo ustrezne rešitve. Temu namenu je balo posvečeno tudi nedavno posvetovanje Cen- žene po svetu še niso enakopravno plačane Mednarodna revija dela objavlja podatke o tem, kako so plačane žene v primeri z moškimi. Iz tabele je moč razvideti, da dobe v industriji zaposlene žene naslednji odstotek plače, ki jo na enakem delovnem mestu dobe moški: v Franciji 86,6 % (leta 1938 je ta odstotek znašal 66,2), na Norveškem 68% (1938 — 59,5 %) v Zahodni Nemčiji 63 % (1938 — 58,1 odstotkov), v Angliji 59,2 % (1938 — 50,6 %), v Švici pa 65 % (1938 — B8,9 odstotkov). Do ženske enakopravnosti Je po svetu torej še precej daleč. Pri nas takih razlik ni, saj so tarifne postavke določene po delovnih mestih ne glede na to, ali dela na tem delovnem mestu moški ali žena. tralnega odbora Sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev Jugoslavije z Združenjem tekstilnih podjetij Jugoslavije. In o rezultatih tega posveta zapišimo nekaj besed. Moška izmena se ni obnesla Najenostavneje bi kajpak bilo, če bi žene na nočni izmeni zamenjali moški. Na to misel so prišli tudi v nekaterih tekstilnih tovarnah. Toda posikus se ni obnesel. Večina moških namreč noče stalno delati samo ponoči, čeprav bi bili bolje plačani, dobe namreč dodatek za nočno delo. Celo če bi jim več plačali, niso bili pripravljeni delati samo ponoči. V zagrebški Bombažni, predilnici so izučili 30 moških in jih razporedila na nočno delo Po dveh mesecih jih je ostalo le še 14. In še ti pravijo, da si bodo poiskati delo drugod. V beograjski tovarni »Beograd« so zaposliti 73 moških. Tudi tu je, število zelo naglo skopnelo; danes, jih je le še 7. Tudi drugod, kjer so to poskusili, ni bilo dosti drugače. Poskus se torej ni obnesel. Razen tega moški niso tako spretni kot žene. In še neki problem nastaja pni tem: izkaže se, da je v tovarni preveč delavk in tem je treba najti drugo zaposlitev. Primer MTT V nekaterih drugih tovarnah so iskali izhod v skrajšanju delovnega časa. Znan je primer Mariborske tekstilne tovarne, kjer so podaljšali delovni čas dnevni izmeni, nočni pa so ga močno skrajšali. Skupno obratujejo na dan 20 in pol ure. Delavke iz te tovarne se pohvalijo, proizvodnja pa ni nič trpela. No, problem ni' čisto rešen, saj delajo do polnoči in začenjajo ob štirih zjutraj. Res je pa, da se tega načina ne da uporabiti poskusi prav v vsaki tovarnii. Bržčas pa bo le v njem treba iskati izhoda. Na podoben načip so skušali rešiti zadevo v »Dalmatinki« v Sinju. Tam so skrajšali delovat čas vsaki izmeni na 7 ur. So nekateri, ki pravijo, da ustvarja tak način reševanja tega problema nerazpoložen) e pri drugih delavkah, ki deiajo polnih osem.ur in da tako. skrajševanje delovnega časa ne vzdrži kritike, če ocenjujemo delo v predilnicah ali tkalnicah z vidika težine dela drugih poklicev. Skeptiki gledajo spet precej črno na vso zadevo. To je skok v nekaj novega, nepreizkušenega, kar bo treba šele dobro proučiti in polagoma uvajati, da ne bi pretreslo našega gospodarstva, pravijo. Je rešitev v uvozu prediva? Če bi le ne našid ustrezne rešitve s tem, da bi priredili delovni čas tako, da ne bi žene delale ponoči in da bi kljub temu proizvedli dovolj preje, bo treba iskati izhoda drugod. Nekateri predlagajo, naj bi uvozili prejo. S tem spet nismo rešili vprašanja, kam z ženami. Tudi je vprašanje, če zmoremo kaj takega z ozirom na našo zunanjetrgovinsko bilanco. Drugi predlagajo daljnosežnejšo rešitev: gradnja novih predilnic. Po oceni strokovnjakov bi nas to stalo okrog šest in pol milijarde dinarjev, s čimer bi postavili 100.000 vreten. Testilna industrija ima sedaj v amortizacijskih skladih že pet milijard, kil pa. so zaenkrat zamrznjene. Denar bil torej že bil. Preden pa bi te predilnice zgradili, bd trajalo precej čask in zato predlagajo, naj bd Zvezni izvršni svet preložil izpolnitev odloka o ukinitvi nočnega dela žena na tisti čas, ko bo teh sto tisoč vreten že v pogonu. To pa bo trajalo nekaj let. K temu je treba dodati še problem električne energije, kj bi se zaostril, če hi vse te tovarne delale samo podnevi. Vse je torej še v fazi preskušanja in proučevanja ter odločitev ne bo lahka. ' A ■Hš^. - ' Marjanca Jemec: Iz predilnice Postopno skrajšanje delovnega časa na švedskem Kot poroča oddelek za informacije avstrijske s ndikalne zveze, je bila na Švedskem že pred dvema letoma ustanovljena komisija, z nalogo, da prouči vprašanje skrajšanja delovnega časa. V tej komisiji so bili zastopani predstavo ki sindikatov, delodajalcev in političnih strank. Pred- nedavnim je komisija sestavila poročilo, v katerem predlaga postopno skrajšanje delovnega, časa. .Od 1. januarja 1958 naj bi delovni čas znašal 47 tedensko, leto dni kasneje 46 ur in leta 1960 največ 45 ur tedensko. Kjerkoli je to mogoče, naj uvedejo petdnevni delovna teden. Pravijo, da so predlogi komisije realni in da zavoljo tega proizvodnja ne bo trpela. Kadar pri nas beremo take vesti, si tudi mi žel mo, da bi delovni čas čimprej skrajšali... ko bi tega »toda« ne bilo. Delavci v industrijsko razvitih deželah gredo v boj za skrajšanje delovnega časa, ker je produkt v n ost pri njih že tako visoka, da je taka zahteva spričo avtomat začuje nujna. Pri nas pa vsak lahko kar v svoji tovarni vidi, kako je pri nas s produktivnostjo. Ni še dolgo tega, ko sem čakal na vlak na eni izmed železniškh postaj na progi Ljubljana — Zidani most. Osem delavcev je nakladalo gramoz na vagon. Delali so tako počasi, da sem postal pozoren in štel, koliko lopat zmečejo v 10 minutah. Reci in piši: 63. Vsak ni vrgel niti cele lopate na minuto. To je resda preveč drastičen primer, da bi ga smeli posploševati. Vendar drži, da bo ostalo skrajšanje delovnega časa za nas le želja, če, ne bomo. v tem pogledu napravili krepkega koraka naprej. Mlada žrtev Dne 14. septembra se Je prf delu smrtne ponesrečil tesarski pomočnik v železarni Store, tovariš Stanko Mastnak. Star je bu komaj 23 let. Pri izbiri poklica se je odločil, da bo nadaljeval očetovo delo, ki je bil dolgo vrsto tesarski mojster v železarni. Bil je aktiven član mladinske in sindikalne organizacije. Kako je bil Stanko priljubljen med sotovariši, priča udeležba na njegovi zadnji poti, kakršne ljudje že dolgo ne pomnijo. Pri pogrebu sta sodelovala tudi godba na pihala in pevski zbor »Svobode«. Pri odprtem grobu sta se V imenu kolektiva poslovila od njega tovariša Bela Vacik in Jaka Vodopivec. Vzglednega tovariša bomo ohranili v Štorah v trajnem spominu« J. M. VPRAŠANJA IN ODGOVORI PREJEMKI K. A., Škofja Loka: Kot tesarja vas podjetje večkrat pošlje na razna terenska dela, pogosto v kraje, kamor se morate voziti z vlakom. Maja letos ste se cel mesec morali dnevne vozit j v kraj svpjega terenskega dela. Toda podjetje vam nj povrnilo celotnih prevoznih stroškov, temveč je odtegnilo 600 dinarjev, češ da morate do tega zneska nositi stroške sami. — Odgovor: Ce je točno kot trdite v svojem dopisu in Je mesto vaše stalne zaposlitve in prebivanja Škofja Loka, potem lahko rečemo takoj, da je podjetje v hudi zmoti. Po 16. 61. uredbe p delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij lahko podjetje vračuna v materiatlne in režijske stroške tudi stroške za prevoz delavcev na delo rn z dela. ki presegajo 600 dinarjev mesečno. Toda v tem primeru gre za prevoz iz kraja bivanja na kraj dela. N. pr. če bi vi stanovala v Medvodah, zaposleni pa bi bili v Škofji Loki. kjer je sedež podjetja, .tedaj bi vam lahko podjetje kriflo stroške tega dnevnega* prevoza na delo in z dela, kj presegajo 600 dinarjev. Toda vas je podjetje poslailo v drug kraj na terensko delo, kaimoir ste se dnevno voziild. Za tak primer pa nj uporabljiv ta predpis, temveč odlok o pogojah. ob katerih se stroški za službena potovanja priznajo za materialne stroške (Ur. 1. FLRJ št. 11-1956). V tem odloku pa je izrecno določeno, da se izdatki za prevozne stroške oseb na sflužbenem potovanju priznajo kot m&teriailnd stroški z dejansko plačanimi zneski. Podjetje vam Je torej dolžno povrniti prevozne stroške v celem znesku brez kakršnegakoli zneska, torej toliko, kolikor znaša cena za vozovnico, ker je bulo Po podjetju odrejeno službeno- potovanje. Povračilo tega zneska Lahko tudi iztožite, če bd podjetje trmoglav d vztrajalo pri svoji zmoti, kd jo povzroča nepravilna ocena dejanskega stanja in uporaba napačnega predpisa. Sind. p. M;z. ped. Stari trg: Za čas 14-dnevne pred-vojaške vzgoje more povrniti izpadi j zaslužek organ, kd je predvojaškega obveznika poklicaL KVALIFIKACIJA Zveza strojnikov RO: 1. Kakšno kva(l'i»fi!kacijo ima strojnik parne turbine in parnih strojev, ki ima izpdt in desetletno prakso v. tem svojstvu. — Odgovor: Po 1. točki 10. čl. pravilnika o kvalifikacijah, ki so potrebne za upravljanje parnih strojev in turbin, ko-telskih naprav, motorjev z notranjim izgorevanjem im vodnih turbim.' ter o pridobitvi teh kvalifikacij, se prizna takemu strojniku izobrazba visokokvalificiranega delavca. 2. Vsi strojniki sm po omenjenem pravilniku vlso-kokvailifdcdrani, kljub temu pa je marsikje de-lovno mesto strojnika priznano za kvalificirano. Kdo je pristojen za prekvalifikacijo takih nepravilno razvrščenih mest? — Odgovor: Ifapačma je trditev, da so vsd strojniki p<> pravi/lniku, omenjenem v prvem odgovoru, visokokvalificirani). V 2. in 3. točki tega pravilnika So Izrecno imenovani strojnika, ki se Jdan prizma izobrazba kvalificiranega delavca. Poleg tega je v njem našteta še vrsta poklicev, ki se običajno tudd imenujejo z nazivom »strojnik « im so vsa kvaili-flčirana, nekatera pa celo po»lkvalificirana; to so po tem praviilmiku razni »u.pravljači«. Označiti vsa delovna mesta »strojnikov« za visokokvalificirana bi torej ne bi.’o povsem pravilno. Potrebna je diferenciacija. Seveda pa ne izključujemo možnosti, da so ponekod ta mesta morda reS prenizko razvrstili. Taka nepravilnost Pa se žad sedaj ne da popraviti. Nihče nima pooblastila, prekvalificirati delovna mesta. To bi lahko preprečili tedaj, ko &o pripravljala izdajo tarifnega praviilnika Predlog je bM razobešen 15 dni in v tem času bj lahko s primernimi predlogi preprečili morebitno nepravilnost. DELOVNA DOBA P. F., Blejska Dobrava: Najprej ste se izučili sedlarske stroke, po vrnitvi iz vojske ste se pa 1921-leta izučili še čevljarske. Zdi se vam nepravidno, ker vam vajenske dobe niso priznali v delovno dobo. — OdigcvcT; 23. člen uredbe o določanju in prevedbi pokojnim im Invalidni« izrecno določa, da se čas. prebit v učenju, ne všteje v delovno dobo ne glede na starost vajenca. Torej je zavod za socialno &aJa' rovanje ravnal pravilno, ko vam čas učenja ni vštei v delovno dobo, ker vam tega tudi ni smel po navedenem predpisu. P RIJATELJI PRI ROD paradiž fazanov ni veljko mesto. Leži na obal, Donave, nekje med Pa-^ Som borom. Tu so zelo in bogati gozdovi' Tam nekje Bačem im donavsko obalo je £;.rnPl€ks gozda ograjen z vis-oko p re graj o Pod kro-šnjamj ve-dreves se skriva čudno na-Po-potnik bo tu nemalo z^a-Ij opazoval električno razsvet-in čuil vesele zvoke radia. , ^ese-t majhniih ličnib hišic da-^,.°S raj enemu prostoru videz na-vv katerega ne more nihče dokler si ni razkužili čev-na kakem tri metre širokem 01 sb zemlje, pokritem z visoko (K®st.io nekakega praška. Sele te-ko je obiskovailec to oipravill, n!co vstop; v fazanogojnieo. razmnoževanja, se spremeni tudi njegovo obnašam te Nič več ni molčeč, njegov kru-kru je vse glasnejši Bazen svatbenega kričanja, se predstavi samici tudi z nekakšnimi »neuspelimi baletnimi koraki«. Fazama je težko privaditi, da bi v normalnih prirodmih pogojih uspešno kljubovaii vsem nepriGii-kam. Velikokrat se dogaja, da kmalu pogine, potem ko ga prepuste samemu sebi. Vzrok je v tem, ker si ne zna poiskati hrane ah pa podleže nalezljivim boleznim. Prehrana fazanov povzroča gojitelju precej preglavic. Njihovi Hn Vsej Evropi im tudi pri nas v,.etno razmnožujemo fazane. K.uzmtm poieznim. v ta,k,m ^‘‘hierih morajo begata lovišča 1^5° gojenje je precej drago rn 2&iv tveg3no, saj so zelo podvr-kužnarn boleznim. V takih 'ij in ta:k'° Popade ves trud apio. Sedaj torej razumemo, v^ai je treba očiistiti čevlje ob v lazjanogojm ieo. Vse to V ^ tud.i dokazuje, da je ta ptica ^a2-šjh krajih še tujec, ki se še jw Ciisbo priCagodiifla življenjskim g^®°jeqn V odprtih loviščih pre-^ajo fazane ostaHe ptice in se-v i,n aatp jih je treba vzgajata t^fbTtih loviščih v najugodnejših k. ^noskih pogojih Fazan je ‘ireč doma na Kavkazu Odtod ga prenesli v Evrcip0 TurkL SrJ^j^rne fazonogojndice so začeli leta 1952 v gozdu Ristonači P0 predvddenem načrtu ^bk0 dob.;lla vsa vojvodln-lo^^^ašča dovolj fazanov. Zveza s&eva', društev Vojvodine je pri-t a breče j denarja za grad-S° objekta. Pred štirim j leti Mori*-1 tem mestu le štirje pro- iruj ^ Zdai nti.la Vitin ‘^usv^j pa i€ ^ ce^a biološka s^d^1l'r,ja z« vzrejo fazanov. Do-50 mio SO boraibčnu za vsa dela že JlJonov dinarjev. V^j sto fazanov se sprehaja T£i nfj n v ognajenem prostoru. je tak0 Pisana, da skoraj povedati, kakšna je . obleka Perje na gornjem iln g113^1 je zeleno in 2 rhodrim kovoaiskim ^S)j| ; Na spodnjem delu vrata, POSEBNOST NAŠEGA PODZEMLJA Podzemeljski ženitveni ples se prj ^n\n’ ^ebuhu in bokih je fazan ?aJo Samca važno kara- s^°. lavti'šču. zavedajoč lepote, dočim so samice Jo ‘bejše. Fazani s0 intehgenč-•'0vtikO !>rnejani. Ce ga iznenadi zveT- kar pozabo, da S' . Tako ga je strah, da Ho ^ ali Pa teka sem ter tja. Pri fazanu pojav; nagon Čudno Je jme: »človeška ribica« (proteus anguinus). Se bolj čudna pa je ta ribica. Dolga je 20 cm in človek bi sprva mislil, da je majhna jegulja. Najbolj čudno je, da živi proteus v podzemeljskih skrivališčih od Istre do Črne gore. Človeška ribica j« skoraj povsem prozorna, tako da lahko vidimo vse njene notranje organe. Za večni mrak ne potrebuje nobenih oči Svet te ribice je pod- 7 $ miljenčki dobijo vsak dan okoL deset vrst vitaminov in hranilnih sestavin Najljubška hrana fazanov pa s« mravljinčja jajca Ta izbirčnost fazančkov daje polne roke dela njihovim skrbnikom. Ti so prisiljeni da po gozdovih iščejo mravlje, kakor vedo in znajo Boje se, da mravelj v teh^ gozdovih kmaflu ne bo več. Sele letos se bo začela »prava proizvodnja« fazanov. Strokovnjaki »nenitjo, da bodo letno vzgojil: 14.000 mladnh fazančkov. Do te številke je še velik korak, pa tud denarja bo treba šo precej Toda kmalu bodo vojvodinska lovišča imela dovoli fazanov Pogled na Kamniške planine z fever* Obiščimo Kamniško Bistrico! zemlje. Tu živi in slavi svojo svatbo. Ko napoči čas parjenja, dobijo samci svoijetveno rumeno barvo in polno okraskov, kj so tudi na hrbtu. Višek vsega pa je ženitveni ples. Kako samica vse to opazi, ko je slepa, je danes Še tajnost. Ta prebivalec kraških jam je velika prirodna redkost in znamenitost. O njej po svetu mnogo pišejo. Ko človek spozna življenje proteusa, tedaj se mu ne more čuditi. Samica leže. jajčeca pri temperaturi ic ali več stopinj. Kadar je mraz hujši, skoti dva mladiča. Ozr; se z ljubljanskega Gradu prot; severu in prav gotovo te bodo zamikale Kamniške planine. Te so tudi za ljubljanskega izletnika, ki si 'zaželi preži veti nekaj ur pod »tisočaki«, najbližje Za kolesarja je vabljiva lepa. moderna cesta, ki povezuje ljubljansko prestolnico s steroslavnim Kamnikom V razdalji 24 km le le sto metrov vzpona. Železnica sopiha po tej kratki poti, za dobo atomske energije in raketnih letal le predolgo, saj zaprav, na njej skoraj uro dragocenega časa. Za tn polževo naglico boš spotoma bogato nagrajen, lahko boš ogledoval mnoge tovarne in naselja, ki te spremljajo iz Ljubljane vse tja do Kamrapelke. Sodim, da je ta slovenski predel med najbolj industrijsko razvitimi pa tudi gostota prebivalstva je tu največ.} a. prav zaradi industrijskih Črnuč. Domžal], Mengša in seveda tudi središča tega bazena — Kamnika. To mesto je biflo že v zgodnjih časih kulturno pomemben kraj. Tu je bila na vsem ljubljanskem podeželju prva šola. V Kamniku je učiteljeva! Sholasticus Frideri-cus žo leta 1691. O zgodovinskih razdobjih Kamnika se boš najbolje poučili, če stopiš v zasebni Sadnikarjev muzej Zanimivo je d.a ga mnogi domačini sploh ne poznajo Vsak popotnik, ki se oglasi v tei hiši, kjer je pokojni veterinar zbrafl precej zgodovinskega bogastva, tako od mamutove lobanje do ilirskih okraskov in orožja ter številnih ljudskih noš, peč. avb, okrasja in spomenikov — bo odšel zadovoljen. hkrati Pa žalosten, ker bo spoznal, da se vsa ta bogatija stiska ne preskromnem prostori! ih je zato tudi nepregledna. Naj povem, da je kamniški okoliš pomemben tudi zaradi tega. ker iP žt 22 julija 1941. leta počila tu prva partizanska puška Izletnik Si bo spotoma z zanimanje ogledova.] tovarno »Titan«, kjer je v svojih mladih letih delaj tovariš Tito. V kamniški okolic, je zanimivosti še na pretek Zato stopimo dalje Do Kamniške Bistrice imamo še 14 kilometrov Pred štiridesetimi leti smo tja pešačili z nahrbtniki na ramenih, danes pa pelje iz Kamnika do KopišČ prav lepa avtomobilska cesta; kmalu bo peljala tudi do Bistrice Kdor noče pešačit’ po cesti. b0 krenil raje po pešpoti za. Bistrico in, ne bo mu žal, saj bo videl toliko lepot, za katere so kolesarji prikrajšani Planinski dom v Kamniški Bistrici obišče vsako leto okoli 5000 izletnikov Nekateri prežive v senci Kamniških planin tudj po več dni. Kamniška Bistrica služi mnogim izletnikom kot izhodišče za izlete v Kamniške planine — Vsakomur bo ostal obisk pri izviru Kamniške B'strire -h.-n •> ^ oblasti v SZ je jezero Medveže. Voda tega jezera je » o*a ziairajcij gostoto drži človeka po gkudijn,': kot v znamo nflitem Mujbvetti morija^ Neka geološka odprava je na obrežju Karske.ga morja našla polarne sove. Te ptice s<> pokrite s sivim puhom, le na koncu kril imajo boločrha peresa. Na nogah imajo nenavadno velike in ostre kremplje, Mjiwi pa je zelo debel. ~— Clbveka se ne boje, ker ga niso navajene. Cez krila merijo skoraj cel meter. — Mladiči so bitj tako zabavni, da fotografu ni bilo žal posnetka. Avstralski medved koaia ut ju -jn. na žival Velik je »minov španskih borcev, ^ bodo pisal: o lastnih doživetjih boju proti desetkrat bolje roženemu sovražniku. S tem t*’ izpopolnjen^ občutna vrzel v m*' ši književnosti, saj je med široR mi plastmi našega ljudstva še m*. lo znanega o vlogi mednarodn brigad in naših ljudi v njih. Sredstva za zgraditev spomefj ka bodo nabirali iz proštov®!)01, ;urami, si ... _ , bodo predstavljale značilnosti prispevkov tovarn tor ljudskih®^ boja v Španiji ter povezanost te- borov. Nekateri ljudski odbor' ^ ga boja z narodno osvobodilnim i—- * bojem v Sloveniji. Visok bo okrog 10 širok pa 6 metrov. Sekcija namerava izdati tudi almanah bivših španskih borcev, podjetja sq že zagotovila svoj Pfh spevek. Prepričani smo, da ne podjetja ali ustanove, ki bi odk, nila svojo podporo, ko se bo ®° bor obrniti na njih. KULTURNI ZAPISKI UTRINKI Z OBISKA DELAVSKE KNJIŽNICE V ZAGREBU (-woooooooooooooooooooooooocK>xx)ooosojenih knjig približala Delavski knjižnici, za ka-er° je prejšnja leta znatno postajala. Saj je še leta 1954 zposodila 97.104 zvezke. Ta nagel porast je dosegla knjiž-2 izredno aktivnostjo in ^vezanostjo z delovnimi ko-Se.leta 1954 so zagreb-' '■l delavci izposodili samo 5 iso( fgg icnjig, leto dni ka~ *Tteie pa že 22.199. To so vse-akor uspehi, na katere je *n3ižnica upravičeno lahko tohosna. , ^ knjižnici so spoznali, da elavci sami ne prihajajo v n3ižnico, da jih je treba za 0 Pridobivati. Vsi ogla.si v ča-®°pisju in podobna reklama, z:1 rodila zaželenih uspehov, 'id lela J952 pa do 1954, so delavci prebrali približno isto ^levilo knjig. Prav zato so za-c.eli pridobivati nove izposojevalce med delavci. Začeli so s šolami učencev v gospodarju, kjer so s pomočjo predavateljev začeli organizirati kupne vpise v knjižnico. Po-jf.fJ tega so nekaterim šolam, k imajo slabe in zastarele knjige, poslali kolekcijo knjig, f eirner so učence navdušili za rarije. Res so imeli skupni Piši v knjižnico tudi manije-Naliven značaj, toda precej hčeneev je tudi po dovršeni šoli še nadalje izposojalo knjige, kar se je najlepše od-Tazilo v številu izposoj. ■ P°le a P a i i t i i < s 1 < 1 l j j I š r i i n Ji P a a 5; «i b * u b a Ci I tl * h h <5 Či V; P d d a; h Ve CL <1 T U C4 99 utrinki Kov fotograiski postopek angleška družba se tre-utn<) bavd z najnovejšim po-^(>Pkom fotografiranja. Tu gre glavnem za fotografsko reporo-i^cijo s pomočjo eleMrostaitič-^ metode. Tisto pranje z vodo n1 kemikalijami bo torej od-»ailo. novem procesu ne bodo .ec Uporabljali za svetlobo ob-Utljivega papirja, ampak bodo ^"Pravili končne slike kar na /JVadnem papirju. Poatoipek je .ek> praktičen in ga bodo j^uafoljaii pri radiografiji in J} reprodukciji dokumentov ter ^''Pitnih načrtov. več umazanih prstov k-^lo nelljubo opravilo vsakega, J P*še na pisalni stroj, je izme-iiava traku- Do sedaj skoraj ni 'o moč izmen jati traku, ne da bi rok. Nova naprava in poseben trak ^ pisalni stroj bosta omogočila, .a si ob izmenjavi traku na pi-j, ,riem stroju ne bomo umazali Za to se imamo zahvaliti 'ma majhnima izumoma. Pred-]ljCn) je nekaj novosti v napravi, ■ Prenaša trak po pisalnem stro-• ' Nrugi izum pa jč v tem, da ftak v dveh plastičnih škatlah, ftofte se ne umažejo zaradi te-«»> ker držimo v rokah, ko name-^mo trak, le plastičen ovoj in j. , !,rak. Potrebno je samo, da se '"“h no dotaknemo določenega - ', fa in trak se dvigne in skoči ^ stroja. Mnle in velike plime njpf obali ni velikih razJik < c p inrvp in oseko. Drugače pa v. '^'igih morjih In oceanih, kako je v zalivu Fundy iav Morje se v tem dviga kar za 15 metrov, morajo okoliški prebivalci ^Ir>o spremljati gibanje morja. Kravje kosilo govedo na paši, jč pri- mr- Morris, gospod!« je rekel Handsome Usedal ata. ‘Jani i*’ ttandsome«, je odvrnil. bočaarf danes ne bom okopaval, prosim gospod. Danes »uetd prosto.« ^ev];a Handsoma strogo pogledal in mu s konico »To^kszal n® motiko. »(v - s^daj mj pa daj petdeset centov«, je dejal, denar!,, d.®6 tj tako mudi? Saj še začel ni, pa že hočeš ni: ^ ,mor-am urediti neko nujno stvar. Torej Tom, O^Plačaš...« vSbte.] nw ?We,ns ma,lc> Pogledal, kako je Handsome ?°;egnil0 lii0’ na’to pa je segel z roko v žep pajaca in drob]ja t?3. dan polno prgišče žebljev, vijakov in ' ° go je šari] po drobnariji in končno ven- *^e bo^ 23 dolarja petakov in desetakov. d^iel« ,rn&c lenaril, sem ga danes prvič in zadnjič »Ne dej'al °detu. N eden ■ 11 ža'1<'’ odvrnil ata. »Handsome Brown ^de)., lzmed najboljših delavcev, kar sem jih kdaj wens j® izročal atu denar, nato pa je vsul ostalo šaro nazaj v žep. Kakor hitro je moj stari začutil denar, jo je jadrno ubral proti lesi. »Oprostite prosim mr. Morris, gospod,« je kliknil Handsome. »Kaj spet hočeš, Handsome?« je zavpil nazaj ata. »Als ne vidiš, da se mi mudi?« »Alj bi lahko malo prej nehal? Rad bi si privoščil še košček mojega prostega dne.« »Ne!« je kriknil ata. »Ničesar nočem več slišati o tvojem prostem dnevu. Si mene že kdaj videl, da bi gj vzel prosto?« Mojemu staremu se je tako mudilo, da nikomur ni več ničesar rekel, niti gospodu Owensu ne. Zdirjal je nazaj po cest] dn stekel v hišo. V teku je zaloputnil vežna vrata za seboj. Dekle je sedela na postelji, ravnala kravato za kravato in jih zlagala v kovček. Ko je ata prisopihal v sobo, je dvignila glavo dn ga pogledala. »Ali vam nisem rekel? Denar je tu!« Sedel je poleg nje na posteljo in ji vsul drobiž v dlan. »Kot bi trenil, sem ga imel!« Dekle je spravilo denar v denarnico, zložilo še ostale kravate dn sd popravila nogavice na kolenih. »Tu imate vašo kravato«, je dejala in vzela s postelje strupeno pobarvano kravato in mu jo stisnila v dlan. Kravata je padla na tla k njegovim nogam. »Toda — ali ne boste —« je prepadeno dejal in se zastrmel vanjo. »Česa ne bom?« mu je odrezala. Moj stari je buljil vanjo z odprtimi usti. Ona pa se je sklonila nad posteljo in zložila preostale kravate v kovček. »No, mislil sem, da m; boste spet zavezali kravato, kot ste jo maloprej«, je počasi dejal. »Poslušajte«, je rekla. »Saj sem vam jo prodala, ne? Kaj pa bi še radi za petdeset centov? Do večera moram obitj še vse mesto. Koliko bi pa po vašem zaslužila, če bi vezala kravate vsem tistim, ki jih že imajo?« »Jaz — sem pa mislil —« je zajecljal moj stari. »Kaj ste mislili?« »Mislil sem — da bi; — mogoče — hoteli spet zavezati kravato —« »A res?« se je zasmejala. Vstala je in zaloputnila pokrov kovčka. Moj stari je še kar sedel na postelji in jo gledal, ko je vzela kovček in odšla iz sobe. Glavna vrata So tresnila in slišala sva hitre korake po stopnicah. Čez nekaj hipov je bila že daleč na cest; in že je zavijala na dvorišče Toma CKvensa. Moj starj je dolgo sedel na postelji in gledal strupeno pisano kravato na tleh. Nato je vstal in jo z vso silo brcni] Po sobi, potem pa je odšel na zadnja vrata in sedel na stopnice, kjer je tako rad spal zleknjen na soncu. Prevedel S. P. IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO NIKITfl HRUŠČEM pri ncs m zasebnem obisku Prei-euCi cea-e-ii je priApe. v Ju- posla vi j o prvi sekretair Komuni-fifti-6ne par tuj e Sovjetske zveze, tovariš Niik:i-ta Hruščev V s-P^«^-fiftvu to*vairiSa Tita le dru- gitm obrskiail državmo posestvo Be-Ije, za.grebšlc velesejem ter lad-Jedejni.co »Uljamik* v Pu.li kjer Je prisestvovaJ splovhbvl ladje »Uljanik«. TovariS Hruščev je biH pn nas na za-sebnem obisku Vsekakor pa Je uporabi'! to priložnost, da je z našimi voditelj •zmenja', mnenja do nekaterih mednarodniih vpra-feanj in glede nadaljnjega razvijanja odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo OBISK NORVEŠKIH SOCIALISTOV PRI NAS Izmenjava stališč Pretekli teden je bivala pr^ nas Aeleg»a*ciJa norv»eške Delavske stranke, ki so jo sestavljali Ha-akon Lie, Finu Moe, Jens Chr. Ha*uge, Aake Anker-Orct.ng im Per Monsen Obisk je bil namenjen izmenjavi mnenj tri stališč do posameznih vprašanj razvoja socializma m mednarodnega položaja. Posebej so obravnaval; n-asled-njo vprašanja: strukturne spre- tnem be v kapitalizmu., razvoj zaostalih dežel, razvoj med narodnega položaja im vpratšamja. ki so se po j a vl i a v soc -aj ust tčn iih gibamjii h. Ob koncu so izdali skupno urad, no sporeklo, v katerem so naigia-, si'W, da so potekali raz.govon v prij-aleljskem vzdušju, odkr trm pojasnjevanju stališč in vzajem-. necn spoštovanju gledišč. Ugoi.o-viilij so. da se je čaka izmenjava mnenj o vpravšanjih, ki so zelo pomembna za soeaillstiičmif' gibanji obeh dežel, kakor tudi za moociia^rodno delavsko gibanje, ponovno pokazala na zelo koristno obliko sodelovain ja med Obema de 1 avsk.imia gib a n. j im.a Pri teh razgovorih so zastopali 6ZDLJ tovarišu Edvard Kardelj, Veljko Vlahovič, MiHentije' Popovič, M Orna M-airkovič, Miloš Mm-naič, Vla-jko Begovič im Janez Stanovnik. O DELAVSKEM SOODLOČANJU V V SOVJETSKI ZVEZI GLASMJSE ZAHTEVE Mi v Jugoslaviji, kjer delavci sami upravljamo tovarne, z velikim zanimam jem spremljamo razvoj gibanja za delavsko soodiločanje v svetu. K aijipak nas zanima, kako je v Sov j. jetskj zvezi in kako si de mokratične težnje utirajo poit v novih razaneraih. Nedvomno se v kapitalističnih pravlja le o čim boljšem načinu državah spričo vedno močnejše - koncentracije kapitala. močno zaostruje tisto klasično nasprotje kapitalističnega sistema proizvodnje. v katerem ima ta vse bolj družbeni karakter, proizvajalna sredstva pa so v rokah kapitalistov Edin, mirni izhod je v tem, da dobe delavci več besede pri upravljanju kapitalističnih podjetij. Giede tega je značilna zahteva norveških sindikatov. ki ugotavljajo, da bo privatni kapital dosegel kmalu vsoto 50 do 60 milijonov kron. če ne bo prišlo do temeljitih spremeb v strukturi lastnine kar pa je malo verjetno Zato pravijo, je to osnovni problem delavskega razreda Nor. veške. k: bo vse težji, če ne bomo sprejeli pobude za demokratizacijo oblasti m za ustvarjanje možnosti da b: dobil delavski razred pravico odločanja v gospodarskem življenju dežele V Sovjetski zvezi so proizvodna sredstva že družbena lastnina in se to klasično protislovje kaže le me-d administrativnim upravljanjem gospodarstva in težnjo pro_ izvajalcev ki družbena proizvajalna sredstva uporabljajo da imajo več besede pn upravljanju podjetij. Giede tega Je sila zanimiv članek, ki je bil prejšnji mesec objavljen v ugledni sov-tetski revilj »Partijnaja žizn«. Clankar uvodoma ugotavlja, da so izkušnje zadnje dobe pokazale kako velikega pomena je nadaljnji razvoj iniciative množic in da ga m vprašanja, k: bi ga bilo .moč rešiti brez izkušenj kolektiva Doseči je treba, da bp kolektiv bolj kot doslej vplivat hi delo podjetja Potem pa naglaša, da to nikakor ne bo škodilo njihovemu načelu enotnega vodstva. »Kakšen pa Je pravzaprav namen enotnega vodstva«, se vpra_ šuje pisec »Zagotoviti najboljše Izkoriščanje vseh možnosti podjetja m pravilen razvoj skladno z interesi države in ljudstva. To pa je odvisno od discipline in iniciative podrejenih. Disciplina pa je toliko trdnejša, v kolikor podrejeni jasneje spoznajo, kaj se od njih zahteva, v kolikor so bolj zainteresirani za posle podjetja. V takem primeru tudi voditelj podjetja lahko samozavest, neje odloča, če naleti pri tem na večjo podporo kolektiva.« Pisec smatra, da so proizvodne konference taka oblika demokra. cije, s katero je moč sprostiti iniciativo delovnega kolektiva. »Na njih nai razpravljajo o povečanju produktivnosti, znižanju proiz vod n h stroškov, z-ašči-ti dela, o menzah jn stanovanjski graditvi Torei je izpopolnjevanje proizvodnih konferenc ena jzmed poti V nadaljnjem povečanju vlo_ ge kolektiva v upravljanju podjetja . .« Vse to za pogoje, v katerih je gospodarstvo enotno vodeno od zgoraj navzdol nedvomno drži j n drugače v takem sistemu niti biti izpolnjevanja proizvodnih nalog, ne da bi lahko količkaj vplival na asortiman proizvodnje, na samo gospodarjenje s sikladj itd., saj je v . glavnem vse s planom predvideno. Vendar je v vsem Članku najpomembejšl konec. Takole pravi: »Naravno je, da dobivajo sedaj, ko je važno, kako čim širše sloje delavcev pritegniti k upravljanju podjetja, proizvodne konference vse večji pomen. Vse to je nujno. toda je samo del v nadaljnjem povečanju dejavnosti delavskega razreda. Vsi uvide varno, da je treba dati podjetju več sa_ mostojnosti m možnosti, da samo rešuje vrsto vprašanj. Ta pretirana centralizacija, ki je o-bstaja-.1* do današnjih dni. je postala velika zavora pri delu . . « Torej tudi v Sovjetski zvezi dozoreva misel, da je treba dati podjetju več samostojnosti in iščejo pota. kako bi pritegnili delavce k upravljanju podjetij. Sestanek biroja Socialistične internacionale V Londonu se Je sestal pod predsedstvom sekretarja Morgana Phillipsa biro Socialistične internacionale. V drugi petletk; bodo investirali na Kitajskem dvakrat več kot prvi *— Montaža stroja, k« so ga izvozili iz Češkoslovaške. DELAVSKO SOODLOČANJE V INDIJI PO NAŠEM VZORE Ideja delavskega upravljanja v Indiji dobiva v zadnjem Času konkretne oblike. Indijska vlada že dalj časa proučuje zakonske osnutke, po katerih bi dobili delavci pravico do sodelovanja v upravljanju javnih ustanov in privatnih podjetij. Imdiijsko fniiniistrsitvo dela fin tnlinifittrstvo železnic s»ta temeljito proučiila sistem, delavskega upravljanja v ratzniih deželah. Sekretar miiniiistrstva za gospodarstvo, ki je bili delj časa prj nas, je poročali o 'sistemu delavskega •' upravljanja v Jugoslaviji. Indij sika vlada se jle potem, ko je proučiila vse te sisteme, odlo-čiila za jugoslovanskega, ker je za njiih najpri-me nne.jši im ga bodo uvedli Z ‘ nekaterimi spremembami skladno z njitiovicnii pogoji, čim' bodo sprejel drugi peUcitnj načrt. Ministrstvi dčla iin železnic bcista postatli k nam še posebno delegacijo, ki naj podrobneje prouč, sistem delavskega upra vljam,j a pri nas. Ta delegacija bo obiskala še drugi© države. V njej bodo bržkone tudi predstavniki nekaterih državnih podijetij in še drugih ministrstev. Med delavskim sindikatom Taite in Indijsko družbo železa im je- kla pa jie prav te dni sklonjen sporazum, ki daje že konkretno bblilko delavskega up navijanja v Indiji. Ob tej prllilkj je predsednik tega sindikata Izjavili, da je to pomemben dogodek ne le za zgodovino sindikata Tata. mar vleč za vse Indijsko siindiketno giiba-nje. V odidelikiiih tovairin bodo po tem sporažumu ustanovili skupne »svete oddelkov«. Višji organ bo sHoupnj »delaivsiki svet« za vse podjetje. vzporedno pa bode ustanovili! skupni »mestni svet«, Ifci se bo bavli z vprašanji, ki zadevajo vse gospodarstvo mesta. Skrbel bo tudi za zdravstveno zaščito im Izobrazbo. Najvišji, ongam pa bo skupni »Ikomis-utta livni svet« za upravljanje. Vsa ta telesa bodo zaenkrat le posvetovalnega značaja. Medtem ko bodo v svetu oddelkov sami delat vel, bodo v de- lavske [n mestne svete izvoliiM po enega, v konsultativrni svet P** dva profes-ionailina flumikoion-ahJ' Sprva bo čLcjme giveitoiv ImieinO^3^ šii nd ilkat, pozn eje pa j iih bodo te* vblijli s itajnlm g-lasovanjecn. sporazumm so budi podrobno ^ ločena pooblastiila posamezni0(1 ganov delavskega upravljanja. Delavci te družbe so prvii v diiji prevzela nase soodigovorb^ za u.pravijanje podjetja. Na fciifinijafti teiga podjetja se učili v drugi.ti podjetjih. ziurn daje moŽAnost, da sl deiav^ pridobe potrebno znamje. Ud tako pobreibno za vodstvo stnije,« je, dejad .predsednik s,,rv\£ ka.t.a Tata. »Oni bodo dobro pravljeni, da prevzamejo u'pra^ Ljianje iimdusitnijfa v svoje r0^ ko bo postala Indija soeiiaHfl^^ n-a«. Stavka v tovarnah mesnit konserv v Chicagu i0 Nad 25.000 delavcev, ki delaj0 tovarnah konserv v Chicagn* ^ začelo stavkati, ker se predsjr y niki sindikatov in delodaj°lc ^ tvrdke Swilt niso sporazuh1 glede mezd. Končno je prišel sueški spor pred Varnostni svet. Ko to pišemo, še ni nič znanega, kaj so sklenili, vendar že samo dejstvo, da so začeli spor reševati v okviru Organizacije združenih narodov, marsikaj pomeni. V prvi vrsti lahko trdimo, da je politika sile, ki sta jo zadnji čas tako vneto zastopali Anglija in Francija, doživela polom. Seveda bi se motili, če bi mislili, da tudi pred Varnostnim svetom ne bodo skušali postaviti Egipt na zatožno klop in ga kaznovati. ker se je drznil nacionalizirati Družbo Sueškega prekopa, ki je delovala na njegovem suverenem ozemlju. Ze danes govore, da je treba neposlušni Egipt, ki je Angliji in Franciji odrezal vrelec dohodkov v zlatu, disciplinirati in mu napovedati gospodarsko blokado ter pred Varnostnim svetom doseči vsaj potrditev londonskih sklepov o internacionalizaciji prekopa in ustanovitvi nove družbe »koristnikov« prekopa Kaj bodo skuhali v Varnostnem svetu, je danes težko reči Drži pa, da bi vsakršna zloraba avtoritete Organizacije združenih narodov za pritisk na Egipt močno škodovala njenemu ugledu. i*o prvi londonski konferenci, na Kateri Je sodelovalo 22 držav, so poslali v Egipt Menetsovo skupino, ki naj bi se pogajala z Naserjem. Toda razpravljali naj bi tako. kot da je internacionalizar:ja kanala gotova stvar. Egipt kajpak kot suverena država o delu svojega ozemlja ni mogel razpravljati na taki osnovi Jn zato je odšel Menzis praznih rok. Vendar so že ti razgovori pokazali, da so zahodne sile tiste, ki hočejo trmoglavo doseči svojo rešitev in da je Egipt pokazal toliko pripravljenosti za mirno rešitev spora, da Je bilo celo med člani Menzisove skupine opaziti deljena mnenja. Naser je ponudil obilico konstruktivnih predlogov, ki naj bi zagotovili povsem svobodno plovbo po kanalu, njegovo varnost, nadaljnji tehnični razvoj kanala ter vzpostavitev pravičnih taks za prehod ladij. Prav tako kaže pripravljenost, da plača Egipt potno odškodnino bivšim akcionarjem družbe. Ker je Zahod trmasto vztrajal pri svojem, je Menzisovo poslanstvo propadlo. Anglija in Francija, oziroma vodstvo bivše. družbe, Je odpoklicalo vse tuje uslužbence, ki so še ostali v SUEŠKA ZAGATA službi na prekopu. Plovba zategadelj ni bila nič prizadeta, saj je prišlo dovolj ladijskih pilotov Iz vsega sveta in tudi drugega tehničnega osebja Egiptu ravno ne manjka. Egipt je nato predlagal široko mednarodno konferenco, ki naj bi pretresla sueško vprašanje. V Londonu in Parizu pa so potem na hitro roko sklicali spet novo konferenco — te so se udeležile 4 države manj kot prve — in na njej so ustanovili »Družbo koristnikov Sueškega prekopa«. Prijav za člane te dčužbe pa je bilo bore malo, saj je bilo očividno, da je to mrtvo dete. Ves ta čas pa so okrog egiptovskih voda rožljali z orožjem. Po Sredozemlju se prepeljujejo angleške in francoske bojne ladje, Francija Je poslala celo svoje Čete na Ciper. Kaj pravzaprav hočejo s svojo kampanjo proti Egiptu? Svobodno plovbo po kanalu? .To je Egipt že zagotovil. Da Egipt ne bo znal upravljati kanala? Tudi glede tega je že dovolj potrdil in zagotovil. Prestiž? Prav okrog Sueškega spora sta se pokazali Anglija in Francija v taki luči v mednarodnem svetu, da sia že zdaj izgubili veliko ugleda. Takse v zlatu so odplavale po prekopu in teh dohodkov ne bo več, tudi če bi se uresničil zahodni načrt. Svet ima danes dovolj razlo* gov, da dvomi v načelnost angleške Ln francoske po-litike. Pri vsem tem pa ne pozabimo, da so v Franciji na vladi socialisti, ki se tako radi potrkajo na svoje prsi* Češ kako pravoverni marksisti so. ‘ O prestižu tu ne more biti govora, saj se ga dandanes ne da doseči s pošiljanjem križark in bojnih ladij v bližino Egipta. Ce pa bi končni* le trmoglavo vztrajali na ustanovitvi Družbe koristnikov Sueškega prekopa, bi to imelo hude posledice za mir, saj EgiP^ ne bo mogel dovoliti, da bi nekdo drug Šaril po nje-govem suverenem ozemlju. Spor je danes pred Varnostnim svetom, ko je Ž® veliko tistih, ki so v začetku brez pridržka podpir**-zahodne ve’'sile. sprevidelo škodljivost oake politik0' Vedno več je pristašev »zmerne« politike in sporazumevanja. 2e samo dejstvo, da je spor pred Varnostnim svetom, pomeni, da so zahodne sile le pristale na pogajanja za zeleno mizo, kjer odloča trezna presoja* ne pa orožje.