Slovstvo Knjige Mladinske matice 1936. V zgod-njem poletju je izšel IX. letnik Mladinske matice. Zbirka obsega štiri drobne knjižice po približno 80 strani. Knjižice vsebujejo povesti in basni in poučne sestavke, ki so napisane za našo slovensko mladino in so važen prispevek k slovenskemu mla-dinskemu slovstvu. Je pa pomembno vpra-šanje, ali so knjižice res primerne za našo mladino, ali jih moremo smatrati za take, ki jih bo mladina z užitkom in veseljem brala. Naš list že od vsega početka izjav-1 ja načelo, da bodi mladinska knjiga vzgojna, anedabi vzga-jala po šolsko — za to so vendar šolski učbeniki! — temveč prijetno, ne-prisiljeno, igraje. Zlasti terjamo to od leposlovne mladinske knjige. Drugo, kar hočemo, pa je, da bodi mla-dinska knjiga leposlovne vsebine- bliže pravljici, fantaziji in poeziji kot pa stvar-nosti, kruti realnosti ali celo naturalistični Krobosti! Iz tega je jasno, da pregloboki življenjski problemi, ki terjajo že člove-kovo zrelost, ne spadajo v mladinsko knji- go, torej ne socialni ne religiozni ne go-spodarski problemi. Vse to je treba le mimogrede omeniti in vplesti, ne pa, d'a bi z resnostjo in vso težino teh vprašanj o njih razpravljali. Zato knjige, ki se pre-greše proti tem osnovnim načelom, brez-pogojno odklanjamo kot mladinske knji-ge, pa jih moramo potemtakem uvrstiti med knjige za odrasle, seveda če nasploh ustrezajo estetskim načelom. —• Kako je v tem pogledu z letošnjimi knjigami Mla-dinske matice? Adam MilkoviČ je napisal lepo-slovno delce pod naslovom Barake. To delo moramo v splošnem povsem odklo-niti, ker je začetek in konec povesti pisan le za zrelega človeka, le sredina je de-loma sprejemljiva za otroke. Saj je delo vse preveč polno težkih socialnih in spol-nih problemov, preveč je pijančevanja, prešuštvovanja, pretepanja in podobnih zablod, ki naj mladina zanje izve vse drugače kot pa iz mladinskih knjig. V vsi povestici so za otroke primerni le prizori Miklavževega in sveteg^a VBČera in še ti- 14 sti, ko hrepeni Andrejček po svoji pravi odkloniti, ker pisec ne vidi problemom mamici. Tudi slog in jezik sta za knjigo, do dna, temveč jih gleda vse preenostran- ki naj uči mladino, mnogo mnogo presla- sko in prepovršno. In to enostransko delo ba, kajti ponavljanj in napak kar mrgoli. je prej hujskanje mladine k sovraštvu do Primerne pa so Gasparijeve ilustracije. sočloveka kot pa vzgajanje k plemenito- Drugo leposlovno delce: Postelja sti, kar bi vsaka mladinska knjiga moiala gospoda Fibriha, kijoje napisal biti! — Ilustriral je Pengov. Oskar Hudales, moramo prav tako odklo- Vse boljšega kova je pa Ribičičeva niti, ker tudi ta knjiga ni niti malo pri- knjiga Čurimurčki, kijev ilustra- merna za otroke, kajti tudi tu se vrstijo cjjj y. Cotiča prar prijetna basen za mla- težki socialni in gospodarski problemi dino, le da v sredi zaide v nemajhno dol- splavarjev in delavcev in malib. kmetov gočasje, ker se prepočasi razvija k dra- in vajencev. Poleg tega pisec ne zna pri- matičnemu višku. jetno poučevati, ampak prav tipične šol- x ¦ , -v ske primere prisilnega učenja iz račun- Ribiciceve ln širokega Kres- stva najdeš na marsikateri strani te knji- n 1 c e so pa lzrazito poucno delo, ki ima- ge. Ali je hotel pisec sestavljati uradne J<> Pac tudi svoje mesto kot cetrta knjiga statistike ali pisati mladinsko knjigo? In ^se zbirke. — Pn izbin povesti bo pa če sodimo delo še kot zreli Ijudje — saj treba strožjega kntičnega ocesa! za take je res to delo! — ga tudi moramo F. Jesenovec