■f . \ - / ' . ■ -, licitela m ino licencam za pokusno spisal nekdanji Vozeniški lajni os ter. ('Drugi natis.) W СШЊ1 \n prodaj v nemških solali. -- dìo,] ßral, Јшг éta de (Hi lai e ino jYepica ape ino Jyeji v àoh nella f naj de tildi tele nauli prime. (Hieri, àtej ino poóludcij / loljlo to/jlo de prijelo ino vedehlo te ßo, tildi laj jnati. Лосе] ti drupe uè iti, ino (olj moder f ino priden po d po d lu Iiti lo dlerêen učitel; ino pi plan f lu dta v doli učila , ti ne éranim• Idèi lalor rad y naj le doèro dime na doßro perni jo pade f irriep di v rolah devio alj devavml. (Per détvi mora dcnce djati, de de da lepo orati j tudi pier nauh (odi vedél --------- doßre volje f lar je jirav. (Povedal dim ti torej mnopotero ja dméh. -------- jVaj tudi detvo pio- hleven dejel pomoči, de (o hitro ojelenila. (Pio-doviten dej na rajlojen naul do dolje ij ptnjempa der ca. dKidhm / de Si te tudi vm.e,d podi lile. Зе tedi preveč, kar de v dukviccih uči/ J°Jni Ae / ---- Je premalo, pa dodaj. 'Ue'd, de po dveh vée vaje ( tehtnice J enako ne vlečejo f tudi vée ure ravno ne tečejo • Véakimu vée po cjlavi diti ne more. jVaj tedi nauk dopadej reci: dB odi dBocj hvalen!------ah mo dom pi ti pop ir avi ВВоцл jej жојр jahvaliL Jd veci cciéti dojji---------midi pre- dracji mladini pa v ijvehčanje naj ée vée JJ°dt ! ---- dTo jeli prijatel tvoj j'dnton oflomdek, nekdanji IJojentčki jajmoUer. Og le «1* o Stran. I. Dobro za mlade ljudi, ki se v šoli kaj prida zvučijo ....... 1 II. Blaže ino Nežica v nedelsko šolo pojdeta . 2 III. Kako je v šoli veselo! .... 4 A. Pisanja pervia vaja .... 7 IV. Pervošolci dobre volje .... 8 a. Pernio vaja v stevilstvi . . . 10 V. Pridna šolarja, doma krégana . . . 12 B. Pisanja druga vaja . . . . 14 VI. Sveti božični prazniki. Kako se otroška spoved obhaja ..... i5 VII. Dvoje šolarjev gre služit. Nauki za dru- žino . . . • • • 19 D. Pisanja tretja vaja . . . . 24 b. Druga vaja v stevilstvi . . . 26 Vili. Sola pošteniga zaderžanja. Kako se per pisanji sedi . . . . . . 26 Z a der žanje v pričo Boga • • 26 V pričo gosposke . . . . 28 V pričo ljudi svoj iga stanu . . 29 Kako se v družbi pošteno govori • 3i Stran. IX. Huila zima, de drevje poka ... 02 K a j j e storiti, k e d a r človek zmerz- 11 e — kedar ga zaduši . . . З2 E. Pisanja šterta vaja . . . . З4 d. Tretja vaja v številstvi ... 35 X. Poštena gostija, lepa reč .... 36 F. Pisanja péta vaja .... 36 e. Šterta vaja v številstvi ... 38 Nauki za dobro voljo . . . З9 Alj se smé rajati? .... 41 XI. Kratek pust, pa veliko ust . . . . 42 Pustne šege ino krivo vèr e . . 43 XII. Snaga, lepa draga reč . . . . 45 Gr. Slovenski pravopis . . . . 45 Nauki za domačo snažnost . . 47 XIII. Boljše v hišo žalosti, kakor v hišo veselja 5o /'. Peta vaja v številstvi . . . 5o II. Letopis..........................5г Kako se bolniki objišejo ... 53 XIV. Ogenj, potrebna pa nevarna reč . . 54 y. Došle va . . . . . . 55 Kako ognja varvati .... 56 Kaj je storiti, kedar gori? . . 67 XV. Zdravo telo, nar boljši blago ...69 h. Odšteva........................5 9 Kako se za zdravje skerbi . . 61 — za kratek čas ino počitek . . 62 — za zdravo jéd ino pjaèo . . 62 VII Stran. XVI. Zdravje gor po niti — dol po curki . 64 i. P ošteva a/j Množitev . . . 64 Nauki za bolnike .... 67 XVII. Doma imaš, pa ne poznaš . . . 6g j. Razšteva . . . . . . 70 Domače zdravila . . . . 7З XVIII. Mèra ino vaga v nebesa pomaga . . 76 k. Menitev . . . . . . 76 l. Vapa ....... 78 in. Mèra ....... 78 XIX. Človek ne pozna, kaj ima . . . 81 n. Število drobiša . . . . 81 Človeško telo.......................85 Človeška duša . . . . . 87 XX. Vesela aleluja ...... 89 Solarje poskusijo. Kako na božji pot hoditi. . . • • • . 90 XXI. V starim gradi dnarji cvetijo . . . 9З o. Razdelka . . . . . . 94 Sadja reja . . . . . . 96 XXII. Boljši kratka sprava, kakor dolga pravda. Za vozarje alj furmane nauki . 99 p. V panka po tri . . . . . 102 XXIII. Ljubo doma, kdor ga ima . . . io5 Gospodarno popisilo . . . .106 a. Popis sveta . . . . . 108 XXIV. Koljkor jezikov kdor zna, toljko človekov velja vin Nemške pismenke................. b. Popis sveta.................. — morja..................... XXV. Sonce merkne................... Besedna potega ..... Nebeške luči ................... XXVI. Odperto nebo................... Desetero besednih plemen Djanke ....... Popis nebeških prikazen . XXVII. Lepa nedelja. Angelska bratovšina Terpivna oprava................. XXVIII. Ptičje gnézdo — božje čudo. Djank pomočnice..................... Skerb za ljubo živinco XXIX. V Rakovci so koze . . . . Pog/avke z kazavkami . . . . Nastavljanje osepenc XXX. Človek sam svoj nar hujši strah Priloznice ...... Padanje priložnic brez kazävk . Kako š k o d 1 i v j e prazen strah XXXI. Mežnarja je vbilo.............. Stevnice ....... Kako se v hudi uri zaderžati . Pomagat od strele zadetim XXXII. Toča je pobila................. Namestnice ...... Od čare alj copernije Stran. 112 1 I 6 “7 118 J19 1 20 1 23 123 124 126 129 i33 139 144 149 149 i53 156 157 158 160 162 162 164 166 167 167 169 XXXIII. Hud zolli IX Stran. 17З Pridjavke .... 174 Predloge ..... 176 Od žoldnirjev ino tobakarjev 176 XXXIV. Tudi na gobah smert sedi . 179 Vezavke 179 Klicavke »79 Od strupnih gob ino zeli . 180 XXXV. Jelovca so klobase vjedle 18З Stavo nemških besedi 184 Smer ten strup na mizi i85 Pomoč v strupni nevaršini 187 XXXVI. Tudi prazna pukša pokne . 188 Nemški pravopis 188 Kako se strela va rvati *9* XXXVII. Štirje elementi . 19З Kako se zlogi razdelijo ino skrajšajo 19З Vaja navadnih pesem 194 Konto a/j izpisek ig5 I. Zrak al j podnebna sapa 197 II. Z e m 1 j a 199 III. Ogenj .... 200 IV. Voda 200 XXXVIII. Po Dolenskim grižo imajo 202 , Kako se griže varvati 202 Dolžno pismo .... 20З Kvitenga 204 Stempel 2o5 Cesarske oblastnije ino pravice 206 XXXIX. Dvojna kuga Stran. 209 Skazcnya .... • 210 Živin s ka kuga • 2 1 2 Človeška kuga . 2 i3 Žganje ..... . 2 i3 Kaj storiti, kedar se kdo obesi? 2 1 3 XL. Svetlinova Nanika je vmerla • 2 1 6 Testament .... • 216 Pogreb poštene d ivi c e • 218 XLI. V Lazah je slekel pes • 2 2 2 Kako se pismo navedi . . 2 2 2 Slavno imenovanje . • 224 0 d s t e k 1 i h p e s o v • 227 XLII. Gospod déliant pridejo. Šolska skušnja 229 XL11I. Strašna noč . .. • 234 XLIV. Smert dobriga očeta 9 2З7 XL V. Lepo otroško serce . • 242 XLVI. Dobre matere posledno izročilo • 2 45 XL VII. Dober dušni pastir • CO Cl XLVIII. Otrok nar veči bogastvo • 262 XLIX. Poštenje boljši, ko dnar • 2 56 L. Bog razkruši, pa veselo zopet sdruži • 260 LI. Tobakarjam je ura dotekla . • 264 LIL Človek si sam srečo seje . . 2 66 emine lieferte. Deržava, ber ©fant. Desetinke, bie 3robe. Pošteva, bie SWuItiptication. Poštevanka, baê ©ininabt ©inê. Poštevina, ber SOîuttipIicanbnê. Poštčvc, ber îOîuftiplicator. Potega (besedna), bie £3eto* nung. Potrojka, bie Sìeget be tri, Potrošek, bie Sluêfage. Pravopis, bie Dîecbtfcbreibtiiig. Predloga, baê SSormort. Pridjavka, baê Diebemoorf. Prijemina, bic ©innatjme. Priložje, baê üftittelroort. Priložnica, baê SSeiworf. Pristévk, ber gürtrag. Itazdelba, ber 83гпф im 9Јсф.-neu. Razdélo, ber dernier. Razlika, ein 33efîanbt5eil. Razšteva, bie Sioijïon. Razštevanka, baê Grinê tu Grinê. Razštevina, ber Simbcnbuê. Razštćvc, ber Sieifor. Repina (besedna}, bie 9?аф* fplbe. Zavihana vganka, bie »erfejjrte Sìegei be tri. Zlog, bic ©plbe. Znesik, baê ÿrobuct. Sežen, bie Älafter. Sipa, ber ©tmijaiib. Skaza, ravna, bie anjeigčnbe 2trt. — kriva, bie »erbinbeubc. — velivna, bie gebietlienbc. — nekončavna, bie mibejlimmte. Slavno ime, ber Xitel. Stop (zob}, cin ©rab. Stopa (djanska}, bie Slbmanb; Iti ng. Stotinka, ber ßmiberter. Šparovka, bie ©parfaflTe. Štertinka, ein SSiertel. Številka (števka}, bic Biffer* Števnica, baê Beiwort-Števc, ber 3û&Ier. Štirjiik, bie □ Klafter. Tehtnica, bie Sffiage. Tristavka, bie Diege! be tri. Vaja, bie Uebung. Viteštvo, baê gürftentljnm. Vojvodija, baê Jperjogtbiim. Veljava, ber 2Bertb-Vezavka, baê SBinberoort. Vganka po tri, bie Siegel bc tri. Vogon, ber îDieÇen. Vói tel, ber ferrer. Çlerta, bie finie. Čerček, ber Sleifìift. XIII n-ty v ' l s s .- Y à--' šf // t€{. , ") Ле £ i ■f :/'r Zad) (Seite 21. 2lbänbenmg (bic) . . . 14» Slberglanben in ber gafïnatfyt 43 Slbfürjmtg ber ffiôrfer . . i»3 Slbmanblung (beiitfcbc) . . 124 2lbjieben (bab) . . . . б» Ulbbiren (bab) .... 55 Stehern ? ©egen .... 13 Slitftanbëlebreu .... 2e Slntbropolcgie .... 85 SIrjneien (bäublicbc) ... 73 Stufiate (fcfyrifthcfye) . .194 SS. ©aumju^t (bie) .... 96 ^cicbt für jfinber ... 16 ^3eicI>t=23ovbercitung . . . 15 Beiwörter (bie) .... 157 Betonung ber SBérter . . 119 tßinbemörter (bie) . . . 179 55ittfd)rift (bie) . . . .211 (uom) ©etrcffeite. . I66 ♦ ©eiflergefd)id)ten (bic) . . ©elbforten (2Öed)fein ber öerfd>iebetien) . . . . ©eograpI;ie................. @efd)Ied)têmôrfer (bie) . . ©efunbbeitêfebren . . , ©etränfe Croie befcbaffen) . ©етеђге (bie gefährlichen) ©rabrebe Cbie) . . . . .fraget (ber)................ .frauptmörfer (bie) . . . jjniiëmittei für Traufe . . Aererei, (bie)............... .frülfêjeitmôrter (bie beut« ' fcfmO..................... .friminefèjeicben (bie) . . .frocbjeitcn (mie babei јТф ju benehmen) .... .frunbêmutf) (bie).... » riS* Stupfen (baê)................ 3onrnn[ für bie ipauömirtlj-- fd;aft.................... 3ungfrüiten-'58unb . . . Äitechfe (©ittenöorfchrifteu für fic).................. Äörper (ber ntenfc^Iiđje) . Äomet (ber).................. Äopfredjncn, crfte Hebung ©eite Äranfe (fef;re für) . . . e7 .ft'rnnfenbcfncbe (mie ju ma? eben).....................53 âîranfbeiten (anflecfenbe) . 68 trippe am @brijìabcnbe . 10 « fuft (bie)...................197 Cufterfcbeinnngen, . . . 126 9)ïagb (Sebenéregefn für fie) 20 ®?ag, ?еђге non ben 9Rafeit 78 9)ìeer (baé) 33efdtreibung . 117 9Jïenfd)enfeud)e (bie) . . 213 îOïitcbfîrafje (bie) .... 128 iSìonr.tbe (bie jmólf) . . 52 ìOìonb, teff eit SSeränbernng 121 üftultipiication (bie) . C4 9îcbenmürter (bie) . . . 174 ©fierfeier (bie) .... 89 fPfïattjen (giftige) . . . i so planeten (bie) .... 128 fPocfen (bie ©duifcO . .153 ^rojeffe (bie)...............99 Prüfung (primate) ... 90 .Q. Quittung (bie) .... 204 ©eite dOO 167 160 76 108 116 149 61 62 191 120 171 149 73 169 139 127 39 227 153 106 129 23 85 128 IO (Beite 9Î. Kccbuungê « Unterricht. Ite Hebung ate 3te „ 4te , 5te " Kecbtfcbreibung Seutfcbe . ©toacuifcbe Kebetbeite . . , Kebucireu (bnê) Kegel be tri . Kegenbogeit (ber) Kegierungèform (bic) Keinficbfeit im Jnaiife Kefrutirung (bie) Kefotôiren (bnë) Kecepiffe (bnë) . Kômifcbe biffent . Kufjr (bic rotfje) , ©■cbnfigrobcn (bnë) ©cbießgewefjre (bie) ©cbônfountagëfeier ©cbrecfen (bnë) . ©fbreibj Unterricht, ife Hebung K 4te ote «Stellung bnbei . . «Scfntlbbrief (ber) . . ©clnilgefefje für ©onutngê fd)üler............... ©dwtpriifung (öffentliche) T (priante) . ©d) vanni me (giftige) . ©eele (bie iuenfd)ficl)e). 10 25 35 38 50 188 45 123 81 102 201 208 47 178 76 205 52 202 93 191 129 1 60 7 14 24 34 — 42 26 203 6 231 90 180 87 ©eite ©еисђе (bie) . . . . .212 ©otbntenfînnb (ber) . . 170 ©ouueuftnffcrnift .... 123 ©oimtngéfcfniter (Seront» tungêregeln für fie) . 5 ©onutagéfcfuile (<5inricf>* tung).....................9 ©pnrfnffe (bie) . . . . 91 ©peifeu (bie) ..... 62 ©prncblebv * ï0ietl)obe . . 112 ©fetten (bie offenttieben) . 206 ©tempelorbnuug (bie) . . 205 ©cerne (bie)................120 ©fcrnfcbuuppen .... 127 ©ubtrnbiren (bnë) ... 59 Ж. ttnbnffcbmnrjcrci (bie) . . 178 Stanjen (ob eê raffilici)) . 41 £ejlnmeut (bnë) .... 21G Stbierguâferei (bie) . . . 144 Sifcl) (Verleiten bnbei) . 40 Satulaturen (bie) . . , 224 £rinfeu Cmnuit gcfnfrlict;) 63 II* Ungewitter (bnë Verhalten bnbei)...................164 Uuterbnttung (Verbnltuugë* regeln bnbei) .... 39 Unterhaltung (gefährliche). 62 Vergiftungen................i85 Vlitfel bngegen 187 Viehfeucf>e.................212 Vie&jucbt (bic) .... 144 Vögel (bie) ..... — Vorwörter (bic) .... 175 ©cite ©eite m ©age (?el>re »or berfelben) 78 Wallfahrten (baë) ... 92 Waffer (baé)................200 Winb (ber)..................198 Wirtfyfcfyaftê* journal . . iog Wortfolge (bie) . . . . iS-i Würfle (giftige) . . . . is7 3* 3af)fmôrter (bie) .... 162 3aul>erei (bie) .... 1G4 Seitwörter (bie beuffcfjeti) . 124 3engni$ (baë) .... 209 3»fouimenjnt)leu (baë) . . 5 5 ]. Doliro za mlade ljudi, ki se v soli kaj prida zvucijo. W Loki na Dolenskim je bilo kmetov pet, pa dva kaj tl a rja. Za Lokoj na Bistrici je bil Mlakarjev mlin. Nad mlinam je stala zidarjeva bajta, ki mu je bilo Tomaž ime. Njegovimu očetu Matevžu je svoje dni povodnja mlin odnesla. Sromak ga ni imel za čem postaviti; selo bogatimu Mlakarju preda, bajtico pa Tomažu, svojima sinu, zapusti; za to mu Mlinarič pravijo. Zvu-čil se je po leti zidariti, po zimi pa stole, mize, omare ino take ropotije delati. Prav radi so ga imeli. Tomaž se oženi po Anco, Mlakarjevo deklo. Bogata ni bila, pa pridna, zastopna ino poštena. Dvanajst let sta že v zakoni. Bog njima je dal dvoje otrok. Blaže je bil ravno v ednajstim, Nežika pa v desetim leti. Ker premoženja ni bilo, sta nju toljko bolj skerbno učila zvesto Bogu služiti, pridno delati ino se greha varvati. To je pravo blago! Na Tomaževo, neko sredo večer, ženeta Blaže ino Nežica kravco na vodo, grede pa materi vode iz pod mlina nosita. Nekaj šolarjev mémo perbiti; med njimi Lojze, Kaménskiga gospoda sin. Dekline gredo pohlevno svoj pot, dečki pa naglo na léd planejo, ter po steski derkajo. Ko bi trenil, se léd vdere. Lojze v vodo pade, ki ga ravno na žleb nese. Tovarši bežijo. Blaže vidi, ino hitro vodo zapre. Nežika pa po očeta leti. Mlinsko kolo ravno Lojzeta prime in zastoji, ker vode ni imelo. Mlinarič perdirjajo, mladenčeta iz pod kolesa potegnejo, ki ni več dihal. Voda od nja teče. Vešani na krič perletijo, in hočejo sroče na glavo postaviti. „Nik ar te lu zaupije Florjanova Bariča. ,,Ravno preteklo nedelo smo v soli slišali, vtoplenih ne na glavo postavljati. Le v bajto ga zanesmo, pa varno na klop položimo. Lepo raldo ga na trebuh denimo. M/ina-rička! čedno mu ledeno obleko islečite, jez mu bom (flavo nekoljko k zemli nagnila, pa čelo povzdignila, naj se voda iz n ja izcedi. Zdaj pa v poste/ z njim. Le malo mu glavco podložite. Oterite ga prav dobro, ino pa suknine zagrejte. Dajte mi rorč; bom skoz nos v njega pihala, pa moram drugo nosnico zatisniti. Možje ! prav zvesto mu sereno jamico pa podplate z kertačo terite, tudi po vsim životi ga z toplim suknam dergnite. Dom poskusila mu skoz usta zdrave sape vpihati. Primi ga nekdo čedno za nos. — — Hvala Bogu ! še je živ. Le pridno delajte ; že se žilice mezijo ! — Zdi se mi, de rahlo diha h — Lojzeta ravno toplo odenejo, ki zopet živi, ko zdravnik iz Kamnika per-sôpejo, bolničeka oskerbet. Bari co pohvalijo, deje vesanam tako modro svetvala. Neumni ljudje iz ene nesreče dve naredijo, ako modriga človeka blizo ni. Predlanskim so v Verbniin otroka iz vode potegnili. Hitro ga dva za noge zgrabita, ino na glavo terčita. Kasta v njem pokne — po njem je bilo. —- „Kako dobro za mlade ljudi, ki se v šoli kaj prida zvučijo!u 1L Blaže ino Nežica v nedelsko šolo pojdeta. Lojze ostane per Mlinarcih, dokler prav ne okreva. Na eni rami se mu je prav poznalo, kako ga je kolo Vidi: Nauk za ljudi. V Celi 1S17, slran 10. prijelo. Sreča, de je po zimi malo vode bilo, in pa de je Blaže hitro zapernico zatisnil. Sam Bog ga je ovarval. V nedelo po večernicah pridejo gospod kaplan ino solili učitel iz Slavine, kjer je fara, Lojzeta objiskat. Blaže se ravno k bolničetu vsede ino iz bukvić za kratek čas bere, Nežica pa za mizoj žoke plete. Hitro vstaneta ino gospodu roko poljubita, po tem pa tiho h peči stopita. Gospoda Lojzeta prijazno pozdravita, ki se jima je že pomazal. „Vidiš, Lojze! kdo ne sluša, si sam nesrečo poskuša, katira mu za petami gre — pravijo gospod kaplan. Boga zahvali, de nisi vtonil; pa tudi ta dva pridna otroka, ki sta tebe smerli otela.“ Zdaj B1 a ž e t a pobarajo : „Kaži, kake bukvice imaš ?“ Blaže jim Navod za nedelske šo/e poda. „Mlakarjeva kuma (botra, gotica) so jih nama za pisanko kupili, Florjanova Bariča naj je ob nedelah brati naučila. Saj k vam v šolo hodi“ — Nežica zgovorno pripoveduje. 5,Prav je tako!“ pravijo gospod kaplan. „Poskusi brati od oblačila nedolžnosti.“ *) Deklice koj gladko bere. „Zdaj pa ti, Blaže, od Bošljančela.“##) Fautič prav zastopno celo povest prebere. Pohvalijo uju, ter velijo: „Kaj pa de v šolo ne hodita?“ — „Ne vtegneva,“ odgovori Nežica. „Po zimi pomagam jez mami, Blaže Pa ateju. Po leti paseva veško živino, de si obleke zasluživa.“ „Prav tako,“ rečejo gospod kaplan; „švkoda bi pa vaj vender bilo, de bi se bolj ne zvučila. Česar se v mladosti zvučiš, z tem se za starost oskerbiš. Ob nedelah nimata kaj zamuditi. O božiči lehko med drugošolce stopita. Л^ај hočem v šolo!“ ,,Kamo sta pa oče ino mati?“ „Mati so šli bolno Mulej co objiskat, ki ste jo v tork prevalili; po očeta so pa Ramenski gospod poslali.“ pravi Blaže. . # Sonce se ravno po hribih ozira; bilo je toplo za po zimi. Ramenski gospod pridejo ino Mlinarič z njimi, tudi dva hlapca po Lojzeta. Mlinarička tudi k domu doj— *) Vidi: Navod, stran 56. **) Vidi: Navod, stran 63. 1* dejo. „Mlinariča!“ začnejo gospod kaplan, „dajta Bla-žeta ino Nežico v nedelsko šolo!“ — „Pač, pač,“ prigovarjajo grajski gospo'd. „Iz pridnih otrok še kdaj kaj bo. Od nog do glave ju bom oblekel, pa jima vsiga omiflil, česar za šolo potrebujeta. Bi vajnih otrok ne bilo, ne bilo bi tudi mojiga Lojzeta več. Bog daj srečo! V šolo pojdeta /“ Mlinariča se gospodam zahvalita, Blaže in Nežica jim per odhodu zopet roke poljubita in od veselja skakata. „Glejte si!“ rečejo Mlinarič. „Vsaka nesreča gotovo srečo prinese. Dober Bog iz žalosti veselje naredi. Bodi mu čast ino hvala.“ III. Kako je v isoli veselo : V V saboto ob tréh popoldné začne v Slavini večernice zvoniti. Lepo je bilo zvonov slišati. Blaže tu ino Nežici od veselja serce trepeče. Grajski sluga jima na večer novo obleko prinese. Na ravnost se preoblečeta; ino ker se jima prav čedno prileže, gresta z hlapcam v Kamnik se milostivi gospodi zahvalit. Lojze jima že naproti pride, potem prinese šolskih bukvić, popirja, peres ino drugih reči, več, ko je bilo potreba. Veselo k domu perdirjata ino ne moreta nedele dočakati, de bi le skoraj v šoio šla. V nedelo jutro zgodaj vstaneta ino klecé odmolita, kakor so ju mati naučili. Oče grejo k ranimu opravilu, mati pa doma kosilo kuhajo ino živinco opravljajo. Blaže ino Nežica jim pridno pomoreta. Oče od perviga opravila pridejo, miza je pokrita ino kosilo se na okni hladi. V koti za mizoj imajo britko martro; pred njo se vstopijo ino na glas molitvo pred jedjo opravijo. Per mizi jim oče perpovedujejo, kaj so gospod Jakob (Jako je bilo kaplanu ime} od fvetiga Jo- ana kerstnika povedali, in kaj se naj vsako od njega uči. Po kosili zopet odmolijo, in otroka vse čedno iz mize pospravita. Vmijeta se, preoblečeta, in preden gresta, očetu pa materi roko poljubita. Oče ju lepo podučijo, rekoč: „V šolo bota hodita, ne, de bi se gerdih reci naučila. Kaj pomaga veliko znati, pa se slabo zader-zati — glave prebrisane, serca pa gerdiga biti — znati pisati ino brati, vsakima odgovor dati, moliti pa ne! — Ako bi kdaj od vaj kaj takiga včakal, stopiti bi vama v šolo ne dal. Zatorej vama naročim: 1. Pozdravita vsakiga gredoč : Hvalen bodi Jezus Kristus! Blaže, per teh besedah klobuk prevzdigni. Znanja z nikomur ne delajta, preden očeta a/j pa mater ne pobarata. V šoli bodita pametna, iz bukvić skerbno berita, dokler učenika v šolo ni. Vsili norcov se v ar j ta, ki jih šolarci znajo. 3. Zahvalita Boga per sveti maši za to, kar sta se naučila. Več ko znata ino bolj ko vaj hvalijo, ponizejši bodita. Bog nas bo za toljko ojstreji sodil, za koljkor več znamo, ako dobriga ne storimo. Moj oče me scer niso v šolo dali, kar je meni škoda; naučil sim se pa teh naukov per neki šolski pridigi, ko so njo rajni gospod fajmošter imeli. Zdaj so ravno vama prav. Naj od vaj kaj slabiga čujem, mi viši v šolo ne pojdeta.“ Iz Loke v farno cérkvo je nekaj nad pol ure hoda. Ravno k drugimu opravilu vabi, ko mémo cerkvenih vrat prideta, ter se globoko prikloneta. V šoli jima gospod učitel (solmajster) kraj odkažejo. Ko odzvoni, gospod kaplan v šolo pridejo. Kar jih je v šoli, vstanejo, ter jjh pozdravijo. Gospod vsakiga po imeni zakličejo', de jih bolj spoznajo. Vsaktero vstane, ino se pohlevno oglasi, ter reče: „Jaz.“ Potem jih prijazno nagovorijo, rekoč: 5,Vsako nedelo se vas je nekoliko več nabralo. V prihodno za letaš med drugošolce nobeniga več ne vze-mem. Odlagal sim torej za dones, kar vam povédati imam.“ „V šolo hoditi — med poštene šolarje zapisani biti — je velika sreča ino čast. Hočete pridni šolarji biti, posebno trojno dolžnost na skerbi imejte : Bogu prav lepo sluziti — Se pridno učiti — Starejše ino naprejpo-stavlene skerbno vboyati. Kdor teh dolžnost ne dopolni, šole vreden ni, in bo odveržen. Verh tiga vam je védeti dvanajst postav za nedelsko šolo. 1. Vsako jutro ino vsak večer molitvico opraviti iz glave a/j iz bukvić. 2. Vsako mlado nedelo, saj vsake kvatre, k spovedi ino k svctimu obhajilu jiti. 3. Per svetim opravili sle dolini v cerkvi peti, ako se poje', če ne, iz molitvinih bukvić — al j pa ro-ženkranc moliti. Brez pridige ne ostati, ino če le mogoče, tudi ker sanski nauk zaslišati. 4. Ob nedelah ino praznikah ne postopati, ne z drugim spo/am kvantati. Kedar vtegnete, se za šolo učite, pervošolcam kaj več dobriga storite. 5. Na božje pote, al j po cerkvanji (z - hodih) noben ne sme, razen de mene al j gospod licitela poprosi. Kdor v šolo ne pride, mora prihodno nedelo povedati, zakaj ga ni bilo. 6. Ob delavnikih pridno delati, ino se z šolskimi rečmi ne muditi. Besedvati, prazne izgovore iskati je prepovedano. 7. V šolo alj iz šole mladenci z mladenčami, dekliči z deklicami pametno naj hodijo. Samo brat ino sestra slobodno skupej gresta. Norčti po poti je ojstro prepovedano. 8. Po poti se ne mudite, v ker črno (litoš ali ošte-njo) ne hodite', na ples alj raj še gledati ne. 9. Mladenčam je prepovedano tobak kuditi', lule tud v roke jemati ne. Dekleta ne smejo perstanov jemati, ne dajati. Oblačite se čedno le po svojim stani. 10. Prepovedano je nespodobne pesine peti — nesramno govoriti. Po noči okolj laziti, voglariti, vesovati, juckati (uhati) Boy ova>ji! Vsaka noč ima svojo moč. 11. Vsi šolarji ino solar ce so si kakor bratje ino sestre; za poštenje eden drugimu so dolini sker-beti, greha varcati ino ljubeznivo posvariti. 12. Ako se kaj hudobniga zgodi ino zvé, je dolžnost pred šolo gospod kaplanu po resnici povedati; za pričo pa eniga ali eno iz tiste vesi vzeti. Kdor priden ni, de kaj nespodobniga stori, bo odver-zen. Tudi tovdrš ali tovaršica, ki hudobne zakriva, v šoli ne bo. Sola more poštena biti. Preljubi vi! zavupam vas vse nedolžne ino poštene. Ohranite svojo nedolžnost ino poštenje. Brez poštenja bi bili cvetlice brez žlahtniga duha. Greh je mladine dušen smrad. Rastite kakor Jezus, ne le na starosti, temuč tudi v modrosti ino ljubeznivosti per Bogu ino per poštenih ljudéh. Vse vas bo rado imelo. Poglejte, Kamenski žlahtnili so vam tablic ino pa krajde kupili, naj bi se vi, ki ste se branja že gladko lotili, tudi po malim pisanja ino rajting za potrebo privadili. „Skerbno torej pazite, kar vam bojo gospod učitel pokazali.“ — Gospod kaplan se v spovednico povernejo. A. Pisanja pcrva vaja. Gospod učitel vsakimu černo tablico pa kerhel krajde podajo, se k veliki černi tabli vstopijo, rekoč: „Lepa reč je pisati — popir po kurje razpraskati pa ni lepo. Z krajdo poprej na tablice poskusite. — Vsaki primi svoj kerhel z tremi perstami desnice. Z levo svojo tablico spodej poprimi, de se ne premika. Tabla ima po dolgim ravne zarise (certe al j li-n>joj kakor po znori, de se roka prave mère privadi. Bones bomo prav lehko med dve sredni zarisi pisali. Pismenke imajo tenke niti olj like ko las (Jjjflctrs W/);*) pa debele ko steber (@d)affenjirtcf) /); pa krivo locne (£3ogen), ki so sgorej (jÌ), a/j spodej ()), *) pa se vozel skonci imajo (©cfylin* gett rJ). Nar huj narediti so pete (Z/)■ Vsako na tablico poskušaj. Kar mu ne sleče, pomaži ino popravi, de bo prav. Iz tih razlik narèjamo perve pismenke : /, u ^ n, m / r > v / J > jj / d / o ) c r c , e , o , a. Iz pismenk se slovi ino besede zistavljajo ; to de se mor jo vse pismenke ene besede med sebo dotikati. Postavim: in, ni, umf vir, cim. Locni se na vsakim konci poojstrijo, za to pa per sredi nekoljko bolj tolsto potegnejo. Tako storimo: e , o , a, ne , on , vam. 1. Vsaka pismenka mora po svoji postavi ravno visoka, ne pr e tolsta biti, de se čedno prileže. 2. Stebri mor jo stati, kakor bi veter sveče od leve na desno pripognil. 3. Locni se mor jo prav čedno zviti, de jih bo gor še videti. Solarji poskušajo, kakor so jim pokazali. Marskte-rimu roka spoderkne, in gerdo kavko naredi, pa jo tudi nagloma izbriše ino popravi. Vse tiho dela — kar začne k drugimu opravila zvoniti. Poz-hranijo tablice ino krajdo v šolsko omarico, za odhodno pa vsi skupej zapojd od neveste Jezusove,*) ktire so se lani naučili. IV. Pervošolcf dobre volje* Šola za novince se je pervo nedelo po vsih Svetih začela. Gospod kaplan so jo sami imeli. Na cente je *) Vidi: Divisivo, stran 169. bilo šolarjev ino solare. Tudi nekoJjko zakonskih je prišlo se branja učit. V začetki jim je bila šola pretesna; po malim so jih pa nekaj odpravili, ki niso dobro sloveli, alj pa se slabo učili. Izvolili so izmed drugošolcov prav pridnih ino pametnih fantov ino deklic, ter so vsakimu stolu mladenčev oskerbnika, oskerbnico pa dekletam dali. Oskerbniki so imeli: 1* Učence v svojim stoli pred šolo izprašati. Per nauki jim v bukvić ah pokazali, če je bilo potreba. 3. Ako koga v tistim stoli v šolo ni bilo, v svoj za- znamik (katalogj postaviti ino gospodu odrajtati. Blaže ino Nežica sta per neki teti blizo cérkve ob nedelah keršanskiga nauka čakala. Mati so jima za južno kruha dali, pa tudi per teti sta o poldne zajela. Slišati, de se pervošolci pred keršanskim naukam jako lepih pesem učijo, bi rada tudi po poldné v šolo šla. Prosita gospod kaplana. „Ravno prav !“ jima rečejo. „O božiči pojdeta oskerbnik ino oskerbnica služit. Ako se čedno privadita, lehko na njuno mesto stopita. Le koj dones pridita.“ Vsa dobre volje per teti čakata, ki ju prijazno ohranijo. Tudi drugih šolarjev, ino prav pametnih ženk se je per teti zbralo. Teta so imeli koristnih bukvić, ino Blaže jim je dosti lepiga iz njih povédal. Tudi kako eedno pésem zravno zapojejo, de jim je prav kratek čas. O pol ene so šolo odperli, ino oskerbniki začno svoje ucence izprašovati; pa jim tudi pokažejo, kar še dosti ne vejo. Ko začne ob enej h keršanskimu nauku vabiti, gospod kaplan v šolo pridejo. Kratko z njimi pred naukam odmolijo, reko'č: „Sveti Dah! ti božja luč, razsvetli našo pamet — požlahni nam serce, de bomo znali, kar je prav, pa tudi tak ravnali, kakor tebi, o Bog, dopade. Amen.“ Po molitvi nekoliko izprašujejo, zdaj po samim, zdaj po enim stoli, pa še vso šolo skupej, kakor se jim vidi. . -j dobro so zlagali, pa deklice skoraj bolj gladko, ka-_01 iantje. „Mladenci! — pravijo gospod — glejte, de 'as dekleta ne prehitijo; bilo bi vam gerdd.“ IO Zdaj začno prav smešne besede na tablo pisati, ki jih je vsa šola zlagala, ino po malim prav zastopno izrekala. Po vsakim izreki so jim kak lep nauk povedali. Nekoljko takih izrekov bilo je: dia- fa. Veste, kaj to veli? Kristus je rekel: „Vaša beseda naj bo ja, ja, ne, ?ieu — to se pravi, vselej resnične. Lažnive usta dušo vmorijo. jtj-ja. Kdo aj-ja? Dete, ki mu ljuba mati poje: Ajaj, ajaj dete moje! — Oh, koljko mati z otro-kam terpi, kako slabo pa otroci materi vračujejo. Sla- ja na-m pa-mi. Kaša je otroška paša, posebno mlečna. Pa vrele kaše ne jesti! dSov u été-no me-ta-ti. Ali se stene pri- me? Tako tudi nauk otro'k, ki so svojoylavni. Take liciti ino pa prazno slamo mlatiti. Zdrav -je dra-cjc Ida-po. Zdravje po curki zgine, po niti rasle* potreba ya je v mladih letih varcati, £onc Ion - car - ja diva-h j — kedar lepo zvoni. Tako hvali vsako delo svojya delavca. Mirt Ion ta - la. Tako nemškutarje govorijo. Prav po slovenje se reče : Gospodar plačuje. Vsa šola je bila eno oko na tablo, pa eno uho na gospoda. Pervošolci so bili prav dobre volje. Zdaj za gospod kaplanam iz bukvić po malim izrekajo, ter lepo z perstam po versti kažejo. Poslednič jim še napovejo, koljko se naj do prihodne nedele naučijo. aj Perva vaja v številstvi. Bilo je še nekaj časa. Gospod kaplan novo pesem na tablo pišejo, gospod učitel pa pervence rajtati vadijo, rekoč: V sedajnih časih znajo ljudje dobro rajtati; de vas kdo podrajtal ne bo; ram je iz glave šteti na vse kraje potreba. li 8 im ej! prestej mi od 1 do 100. — Zdaj pa ti, Janezek! od 100 do 1 ritansko : 100, 99, 98, 97 *"• t. d. ; 31 i h a ! ti pa zdaj eno prestopaj: 1, 3, o, 7 i. t, d. : pa se nazaj eno preskakuj: 100, 98; 96, 94 i. t. d. To ne j! ti mi pa po dve izpusti: 1,4, 7 i, t. d. Jaka! ti si bolj moder ; mi pa krizam dodajaj ino oddajaj, kakor ti bom pravil : Kol j ko je 4 mo 5? Je 9. — 4 od 9? ostane 5; — 5 od 9? = 4 *• t. d. — Ti mesarjev Luka! bova krizam postevaia, pa se razštevala ; to morjò mesarje dobro znati. Ko/jko 3e 2 krat po 4? Je 8. — 4 ino 8? Je 12. — 3 krat po 4? Je 12. Kofjkokrat je 4 v 12? = 3 /crut. Raz-štej 12 med 3, ko/jko 1 dobi? — 4. Ko/jko je 2 krat 5? — 10. Koljko je pol 10? = 5. Ko/jko je 4li del od 8? = 2. Zakaj? Kér 2 krat po 4 je 8 *• ?. J. — Kolarjev Peter! ti iz lesu kolesa ino kolce narediš; mi boš iz vecih števil pa majnši povedal, ki jih v sebi imajo. Postavim ! Ktire številke 9 v sebi ima? — 8 ino 1,-7 ino 2, — 6 ino 3 i. t. d. Zdaj pa 13 razdeli: — 12 ino 1, — 11 ino 2, — 10 ino 3, — 9 ino 4 i. t. d. Kako pa veš, de 6 ima 4 ino 2 v sebi? Odgovor: Ker 4 ino 2 da G. — Prav tako! Vsi v učenika gledajo ino so v rajtinge tako zamijeni, de še vedli niso, kaj so gospod kaplan na tablo zapisali. Bila je pésem po keršanskim nauki. Dokler še sami niso brati znali, jim gospod kaplan po 2 versti po-УеЈ0 ino gospod učitel zapojejo. Šolarji za njim potegnejo ino se hitro privadijo, kér jo oskerbniki ino oskerbnice lehko iz table bero. Zdaj v cérkev pozvoni; vsi grejo na svoj odkazan kraj k keršanskim nauku. Gospod fajmošter so ravno šterto zapoved božjo raz-Jagalij ter prav čisto povedali; kako imajo starisi otroké •editi, jim posebno za potreben nauk skerbéti; ker jim . blaga nihčer vzel ne bo. — Pa tudi otrokam Ojstro zaterdijo starejše lepo imeti. Po razkladanji iz-prasujeju. Vsa zérkev jim odgovarja; de je veselje slišati. Ob konci jim kratko povest povedo, kako sta se Vi oče ino sin tepla. Hudoben sin zgrabi očeta ino ga do praga perviene. „Stoj, hudoba! —- nesrečen oče zavpije. — Ravno do tod sim bil tudi jez svojga očeta zavlékel.“ Sin pa svojga očeta ni poslušal, ter je dopolnil, kar strašen pregovor pové : „Kdor očeta do praga pervleče, n ja bojo otroci črez prag sunili Po keršanskim nauki še nekaj potrebnih resnic molijo, ljudje pa za njimi. Končaje pesem po keržanskini nauki zaglasijo, rekoč: „Srečen, srečen, kdor ohrani“ i. t. d .#) Šolarji, ki so pésern že znali, per svojih stranskih altarjih prav glasno pojò. Per večernicah je vsa cerkev le eno gerlo, ker začno: „Perpognijmo se kristjani“ i. t. d. Po večernicah se je daleč krog čulo, kako si domo gredé novih pésem vbérajo, ino se jih od šolarjev učijo. V dveh ali treh nedélah je novo pésem že vsa fara péla. — V taki fari je veselje! V. Prillila šolarja. doma krégana. Blaže ino Nežica na večer k domu pripójeta, ter dopovedati ne moreta, kako je bilo v šoli veselo. Oče vkažejo Nežici, naj materi per kuhni pripomore, Blaže pa kravco oskerbi. Po vecérji vsih čvetero poklekne. Svet roženkranc molijo, ter po vsakim odstavku po stari šegi zapojti: „Sveti, sveti, sveti, sveti črez vse sveti Bog Oče, Sin in sveti Duh, tri peršone, en sam Bog.“ Po molitvi se oče ino mati za mizo vsédeta, otroka pa pripovedujeta, kaj sta v šoli slišala ino videla. Nežica pove nekaj keršanskiga nauka. Blaže pa ža- Nauki za žensko mladost, stran 165. **) Molitvice za mladenče, stran 207. lostno prigodbo, kako sta se oče ino sin tepla. K sled-nimu še pésem po keršanskim nauku poskusijo. Kar ni Blaže védelj mu Nežica pomore. Tudi oče ino mati sta se pesme hitro lotila. Preden se ležat spravijo, jo vsi prav gladko zapojejo. Kedar večerno molitvico opravijo, Blaže ino Nežica poklekneta. Oče obdva pokrižajo, ter blagoslovijo, i'ekoč: „Boy vaj ohrani, dokler hedda, ino ovarvaj, kedar zaspita, de bota z Kristi/sam bedela, ino mirno počivala, v imeni Boy a j- Očeta ino j- Sina ino sve-tiya j■ Buha. Amen. Božji Anyel bodi z vama!il Mati nju z žegnano vodo poškropijo ino čedno spat odpravijo. V pondelik nju zgodaj izbudijo. Po juterni molitvi niati ino Nežica predete, oče treske cepijo, Blaže pa sveti, ter z ogorkam na treske pismenke čerka, ki so jih v šoli učili. Ko se dan zazna, grejo mati kosilce kuhat, oče z Blaž e tam v hlev opravljat, Nežica pa hišo pometa, ter ogorke skerbno poz-hrani. Po kosilci grejo oče v Planino lesu kupit. Otroka ženeta živinco na vodo, ter gresta z vedrico za mater po vode. Per mlini vedro na tla postavita, začneta z Vogljam po mlini, ki je zidan bil, čerčkati ino se skušati, kteri bi lepši čerke naredil. Predolgo nju k domu ni bilo, ino mati nju zakličejo. Domača hišica je bila lesena, samo kuhna ino zapečnica zidana zavolj ognja. Kedarkolj Nežica v kuhno gre, vogel vzeme ino gredé po lopi čerka, kjer je kaj beliga bilo. Blaže pa vse nove deske popiše, ki so jih oče obrezali. Vse okrog je bilo marogasto. Oče pozno k domu pridejo, ino ko drugo jutro vse počerkano najdejo, se močno kregajo, rekoč: „Šta pozabila, kar sta uni večer pravila, de so gospod kaplan šo-laijam prepovedali namesto domačiga posla šolske reči v loke jemati? Za kmete so delavniki za delo, nedele ino prazniki pa za nauk. Stene moi jo biti bêle, dile tudi čedne. Hiše, ki snažna ni, se pošten človek boji. Kaj Mlakarjevi porečejo, ki mlin ves očerkan najdejo? Bota jih za zamero prosila, jez pa bom vajno čerkarijo pobelil. Tepel vaj za zdaj ne bom; pa se zanesem, de mi tega višej storila ne bota.“ Po poldné pridejo Mlakar v mlin gledat. Blaže ino Nežica hitro tečeta, botru roko poljubita ino jih lepo za odpušanje prosita. „Vidim veliko veselje, ki ga k pisanju imata. Stén mi pa vender ne čemita. Krajde vama bom dal; oče vama pa Černe tablice naredijo, de lehko doma poskušata, kedar vtegneta.“ Napravili so jima table: kakor jih kerčmarji imajo. Ko so na večer že vse pospravili, so jima nali poskušati, de nista pozabila, kar sta se v šoli naučila. B. Pisanja druga vaja. Prihodno nedelo v šoli vsak svojo tablico zopet dobi, ter začnejo pismenke delati, ki so na veliki tabli stale. Gospod učitel grejo od eniga k drugimu popravljat, kar ni bilo prav, ter jim kažejo, kako se lika potegne, pa steber za pismenko naredi. Tudi roko enimu pa drugimu peljajo. Potem k tabli stopijo, ino vučiti začno: „Dones poglejte novih pismenk, ki svoje verhe imajo, ino se do zgorne rise potegnejo. Naredijo se iz tih le stebrov ino lik napravijo pismenke: : ( j / L ) ß J Iz njih se i t (j cl i l. el , te, de , de , de, ha f la, led, tel, hol. Spomniti si morte: 1. Vsaka pismenka mora vèr h ravno visok imeti, za to se od zgorne rise do spoclne srednice tikama potegne. 2. Vsak steber naj bo raven, ko sveca gladek, ne polaman, ne roglat. 3. Stebri naj bojo od leve na desno naklonjeni, kakor bi jih veter nagnil. 4. Docni mor jo biti gladko vsfočeni, obroci pa okrogli, kakor velikonočen kolač. ©iefce I. Safcette 91r. 2. Prav pridno šolarji délajo, kar gospod kaplan iz spovednice v šolo pridejo, ter mladenčam na Sentjanževo, dekletam pa na tepešenco spoved oznanijo. „Svete praz-nike — so djali — je potreba sveto obhajati. Zanesem sep de se bole pošteno zaderžali.“ K polnočnicam, kdor il0jde, naj pošteno hodi, mladenci posebej, dekleta pose-hej. Ognja varjte, če bo svetiti potreba. — Kako se k spovedi prav pripravite, v svojih molitvinih bukvicah najdete. Kdor jih nima, jih na posodo dobi. — Vsaki očeta 1110 mater za odpušenje poprosi, preden se k spovedi odpravi. Ako ste koga domačih razžalili, mu roko podajte mo se spravite z njim. — Per spovednici se vstopijo m°žki na desno, ženske na levo stran. Po spovedi poj-dete vsi skupej per deveti maši k svetimu obhajilu, ter bote mašno pesem peli, ino za meno za sveto obhajilo molili. — Sveti dan bo za vas dan svete spovedi ino obhajila; skerbite ga vredno posvečovati. — Zdaj pa zapojmo: »Mladenča perve in poslednje želje.“ Pesem odpojd, ino ravno k velikimu opravilu odzvoni. VI. Sveti lioxlëni prazniki. Ves adventen čas sta se Blaže ino Nežica svemi božičnih dni veselila ino za jaselce pripravljala. Blaže uobi brezove gobe, ino Nežica po nedelah zvečer go-tobce in zvezdice rezla. Na božično bilo jima oče v koti •md mizo polico naredijo. Blaže čeden hlevec ali šta-vlco postavi, ki je bila z slamico prav fletno pokrita. V galico napravi podobe božjiga deteta, Marije ino svetiga ozefa, iz papirja izrezlane, pa na les prilimane. Nad 1 evcam je pozlačena zvezda plavala. Krog je vse ze-eno beršelna, ki ga je iz stariga grada prinesi!. Med Srečen pot, stran 320. zelenjam so bile ovčke ino pastirci ; tudi volk je v koti stal. Od stropa so beli golobci, pa pozlačeni orehi viseli. Nad mizo je nar veči golobec na žimi plaval, in kedar kdo vrata odpre, se golobec na mizo spusti. Prav lepo je bilo jaselc videti. Tudi vešani jih pridejo gledat. Do desetih na svet večerje bilo vse nareto,ino k rožen-krancu tudi majhino lampico v koti prižgejo, de je bilo še bolj veselo. Po roženkranci se okolj mize vsedejo, ino oče Zgodbe svetiga pisma perneso, ki so jih iz farniga bukviša na posodo dobili, naj jim Blaže bere, kako se je per rojstvi Jezusovim godilo. Blaže luč vterne, ino prav zastopno začne: Jezusovo rojstvo. Kar se je z Marijo godilo i. t. d. #) „Zdaj, otroka, lehko vésta, kaj pomenijo jaselce — začnejo oče. — Nas spomniti vsako leto tiste srečne noči, v kateri nam je vsmileni Jezus zgublen raj zopet na zemljo prinesel, se otrokam jaselce, alj kakor tudi pravijo, paradiž naredi. Lepo zelenje po zimi nam kaže vert, v katerim sta Adam in Eva pred gréham živela. Še lepši nam kaže sveti raj v nebesih, kjér mraza in zime ne bo. Beli golobci nam kažejo ljubo nedolžnost, kako pohlevni ino čisti naj bojo, ki želijo biti ljubeji novorojeniga Jezusa. Pozlačeni orehi ino jabelke nam kažejo srečo, ki jo bodo vsi imeli kteri, po nauki Jezusovim živijo. Pastirci, ovčike ino jagneta nam vélijo, naj se tudi mi rojstva Je-zusoviga razveselimo. Zapojmo le staro božično péserti: Eno dete je rojeno, oj rojeno i. t. d. Mati grejo poslušat, alj že k polnočnicam vabi? Ob ednajstih k duhovskim molitvam pozvanjajo. Otroka se z materjo v cerkev odpravita; oče, doma za varlia, po tem k zorni-cam grejo. V božičnih svetkih se Blaže ino Nežica doma pridno učita, pa tudi k spovedi ino k svetimu obhajilu vredno pripravljata. Na Šentjanževo Blaže zgodaj vstane, Vidi: Zgodbe IL del, stran 23. **) Vidi : Vsakdajni kruh. V Celi 1840, stran 204. se čedno vmije, belo preobleče, po tem očeta ino mater za roko prime, rekoč: „Preljubi moj atej ino mama! odpustite mi, kér sim vas dostikrat razžalil, de mi bo usmi-leni Oče nebeški tudi odpustil. Saj ne bom več tako.“ — Očeta ino mater solze polijejo, ki mu odgovorita: „Ljubi Blaže! Bog naj vsi m odpusti, kakor ma tebi iada odpustiva. Pojdi k ljubimu Jezusu ino moli za naj.“ L la že si solze oterne, očetu ino materi roko poljubi, in ves zamišlen v cérkev gre. V cerkvi že spovedujejo. Tudi drugih ljudi je tisti dan k spovedi prišlo; pa poprej alj pa poznej so v versto stopili, de so šolarji prav lep prostor imeli. Kedar so vsi spoved opravili, gospod kaplan šolarje z zvoncam h kerstnimu kamnu zakličejo, ter jih prav lepo ogovorijo, rekoč: Preljubi! „Kako srečni ste bili tisti dan, ko so vas per tim kamni kerstili. — Belo oblačilo svete nedolžnosti in posvečujoče milosti božje ste imeli. Bili ste izvoleni otroci Očeta nebeškiga, bratje ino sestre Jezusa Kristusa, tem-pelni svetiga Duha, veselje angelov in serene želje vsili pravičnih ljudi. Oh, to je bilo lepo ino veselo! Po svojih botrih ste obljubili Bogu lepo služiti, se greha zvesto varvali, de bi svoje angelske sreče ne zgubili. — Ali ste to svojo kerstno obljubo terdno dopolnili? — —- Oh, nesrečni greh, ki ste ga storili, vam je lepo nedolžnost vzel. Niste bili višej ljubeji Jezusovi, kakor popréj. Angelci so za vas žalovali. Poglejte, skoz zakrament svete pokore vam je vsmi-lem.Bog vaše grehe odpuftil, zopet ste ovčice Jezusove; božji angeli se vas dones veselijo. „V zahvalo ponovimo tukaj kerstno obljubo, de jo bote v prihodno bolj skerbno dopolnili ino ne prelomili več.“ Vsi pokleknejo ino na ves glas za gospodam molijo. Deveta ura vdari, gospod fajmošter pristopijo. Šo-larj1 grejo k velikimu altarju, ino do povzdigovanja po— jejo, potem pa za gospod kaplanam molijo do obhajila. 1 red obhajilam se gospod fajmošter obernejo, rekoč: „Vueenei Jezusovi! Preljubi moji! Per božji mizi ste; Jezus vaš dober pastir, vi njegove ovčice. Toljko za vas skerbi, de vam svoje presveto Telo deli vašim dušicam v živež. Tako močno vas ljubi, de hoče per vas prebivati, naj bi on z vami, vi pa z njim vekomaj živeli. Oh ljubezen prevelika vsmileniga Jezusa! Ali ga ne bote tudi vi ljubili? — Jezusa z veseljam pod svojo streho vzeli ?“ „Pa čisto mora biti serce, ki nar svetejšiga pod svojo streho vzeme. Lepa mora biti duša, ki Gospoda nebés ino zemlje sprime, kateri je svetleji od sonca ino Ičpši ko luna. — Oh, kdor ga po nevrednim prejme, stori božji rop, ino si sam svoje pogublenje vžije. J)e se nobenimu vas kaj toljko strašniga ne pergodi, molite prav pobožno očitno spoved Po obhajili zopet glasno za gospod kaplanam molijo. Kedar po sveti maši vse potrebne molitve z mladenci gospod kaplan opravijo, vzemejo lepo od njih slovo, rekoč: „Srečno jutro, vi preljubi! je bilo dones za vas. Jezus je zdaj z vami, vi pa z njim. On je vaša vinska terta, vi njegove mladike. Imate v serci svojim Njega, ki je veselje angelov. Oh, deržite ga zvesto — ne pustite ga iz pod vaše strehe. Kar je juterna rosa žlahtnim rožam, kar je nedolžnim jagničam mlado zelenje, oh veliko — neizrečeno veliko več je vam Jezusovo presveto režnje Telo. Oživela je zopet vaša duša, omladilo se vaše serce. Bastili bote v vsim dobrim, kakor žlahtne oljke v verti božjim. Oh, to je veselje, ki vam ga svet ne more dati, ki vam ga vsmileni Jezus per svetim obhajili da.u „Brateči ino sestre moje, zopet ste angelov tovarši ino tovaršice; ne zapravite več te svoje sreče! Jezusovo veselje med vami prebivati je, ne dajte mu z kakim gre-ham slovo. Poslušajte njegov glas, kedar vas skoz vašo vest svari. K Jezusu pribežite, kedar vas skušnjava v greh lovi. Kličite ga v pomoč, in vslišal vas bo. Angel božji bo vas branil, dokler ste ljubeji Kristusovi. Lepo ostanite v Jezusovi ljubezni, dokler po vas pride, vas k sebi vzame, kjer ga bote gledali ino se per njem véko-mej veselili. Božja milost ino pomoč ostani vselej per vas. Amen !“ Drugi den, na nedolžnih otročičev, so imele dekleta svojo spoved in sveto obhajilo. Čedno oblečene pridejo v cerkev, pa imajo majhen venec (krancel) zeleniga rosmarina na glavi. Ravno tak lepo so z deklicami opravljali; to de so gospod fajmošter z njimi molili, gospod kaplan jih pa med sveto mašo obhajali. Vse polno je bilo per svetim opravili ljudi, ki se učijo, kako se naj spoved ino sveto obhajilo vredno opravlja. Marskteri se posolzi, ter obljubi, Bogu bolj zvesto služiti, kakor poprej. Tako besede micejo, lepi izgledi pa vlečejo. VIL Dvoje šolarjev gre služit« Posledne dni stariga leta se je družina selila. Vse križam so omare in skrinje vozili. V tistim kraji je šega; de vsakteri, ki iz ptujiga v faro pride, se z svojim gospodarjam gospod fajmoštru zglasi, se v farne bukve zapisat. Kdor se iz fare preseli, se pride zahvalit, ino pove, kamo, faro zapustivši, pojde. „Pastirji morjo svoje ovčice poznati ino za nje védeti — so gospod fajmošter djali. — Vsak pošten gospodar naj svoje pripelja, ki jih iz ptuje fare dobi !4i Ako se pa kdo domačih mladenčev ali ktéra deklet iz farne obsege drugam služit odpravi, g''é poprej v svoji domači cerkvi k spovedi ino k svetimu obhajilu, potem se gospodu fajmoštru (kar jih je šolarja, tudi gospod kaplanu ino učitelu) oglasi, ter se jim spodobno zahvali. Ravno se nedelskih šolarjev dvoje v službo odpravlja. Florjanova 31 a rie a iz Loke gre na Polane za hišno k ]leb’i veliki ošteriji; Himenov Tonej iz vesele Breze za kočjaža k Novograjskimu gospodu, den hoda daleč. Iz cérkve prideta v šolo ino od svojih tovaršev in tovaršic slovo vzemeta. Po opravili Marica k gospod fajmoštru gré, ter jim roko poljubi, rekoč: ,, Velilo čeđtivredm po o po d japmoèter ! lepo ne firn zahvalim za vde natile, li đim 4ih .J è ó . ... é dhóala ----- yi Vde dobrote , tu dim poh pre- sela , podebno pa pa ocetno dlerê, Itero do pa me mieli, de do mi nah oh nedelah ino prapnikih v jarojp priti , Iter dim de v lahni potreß-mcja naučila, pa tudi videla, lalo de p pinpi per iponpodi vde poravna in pcopravlp jVym hvalo verri , de dim pda.p v dobro dlupßo prióla• VPooehno pih predercno ythvaltm , de do bili dodlej mop doler dpovednil. Oh, to me nar več dlerßl, halo de mi ho (joddo, a 7 0 Va. 1er v npohovi dlerßl ne hom ! --------- 2oa mih ß< om molila vde dvope pive ani, povernil pim o fia t/ùo(f J ' ' - Per teli besedah se je prav Rive dr u ßo pa Mop!“ ■ milo razjokala. Tudi gospod so se posolzili, Zdaj pa oni besedo primejo, rekoč: „Preljuba moja Marica! Zapustivši našo faro, Jezusa ino njegoviga nauka nikar ne zapusti; Izveličar tvoj pojde z tebo; on te bo varval, on za tebe skerbel. Vselej si me rada vbógala, zaupam, de tudi poslednih nau*-kov ne boš pozabila, ki ti jih za slovo dam. 1. Poštena bodi ino pametno se nosi — prijazna vsim ljudem, posebno domačim, naj te bojo po pravici radi imeli. 2. Gospodarja in gospodinjo spoštuj, rada jih ubogaj in urno stori, kar ti ukažejo brez vsipa jezla-nja. Naj bo delo še tofjko težavno, radovo/jno ya stori. Jezusu služiš, on bo tvoj plačnik. 3. Rada vstreži svojim domačim, in kedar moreš kaj za nje storiti, ne opusti, de se jim perkupiš. Roka roko vmije, lice pa obdve. Kjer je med družinoj lepa zastopnost v pravičnih rečeh, tam je veselje. 4. Lepo čedno hišo imej, posodbo čisto, vse v lepim redi, kar bo tebi zročeniga. Ne čakaj, naj bi tebi za vsako reč ukazovali. Sama si vrajlùj, kaj je potrebniga j kar pa ne veš, pobaraj ino poprosi, naj ti pokažejo. Pridna ino zvesta bodi, de bo tebe Rog vesél ino vsi pošteni ljudje. 5. Kar pošteno zaslužiš, za drage oblačila ne izdajaj. Po svojim stani se čedno oblači, gizdost pa noroglavkam prepusti. Prihrani si krajcar za stare dni, ker ga boš kervavo potrebovala, pa zaslužiti ne mogla. 6. Imela boš veliko popotnim ljudem postreči. Dosti poštenih boš spoznala, pa malovrednih še več. Varji se jih ! Ne pogovarjaj se z takim, ki se tebi prilizujejo ; le potreben odgovor jim daj. Ne verjemi sladkunam, ki velike obljube delajo, ne poslušaj jih. Reži perdane, ki začno nesramne reči počenjati', kliči v pomoč, ako se nesramnežev sama ubraniti ne moreš. Pijancov ino ponočnih prijatlov se z ogibaj. Nevaršine boš velike prestala, pa tvoj angel var h te bo ovarval, de le čisto ine nedolžno serce ohraniš, kakor do zdaj. ¥• Ne delaj znanja z moškimi, ki se tebi ponujajo, ne jemli perstanov alj drugih takih sleparskih reči. Vse morjo tvoj spovednik vedeti ino pa tvoji dobri stariši. Rrez njih dovolenja nič ne obljubi, brez njih vedenja kaj ne dovoli, de nesrečna ne boš. 8. Hitro ko v službo stopiš, si v tistim kraji dobriga spovednika zberi. V sak j/a mesenca jidi k spovedi ino k svčtimu obhajilu. Per pervi spovedi se jim priporoči, naj bojo tvoj spovednik. Ne zapnšaj jih, ako bi v velik greh padla; hitro k njim teci ino obtoži se, de se ne pogubiš. 9. Škerbi, de boš vsako nedelo per celi službi božji — tudi per božji besedi. Ako bi mogoče ne bilo, vzemi svoje bukvice, ino beri, kedar vtegncš, kaj božjiga, de ne pozabiš svojiga Boga, in tvoja duša oslabela ne bo. 10. Vsako jutro, ko vstaneš, pokrižaj se, ino Bogu priporoči, rekoč: Lepo te zahvalim, Oče nebeški, de si me ovarval nicoj to noč; varvaj me še de-našen dan, in daj mi pomoč, de bom vse k tvoji časti storila. — Kedar več moliti ne vtegneš, saj to grede pomoli. — Kedar boš zvečer trudna, veliko moliti ne mogla, pred postelo poklekni, rekoč: Lepo te zahvalim, Oče nebeški, za vse milosti ino dobrote tvoje, ki sim jih dones od tebe prijela. Prosim te, odpusti mi grehe moje, z katerim sim tebe razžalila. Daj mi ljubo lehko noč. — Potem se Mariji ino angelu varim priporoči, križ črez postelo stori, ino v imeni božjim zaspi. Tako boš vsaki dan z Bogam začela, z Bogam končala, ino Bog te zapustil ne bo. Teli desetero naukov tebi, moja Marica, za slovo izročim. Glej, nedolžna si še — draga, čista Jezusova nevesta. Oh, naj bi nikdar kaj slabiga od tebe slišati ne bilo! Raj bi zvedel, de si vmerla, kakor pa slišal, de si zapeljana — zgubi ena ovčica; to bi bila moja nar veči žalost; pa ne le moja, ampak tudi angelov božjih. Drugiga tebi dati nimam, bukvice polne lepih naukov za tebe tukaj na! — Kolikokrat njih vidiš, spomni se mojih poslednih naukov ino moli za me!“ Marica poklekne in oni jo blagoslovijo, rekoč: „Vsigamogočni Bog! Oče, Sin ino sveti Buh naj te blagoslovi. Jezus ino Marija bodita povsodi tvoja to-varšija, in božji angel te naj spremlja. Amen.u Po keršanskim nauki gre tudi Šimenov Tonej slovo jemat. Ravno tih lépih naukov so tudi njemu povedali; ino so še djali: „Moj Tonej! ti v imenitno službo prideš. Boga zahvali, pa nikar se ne prevzemi. Bodi zvest svojimu žlahtnimu gospodu, varji njihove škode kakor sam svoje. Ne daj se slabim tovaršam zapeljati, de bi z njimi igral, pit hodil, al j pa svojiga gospoda goljufal. Vsi taki pajdaši so dereči volki, naj se tebi še tak prijazni delajo. — Priden bodi; kar dones lehko storiš, na jutre ne odlagaj — kar sam lehko narediš, se na dru-giga ne zanašaj. Rajši stori več, ko premalo. — Ne zapravljaj svojiga zaslužka, prihrani si kaj za stare dni, ino tudi svojih bornih staršev ne pozabi.“ „Vem, de si nagle jeze ino te rado prime. Varji se, de se v jezi prenaglil ne boš. Boja se zogibaj kakor smerti, tudi živina naj se ti vsmili. Boš kaj neker-šanskiga videl ali slišal, hudobnežev ne obrajtaj, naj si ravno gosposko sukno nosijo. Peklenski sovražnik v vsakim stani svoje najemnike ima. Ne daj se jim lajhati. Kedar bi imel kaj hudobniga storiti, imej Boga pred očmi, kakor Egiptovski Jožef, rekoč: Kako bi kaj tako hudiga storil, in zoper svojiga Boga grešil! — Izprašuj svojo vést sledno nedelo, de boš vedel, ali si na poti pekla, al na stezi svetih nebes. Hodi ob svojim časi k spovedi ino k svetimu obhajilu, kakor si dozdaj šolar vajen bil. Oh, če to opustiš — bo tudi Bog tebe zapustil. Dozdaj si bil moje farno dete; zdaj greš med ptuje ljudi. Oče ino mati ne bojo višej za tebo gledali, bo pa gledal večni Bog. Njega se boj! — Dva pota se tebi za naprej odpreta — na pravo alj na levo stran, steza pravičnosti ali pa cesta pregrešniga živlenja. Oh, ljubi Tonej! varji, de si ne zajdeš. Ako bom v kratkim slišal, de si vmerl, pa lepo nedolžen, nebom žalosten, saj bom prijatela imel v nehesah ; če pa zvém, de si se zmotil ino ispridil, bom jokal za tebe, naj bi si bil še tak imeniten gospod. Ni-kolj reči ne smčš, de si bil moj učene — moj priden Tonej.“ — Tako pošteno so ga odpravili, mu tudi čedne bukvice dali, naj bi jih večkrat bral, ino pomnil njihove nauke. Radi so jih prišli objiskat, ki so po drugih farah služili alj svoj kose kruha imeli; in naj so ravno bili oj-ster gospo'd in hud učenik, so jih vender vsi pravični ljudje veliko obrajtali, rekoč: „Gospod fajmošter so vender le naš skerben oče.“ D. Pisanja tretja vaja. Ob devetih šolarji zopet pišejo. Tistim prav gladko od rok gré, ki so se v praznikih pridno doma vadili. Gospod učitel jih pohvalijo, ino rečejo: „Đones bomo male pismenke dogotovili. Kar je srednic ino zgornic, že ko j čedno pišete. Zdaj pa spodnice dobro poglejtečc „Spodnice imajo steber, ki sc prav rahlo z tenko liko od spodne sredne rise do zgorne začne, od zgorne sredne rise do nar spodne pa gladko potegne Tako se: p naredi. — Drage imajo sloko spodnico, kakor napeto zanko, ki se na zdol debelo, na vzgor pa tenje potegne fp Jr IZ katére se p ino y naredita. — Poslednič še eno pismenko imamo : J. Tako zapišemo: jic , je , pe ; ej , pot, p ep , pad, j^unt. — Pismenke se mor jo lepo likati in kakor ločje gladke biti.“ v Šli so šolarjam popravljat, ter so marskterimu roko potegnili, naj bi se raj privadila. Poznej pridejo tudi gospod kaplan pomagat. „Za te nedele se že zajde, kar ste se pisati privadili — rečejo gospod učitel. Vsako se naj z gosjim peram preskerbi, popir v šoli prejmete — premožni za plačilo, vbogim ga bojo grajski gospod preskerbeli. Kar *) *) <2>1ф I. Sflbette 97r. 3. vas je bolj vajenih, bote prihodno nedelo na popir poskusili, ki so še nerodnej, bojo nekaj časa na dilce poskušali.“ b. Druga vaja v številstvi. „Potreba vam je tudi številke (stevke alj cifrej poznati, de bote saj vedli, koljko je per vas hišna numera, ki doma na podvojili stoji, ino jo znali zapisati.“ To je za vas prav lehko, ki že male pismenke zapišete. Ravno iz tistih lik ino stebrov se naredijo; pa jih ni več, ko deset. Nate jih eno za drugo: 1 , 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, O. Nekoljko viši se potegnejo, ko srednice. Le poskušajte jih! Kedar v cerkev odzvoni, zapojejo Juternico, ino se pametno k božji službi odpravijo. Vili. V Sola poštenima zatleržanja* Blaže ino Nežica sta se pervo nedelo, ko sta v šolo šla, z peresanii oskerbela. Mlakarjevi so gosi redili, ino jima perés dajo za celo leto dovolj. Ko pervo nedelo po novim leti v šolo prideta, so gospod učitel že pera pripravljali. „Poglejte, so rekli, pero, znotraj votlo , se mora pred vsim ostergati. Po tem se varno z peresnikam (peresnim nožekamj, prereze, nekoljko Ojstrica razkole, naj tinta po razkoli teče; poslednič se pa gladko priseka ino popravi. Vsak dober pisar si sam pero vreže, tudi vi se morte naučiti.“ Nekteri so tudi purmanovih fkolovračovih) peres prinesli, pa jih gospod niso hotli vrézati, ter so djali: „Pur-manove pera so preterde; kdor z njimi piše, preteško roko dobi, ki ga od pisanja huj boli, kakor bi dreva sekal.“ Blaže ino Neži sa šolarjem z veseljam pomo- * *3 Pesine Matija Ahacelna. Drugi natis, stran 6. reta, ktéri perés niso imeli kupiti za čem. Po molitvi jih gospod vuoiti začno', kako se per pisanji sedi. „Mora sé mirno sedeti, so rekli, ino noy ne krizam derati. Truplo se nekoljko k mizi alf k stoli nakloni, pa pers ne naslanjati, ker po tem rade bolijo. Roke naj na mizi do laketa slonijo. Persti levice se na popir položijo, naj ter dno leži, k levici naynen. Z tremi perstami desnice se pero prime ino raldo derži, tako, de se sredine peresu podloži, pave od strani priloži, kazavec pa verh položi. Pero se toljko po strani derži, de, kedar se od leve na desno vzyor poteyne, tenko liko kakor las naredi; naj se pa na vdol poteyne, debel steber stori. Le po malim se v tintnik pomoći, de se ne zaliva ino na popir pisarske svinje ne napravljajo ; zakaj take prašiče se ne dajo prodati.“ Zapižejo jim pismenske like, stebre ino locne na tablo, naj jih na popir delati poskušajo. Tudi gospod kaplan pridejo pomagat, ino mladenčam kažejo, kako se pero derži, pa jim še za roko primejo, ter kako pismenko potegnejo, ki ni prav nareta. Gospod učitel dekletam pomorejo, in pravijo: „Kako lehka stvar je pero, pa ga vender tako težavno vodite ! Ge pa Bog da, vam pojde pisanje o veliki noči bolj gladko izpod rok, ko preja predicarli, ki dremlejo.“ Po pisanji gospod kaplan začnejo, rekoč: „Kakor vidim vas pisarija veseli, al j pisati lepo, gerdo se pa zaderžati, bi ne bilo prav. Vsaka reč se po svojim lici pozna, človek pa po svojim zaderžanji. Podvučiti vas tedaj moram; kako se pošteno véde.“ Zaderžanjc v pričo Boga. 1. Nar imenitnej hiša je sveta veža božja; sam Bog v tisti prebiva. Sveta groza naj te objide, kedar v cerkev stopiš. Poškropi se, prikloni Jezusu v presvetim resnim Telesi do tal, poklekni na svoj kraj ino ga ponižno pozdravi. 2. Klobuki morjo pred cerkvenim pragam iz glave, pa jih v cerkvi na altar ne polagati alj pa svetnikam na glavo. Ce se v kakim stoli ne dajo obesti, jih je pod levo pasuho imeti. 3. Vsaki spol naj gre na svojo stran, ne moški med ženske, vsako na svoj odkazan kraj. Per cerkvenih vratah ostajati, alj se clo zunaj cerkve prislanjati ni pošteno. Veliki očitni grešniki so svoje dni zunaj stali in še stojijo, Le blato se pred pragam otrebi ino pusti. 4. Imaš svoj stol, v njega poklekni; pride pa imenitneji od tebe, odmekni se mu. Tudi starim ino boletnim se mora prostor narediti, če ravno ti stojiš. To za-pové keršanska ljubezen. 5. Kedar mašnik po cerkvi grejo, vsi vérni vstanejo, ter se jim z glavo priklonejo. 6. Med opravila m se stoji alj kleči, kakor šega prinese. V rokah se imej molek alj molitvine bukvice. Kdor nima per službi božji svetih reči v rokah, po navadi tudi v serci pobožnosti nima. 7. Per službi božji se ne smejati, ne ozirati, ne šep-tati5 pa tudi na glas žebrati ne, de ne bomo druge v molitvi motili, ker nismo sami. 8. O pravim časi se v cerkvo pride, kakor hitro odzvoni, ino po skončani celi službi iz cerkve gré. Pred cerkvijo tobak žgati alj pa po drugim spoli zijati je gerdo ino gréh. 9. Na poti se pozdravi: Hvalen bodi Jezus Kristus! Možki se k timu odkrijejo, ženske z glavo priklonejo, ter odgovorijo: Amen na vekomaj. 19. Kedar k molitvi zvoni, se hitro vsaki prekrižaj, in moli brez vsiga odloga, naj bo na poti alj doma, na deli alj per mizi. Kar se odlaga, se rado zamudi. — Cel svét je hiša božja, Bog je povsodi doma; ne srne se storiti, kar bi njega žalilo, ne opustiti, kar smo njemu dolžni. Bogu služiti nas ni— kol j ne bodi sram! „Kdor se mene pred ljudmi sra-muje, govori Jezus, njega se tudi jez sramoval bom.“ V pričo gosposke. Bog na sveti svoje namestnike ima, duhovske ino deželske. Njih spoštovati on zapové. Kaj je v pričo gospode storiti? 1. Kedar gospoda na poti srečaš ino tako blizo njih prideš, de jih govoriti čuješ, ^se odkrij, klobuk pod pasuho deni, ter posvečenimu mašniku desno roko poljubi. — Ptujim gospodam, ki jih ne poznaš, ino pa deželskim se samo odkrij. Zenske se takim samo nekoljko priklonejo, ter jih pozdravijo, rekoč: Boy vas sprimi! alj še lepši: Hvalen bodi Jezus Kristus ! 2. Ako h kakima gospodu prideš, si pred pragam oblitelo osnaži. Poprašaj koga, alj so donni, ino če noter smčš? Rahlo na vrata poterkaj. Ako se nihčer ne oglasi, še drugo - ino tretjokrat nekoliko bolj poklukaj. Se še ne oglasijo, odstopi ino počakaj. Per vratih na uhe vleci je gerdo, per oknih noter gledati še gerši. Kedar pa rečejo po nemško ^eretti! Le noter! vrata po malim odpri ino jih pametno zapri. 3. Postoj per dvorih, dokler te ne pogledajo — ne pozdravijo, alj ne pobarajo. Na to se jim prijazno prikloni, ter zastopno povej, kaj želiš. Klobuk ino kaj takiga se ne srne na mizo alj na stol polagati, tudi ne vsesti se, dokler ne rečejo. Ako sediš, ne gugaj se, kakor bi zole imel. Roke v hlače vtikati ni le gerdo, je tudi lehko velik greh. Se čohati ino kebrati vušivci navado imajo. Na steno prislanja se le meglenjàk. Čerstev korenjak na obéma nogama ravno stoji, ino ima per seji roke na krili. 4. Gospodi se mora v lice glédati, pa ne preblizo. Po jispi se ne oziraj, kakor bi kaj svojiga jiskal. Ne trebi si zob ne nosa; ako se ti zeha alj kiha, z robcam alj z haderco usta zakrij, de se ne bi kdo vstrašil, kakor bi ga požerl. Se komu kihne, reci mu: Bog pomagaj! pa se mu tudi prikloni, ako je imenitnej ko ti. o. Ne pluvaj po tleli, temuč pluvavnik pojiši. Se v roko alj po tleli vsekovati, po tem pa z nogo raz-teptati, je po svinsko; za to svojo haderco imej. Tudi otrokam je gerdo, ki vse rokave ološane imajo. 6. Kedar opraviš, se priporoči kakor poprej. Tudi deželski gospodi se roka poljubi, kteri smo dolžni posebno hvalo alj čast. 7. Per gospodi se predolgo ne mudi. Ne jemli v roke reči, ki so po jispi. Kedar vstaneš, stol v kraj postavi, kjer je poprej bil. 8. Si k obedi povablen, le posledniga mesta se derži, dokler ti višej ne odkažejo. Ne segaj pred imenit-néjim v skledo. Roke čedno na mizo derži. Kosti pod mizo ne lučaj. Ne bodi prevolči, pa se tudi ponujati preveč ne daj. 9. O e gospod k hiši pridejo, stopi jim pred hišo naproti, ter jim povej, de se sreče veseliš, jih na svojim domi videti. Odpri jim vrata in stopi za njimi. Ako se odkrijejo, jim primi za klobuk, ter ga na čeden kraj položi, jim sedež za mizo ponudi, sam pa pred njimi stoj, dokler ti ne rečejo, de sé vsedeš. 10. Kedar se zopet odpravljajo, jim klobuk podaj, jih zahvali za objiskovanje, ino jih nekoliko pospremi. Veči ko so gospod, dalej jih spremljaj, niže se jim prikloni. 11. Greš z kakim gospodam, daj jim desnico, ti pa na levi pojdi, Herb ta jim nikolj ne obračaj, tudi naprej ne vhajaj. Govoriš z kakim imenitnim gospodam, se ne pokrij, dokler ti ne rečejo. — Se gospodu skrivati, ki k hramu pride, je po divjaško; zogiblejo se le dolžniki, ne pa Pošteni podložni svoje gosposke. „Kdor vas zaničuje, govori Kristus, mene zaničuje.“ V pričo ljudi svojiga stanu. Vsi smo otroci Očeta nebeškiga; kakor bratje ino sestre si morino biti prijazni. Kako se to zgodi? 1. Po poti ne letaj pa tudi ne lazi; hodi, kar je prav. Ne govori sam z sebo, ne krili z rokami, kakor bi svét bil tvoj. Škodo gredé délati, se na voz obešati, živino vdarjati, se varji. Pjancov ino prepi-ravcov se moraš z senenim vozam zogniti. 2. Prijazno povej, če te kdo kaj pobara; prašati: Kdo je — kamo yre? se le rotarjam (rihtarjam} spodobi. Pomozi rad, kar premoreš, pa za vsako malo reč ne jemli plačila. Boy poplati (Ionaj}! veliko velja. 3. Srečaš znanca, prijazno mu roko podaj, rekoč: Boy daj srečo! ter ga pobaraj, kako se mu godi? Ptu-jih ljudi pa ne oponašaj, kako govorijo alj hodijo, z kako mèro meriš, se bo tebi merilo. 4. Prideš v ptujo hišo, klobuk iz glave, kjér po hiši ne deži. Pozdravi domače rekoč: Hvalen bodi Jezus Kristus ! Dobro jutro ! Dober dan ! Dober večer vam Boy daj! i. t. d. 5. Zastopno povéj, po kaj prideš, ino po tem se vsedi, ako ti rečejo. Če ravno k obedi prideš — kar ni lepo — reci jim: Boy zeynajl Žlice šteti se ne spodobi, pa tudi ne brani se, ako te povabijo, de z njimi zajmeš. Kdor se k mizi siliti da, visoko glavo — trebuh pa prazen ima. 6. Per odhodu se poslovi rekoč: Ne zamerite! Srečno! Boy vas o var ji! Lehko noč! Hvalen bodi Jezus Kristus ! 7. Tebe kdo dalnih znancov objiše, na proti mu stopi in roko podaj, sedež ponudi, ter mu pokaži veselje, de te objiše. Ako predolgo ne pové, kaj bi rad, ga čedno pobaraj, z čem bi mu vstregel. Kislo repo prodajati, v mes pa legati, in hude čase tožvati, ni po keršansko. Dober človek rad druge razveseli; le neprijazen se kisel dela, kakor bi ga grizlo. 8. Лг ptuji hiši z mizo brado podpirati ni lepo, tobak kuriti je gerdo že doma, v ptuji bajti se clo ne spodobi. Kdor pa tobak žgč, mora lulo iz zob vzeti, kedar se komu odkrije, alj z kom govori. — Potreba vam je še vediti: Kako se v družbi pošteno govori. Vesela družba je velik dar božji, varvati je pa, de se v pogovorili Bog ne žali ino bližen ne pohujša. 1. Pomisli vselej poprej ko zineš. Božje reči zasmehvati drugim za kratek cas, druga zapoved božja prepové. 2. Rad govori, pa drugim v besedo ne vhajaj. Klopotec veliko klopoče, pameten malo pové, pa tisto prav. v „Veliko govorjenja brez greha ni,W2« XII. Snaga, lepa «Iraga ree. Nekaj za dekieta. Pervo postno nedelo je večidel šolarjev že znalo svoje ime podpisati, tudi den postaviti, kdaj je pisano. 5>Ne bo se vam potreba per gosposki podkrižati — so gospod učitel djali — kedar bote na pričo pozvani. Doues vam bom povedal, kako se besede prav pišejo, al j kaj je: €■>. Slovenski pravopis. Velike pismenke se storijo, kokov v bukvicah najdete: 1. F začetki vsakiga govora, kedar sc versta začne. — 2. Po vsaki govorni piki, kjér se nova beseda pove. — 3. Z« nastoplejam: ako se besede pišejo, ki jih je kdor drugi govoril; p: sv. Pavl veli: t, Jddor ne dela, naj ne jé.u — 4. F pesmih se vsaka versta z veliko pismenko začne. — 5. Imena ljudi po kersti ino po rodi se z poglavitno pismenko zapišejo; p: dlur , i. t. d. — Tudi imena dežel, mest, vesi, krajev. — 6. F listih, ki jih imc-aitnejim od nas pišemo, se pišejo imenske namestnice : Uaa, jVl 'iJi ) ofvoj i. t. d. z poglavitnimi pismenkami. De se prav piše, je potreba povančati: 1. Vsaka l>cscda se tako zapiše, kakor se bere, ne kakor se l>0 nekterih krajih genio zavija. Ne piši: vaje , 2rad, jr ama, Ç/dueh? cjvala , ampak: véè, jrec , Jteva, ddfàocj, cjlava i. t. d. — 2. Z končam glagolov al j djanskih besed se piše: -al, -el, -il, -ul, kedar besedo nategneš, ino -ah, -eli, -ih, uh dobiš ; p: dal, dall, pel, peli, i. t. d. Ako besedo nategneš, ino -vi dobiš, besedo po sluhi zapiši,• p- rav 'iravi, rev-------revi i. t. d. — 3. Kako sU se per branji pismenke ločiti učili, tako jih zdaj pi- •-/i P saje ločite', p: cjOópoda, cjoôp loja k koća j yv > odet i* t« d. Г’ Г Med pisanjam gospod kaplan v šolo pridejo, in pohvalijo šolarje, rekoč: „Po vsi pravici čedno pišete; pa vam povem, de bi ne bilo prav, lepo pisati, per domačiji pa vse nesnažno imeti, in če bi dekleta raj za pero prijele kakor za metlo. Dones bom posebno dekletam eno povedal. Ko sim študent iz šol črez hribe domu hodil, pridem v neko bajto blizo Nemškiga. Vsa vkajena dimnica je bila, cerna ino temna ko noč. V enim koti so prasci jedli, v drugim so kure zobale. Dvoje otrok na ogniši (kameni) sedi in muha, ker gospodinja kosilo kuha. Bilo je okolj devetih zjutraj; lačen sim že bil in rad za kosilca prosil, kar mi gospodinja reče na kosilo počakat; pa kaj de se mi začne gabiti, ko njo pogledam. Biki je vsa vmazana ino kuštrova; — otroci marogasti, muli po hiši vse živo. Ko je bilo vse pripravleno, veči dekle gospodarja ino družino k mizi pokliče. Tudi mene prisilijo, de z njimi zajmem; pa ni se mi veliko poljubilo, kjer sim vidil, kako so žlice, namesto v usta — le pod mizo metali. Zdaj hlapec grila zajme ino se začne na glas kregati. Gospodinja skledo šterklavke popade, njo v pominje verže, in bulanke (nudelce ali štrukle) na mizo postavi. Prav želno vsi po njih sčžejo, pa meni so jele hitro sline lesti, ko je gospodar prač dolgi las iz bule potegnil in pred gospodinjo položil. Takih negud se najde po sveti veliko, kjér so žen' ske nesnažne. Preden črez hišen prag stopim, lehko vem, kaj ženske veljajo. Per enih je pred vratmi vse polno človečnikov, de človek blizo hiše ne more. Spodobi se, de vsaka bajta na dvoriši svoj odpad za ljudi ima. — Po drugih jispah je toljko smeti ino kurnikov, de se pošten človek vsesti ne more; pa vender zanemar-l|di keršenc ni sram, kakor če svatje pridejo ino hiše pometene ne najdejo. — Postele so po navadi veliko gerši kakor gnezdo v svinjaki. Stenic, grilov in takiga mar-česa je toljko, de bi ptujiga človeka vjedle, ako bi v taki čumnati prenočil. Pertiči ino krušence, če jih imajo, so gerši od kuhenske cunje. Ni se torej čuditi, de per takih Insali po 7 let garje imajo ino otroci' vsi hrastovi, hledi ko smert okolj lazijo. — Vse drugači je, kjér so skerbne gospodinje ino snažne dekle. Take hočete tudi ve biti; kaj ne? Nauki za domačo snažnost. 1. Kur e Une, svinj ino druge živine v hiši ne redi; tudi v kuhin jo al j pred prag nje vaditi ne. Korito naj bo pred svinjakam. Mačke naj miši lovijo ino po mizi ne skačejo. 2. Prebivalnica za ljudi naj bo snažna, lepo svetla. Po Hrovaškim imajo svoje lesene kuče vse čedno zametane ino bele kakor bi zidane bile. Vsake svetke jih pridne devojke iji skerbne žene lepo zamažejo, ino pobelijo, kakor berglezi gnezdo. Z veseljam se v take bajtice gre, naj bojo še tako borne. Tudi dimnice se lekko na dimnik alj ror napravijo, z omelam stropnice ino stene ometejo, špranje zamažejo, de se živina ne zaredi. Zidane jispe se morjo vsako leto pobeliti. Kjer per hiši grile ino stenice že od stanga imajo, se mora marčes pogoje pokončati, postele ino klopi popariti. Po malim se vse odpravi. T Vsako saboto večer pridne ženske mize ino klopi omijejo, okne ino stole očedijo, de je vse belo ko prazna ruta. 1 o. Dobre gospodinje oskerbijo domačim po dvoje srajc i al j hitel za preobleko, ter jih privadijo vsako nedelo i jutro preobleči se, posebno otroke, kteri se lehkfl '* vmažejo. Tudi krušenca alj mizen pert se ob nede- •' lab po perdi na mizo pogerne, pa tudi kedar kdoi i ptujili pride. : 6. Vsakiga mesenca se portici, plahte alj arjuhe û • postele poberó, ino v pranje denejo. Skerbeti je pa. ■ de je dvoje arjiih po perdi k redi, ako bi kdo ptujili 1 prišel, de se mu pogerne. Brez plahte še berača na slami ne pusti. Za to po zimi bolj zgodaj vstani ino predi, de si domačiga platna perpraviš; to je gospodinje pervo blago. Stariga, ponošeniga oblačila, postel, suknine in take robe po mestih ne kupuj. 7. Brez vse postele po goli klopi valjati — alj po terdi peči pariti se, dobra gospodinja svojim ne da. Iz debeliga platna naredi plevnike, alj jih z kožuhovino (Jurščovim perjam) nadeva, ter vsakimu svojo postel da. Tudi iz hostniga maha, ki se med gospod-nicam nabere, očedi ino v seuci posuši, se napravijo postele, na katerih se po gosposko spi. 8. Vsako jutro ženske postele popravijo, čedno po-gernejo, hišo pred kosilcam pometejo, prah iz mize, klopi ino stolov pobrišejo, ter vsako stvar v kraj postavijo, de vsakdor, ki k hiši pride, lehko spozna, de so ženske kaj vredne. 9. Po obedi skled, talir jev, piskrov ino žlic ober-zdanili ne pušati, muham pašo, ampak brez odloga posodvo pomiti, ter njo v sklednike ino žličnike pospraviti. Kuprasti piskri, tudi kositarske ponve, ako jih dobro ne cediš, dobijo zelenat smerten strup-Tudi sklednike in leseno posodbo pridno na potoki omivaj. 10. Hišne priprave ne pusti po prebivalnici križam le-žati', vsako reč se navadi na svoj kraj djati, de ti na poti ne bo. 0 Pa tildi same sebe ne pozabijo čedne ženske. Ne hodijo razgalene, ne razkodrane, grejo posledne spat, in ^morjo perve vstati, de se jim ni v pričo moških vmivati «ino opletati. Svetlih uhan nobena pametna kmetiška ne « nosi, tobaka ne šnofa, še manj kadi; ne bila bi taka ' Sliaga za kuho. Nesnažna ženska per hiši, še tako bo-11 gata, ino pa svinja z statimi uhani. vNič pa za/šip a nifU sveti Duh govori, „kakor čedna duša. Kar je svetlo s sonce na svetlim nebi celimu svetu, je dobra ženska i' svoji hiši — svetla luč ino zlati steber.44 — Po resnici 1 ljudje pravijo : Gospodinja tri vogle hiše derži. 3 Take, moje deklice, morte ve biti, se snage iz mla-i diga učiti, na vse povančati, kar vidite. Za to sim go-e spod fajmoštra naprosil, naj pridnejši iz med vas, ki na * keršanski nauk čakajo, smejo v farož priti, de vam bo ku-; harca, dobra prijazna duša, vsako nedelo kaj pokazala, 1 zdaj po kutini, zdaj po jispi, kako se miza pokrije, po— 5 stola popravi, kako ena alj druga reč postavi, kar je > vam vediti potreba. Tudi vam, mladenci , moram povedati, de vse po ) vašim ni prav. Gerdo vam je, če se po klopéh valjate ah iz peči zjale prodajate, sosebno po zimi. Pridno • moštvo nikolj brez dela ni; ako drujiga ne vé, iz slame i Pjetarja dela. Gerdo je tudi možakam, ki svoje lule tre-i nijo, ino smerdliv pepél po hiši trosijo. Za hišno snago i skerbeti je tudi moških dolžnost. k Vrniti se morte, kedarkolj ste blatni ali vmazani, posebno kedar od dela k mizi greste. Vsak večer si zobe iztrebite ino usta izplahnite; zjutraj usta ino ušesa; kdor pa šnofa, tudi nos. Počesati se je večkrat potreba, pa ne na mizo alj na okne, temuč na kak širok popir. Se v pričo ljudi obérati, je po cigansko. *• Nohtov ne gristi ampak porézati, kakor hitro začno čemeti. To se v kakim koti z škarjami zgodi. *• Kterim moška brada raste, naj se saj vsako saboto obrije, in kedar v cérkvo alj h kaki gospodi gre. 4 5. Moških skerb naj bo, de se po prebivalnici hitro popravi, kar se potére, p: stoli, klopi i. t. d. 6. Gnojna jama se pred hišen prag ne smé napravljati, ampak za hlev v kak senčen kraj; gnojnica je zdravju škodliva, in kjér je smrad, ne gre pošten človek blizo rad. Pa tudi knalo alj kraj za dreva se mora pridno pospravljati ino večkrat poravnati. 7. Oblačilo moškiga spola naj bo čedno, obutel osna-žena, naj že bojo škorni alj čevli, opanke alj cokle. Raztergani hodijo lenuhi, okerpani pošteni možje: le potepuham pave iz škorna gleda. Od prekošatih čamrov rada glava boli — od nove šege pa oči, ako ni pametna. Za to nam sv. Pavl priporoči: „Moji bratje! karkolj je resničniga — pošteniga — pravičniga —• svetiga — ljubezniviga — dobriga imena — alj čednostniga, alj hvale vredniga, to si prizadenite XIII. Boljši v hišo žalosti, kakor v hišo veselja. Ko je južno vreme bilo, je v Slavini dosti ljudi zbolelo; tudi gospod učitela je pertisnilo. Namesto njih gospod kaplan v šolo pridejo, ter jim začno kazati, kako se števila pišejo ino izrekajo, rekoč: f. Peta vaja v številstvi. „Veliko stvari je na sveti od maliga červa do zlatiga sonca: vsih prešteti nam ni mogoče; le Bofl njih število vč. Mi eno reč za drugo štejemo, tet pravimo, de je ena reč po samim enota (ßrmfyeifjj p: 1 per st, 1 roka, 1 človek. — Kedar več enot I[enakih revij dodenemo, število (3aj se tebi zdi, Tomaž? — „Odšteti bomo morii, kar {h je predal.“ Taka je; kar dobimo, nam došteva po-haže, kar nam po odaji še ostane, nam pové: 35 40 25 18 29 h. Odšteva. Skerbimo naj, de več imamo, kakor odamo; tako ‘jam bo kaj dobriga še ostalo. Per odštevi bomo trojno število imeli: n a š t é v k , ki je nar veci ino nar zgorni; odstévk, ki je manjši, de se odšteje ino v sredo zapiše. Kar izrajtamo, de nam ostane, je ostäjk, ya pod podreza zapišemo. P. °vmk je dobil vina 147 veder: to je naštevk, predal . . 136 „ „ „ odštćvk, "a h°pace mu ostane 11 „ J5 „ ostajk. j Hoćeš prav odštevati: • Podpiši manjši števila (odštćvk) tako pod veći Cnaštćvk), de bojo edinke pod edinkami, desetinke pod desetinkami i. t. d. stale. 2. P odreži števila, in začni od desne na levo, spodnt od zgornih odštevati; p: 6 od 7, ostanev 1. Ostaß ravno podpiši od perve do posledne. Ce per po' sledni kaj ne ostane, z zarescama (j j zaznamni 3. Je spodita veči ko zgorna, naj soseda 1 posodi > ino njej piko naredi, de boš poznal za 1 manj Una zdaj 10 več šteje', p: Oče imajo pšenice . . 2-15 mernikov; pa jo prodajo . . 1 65 „ Koljko ostane ? Ostajk . z 50 mernikov. 4. Je pa soseda nula, per drugi sosedi 1 posodi, nuj (O) 10 daj, ino od te zopet 1 naprej posodi. Č( je več nul, per vsaki tako stori. Nule po tem t sredi 9 veljajo. P: Ziglar ožge cigla . . \12,0,0,8, ino ga za neko cerkuv proda . 115 6 9. Koljko mu še cigla ostane ? Ostajk . z z 4 3 9 ciglov• Poskusi ostäjk k odštčvku do šteti, ako naštčvk do- biš, je rajtinga prav. Naštčvk . 12008 Odštčvk . 11569 Ostajk . z; 439 Poskusik . 12008 Nektčre rajtinge so tako spletene, de se mor jo po doštevi skleniti. P : Gospodar izkupi iz vina 225 gl. „ „ „ zernja 186 „ „ „ „ živine 109 „ „ „ „ masla 45 „ Koljko je izkupil? Naštčvk 565 gl. On pa plača gosposki 83 gl. z „ „ družini 120 „ „ „ „ za pripravo 39 „ n n v v s°l 20 „ ^ Koliko je eno leto izdajali Naštevk 262 gl. 6 Koljko mu ostane? к Kar je izkupil 565 yl. Naštčvk - ino odštel 262 „ Odštčvk mu ostane gotovih 3U3 gl. Ostajk. • Per toljkim dobički mora bili dobra letina, skerben gospodar, pa tudi pridni ljudje. „Dro pridni ljudje — rečejo gospod kaplan — pa tudi zdravi morjo biti, ino pa dobre volje kar je prav. Slavinem so prav pridni, kar v vinogradih delajo, pa tudi veseli. Za rano slišim kopače v vinograde zvati, zvečer , pa cele rajde ženskiga spola iz goric na dom od vinske terte prepevati, de krez hribe ino doline slovi. Pa srečal sim tudi pjanih možakov — clo neko pjano ženstvo sjm za potam najde!. Pošten mož mi je tožil, de se v časi po goricah slabo godi. Veliko jih zdravje, poštene in tudi pamet zgubi. Potreba vas je podučiti: Kako se za zdravje skerM. Ne zogibaj se dela, ampak z veseljam posluj ; ne toljko za časen kakor za večen dobiček. Železo rija sné, truplo pa lenoba. Ne preženi se z delam, de bi se z drugim poskušal; lehko bi se pregnal in onemogel. Živinče, ki se prehitro zaleti, tudi hitro cafne, ali se clo preterga. Si v puti in ti od čela kaple, ne pij prenaglo, ne prehladi se; put pod kožo vdari, kerv se v plučah sterne — neduho, sušico dobiš, alj si pa kerv skališ. Prej de piješ, si odelini, kaj pergrizni. Bolj po malim ko piješ, boljši bo. Ako te dež premoči, alj si v obuteli moker, prej _ mogoče se preobleči, noge obriši, glavo oteri. * * P° leti vroč v vodo ne hodi * prehladi se, preden se kopleš. Čedno se vmivaj ino peri, de vmazan ne hodiš; snaga je bolj zdrava, kakor jed, ki v maši plava. ’ . jtmi za topio oblitelo skerbi, prekosmatih kap шо čamrov na glavo se pa varji ; boljši je gola glava, kakor gola noga. — Pretesna obutel ino premala obleka je že pol bolezni. 7. Zjutraj ino zvečer si usta oplakni, zobe z srednim perstam operi, za uhami posebno se skerbno omijj tako te zobje ne bojo boleli. 8. Skerbi za zdravo sapo, zvetri pogosto prebivavnico ino spavnico, sosebno po zimi. V zabitih dimnicah spati, se smradu ino sopuha najesti, je silo škodlivo; tudi riba vmerje, ki čiste vode nima. — Imaš prosto Cfraj) glavo, tople noge pa odperto telo, se ti bolezni bati ni. Za kratek cas ino počitek. Po storjenim deli — pravijo — je sladko počivati; to de pred polnoči dve uri spanja več zda, ko zju- trajnih pet. Mladi ljudje radi zvečer norijo, zjutraj pa dolgo ležijo, kar pogosto duši ino trupli škodje. 1. Ne kratkočasite si z nevarnimi bedarijami, per katerih se lehko kdo poškodje. V nekim kraji so noro-glavci za mizoj sir prešali. Nekiga slabiga med se dobijo in ga tako dolgo v sredo tišijo, de mu kašta pokne in se mu kerv iz ust ino nosa vlije. To je prešanje! 2. Po noči noreti — se z drugim spolam vlačiti ino metati, peklenski skušnjavec pomaga. Tako se v jesen na metvi godi, ker se moški ino ženske na kopico dévajo. Veliko jih je od kopice na trupli — še več na duši zbolelo. Bog nas tèga varji! 3. Iz božjih darov strad za kratek čas délati, je gerdo in greh. Prevzetni kopači nekokrat štrukle, bob, podzemlice v eden drugiga lučajo; radi bi jih kdaj jedli, pa jih imeli ne bojo. 4. Ne pjani se za dobro voljo; pij ino jéj le za potrebo. Prava mèra je nar boljši dišava, pa tudi zdrav živež nar boljši bogastvo per hiši. Za zdravo jed ino pjaco. 1. Za zdrav živež imajo gospodinje skerbeti. Perv» es jed je ljubi kruh, za kteriga prositi nas Jezus uči; pa mora biti dobro omesen ino prav pečen. Vročiga kruha jesti ni zdravo — pa tudi plesnoviga ne. — Moka zadulmela, iz zernja, ki zaduhni, ne da zdra-viga kruha. Boljši je zernje v plevah z-hraniti, ako ga skerbno ne presušaš. Bolj zdravo je sočivje ko mesenina. Meso, ki dehne, je škodlivo, ribe opolzne so strupne. Pa tudi močnata jéd ne sme na maši plavati; kar je prema-sniga, rado zastoji. 3. Živež soliti ino večkrat premeniti ste za zdravje dve potrebne reči. Prenaglo jesti ino z sitim trebu-ham letati, ni pridno, 4. Za pitje je studenčnica nar bolj zdrava, ako ni mlaka, kakor po enih krajih, p: na Horvaškim. Vender na nektere jedi, kakor na kumare, slive i. t. d. prehitro vode ne pij, de se želodec ne prehladi; lehko bi trešliko, kobilo alj merzlico dobil. °* Po leti je za delavce nar gorši pija med studenčnico nekoljko jesiha djati; to hladi. Zdravo je tudi kislo alj vsedeno mleko, pa zrel sad. *• Vino za delavne ljudi po mèri je zdravo; ono moč daja. Vino premočno ino preveč pito moč jemle. Sladkano vino, kakor ga neki oštčrji popravljajo, je ne-värn strup. *' Kjér vina ni, ov alj pir kuhajo. Taka pija je zdrava, K ako je dobro napravljena. Kdor delavcam žganje daja, jim mišenco daja. Žga-nopivci naglo onemorejo, per priči na deli pogosto УЈПегјејо, alj pa po malim v zemlo zlezejo in ne doživijo polovice svojih dni. Sveti Duh nas lepo uči: v Kdor po pameti ino po mèri vživa, bo mirno ino zudovofjno spal, je vselej pergòden in dobre volje.“ Г~ Kdor je pošten ino zdrav, si lehko povsodi žvižga m P4Ìe* Zapojmo še mi: Zdravico za Slovence. laka pesem sliši kopačam. ) Ahacelna Pesine. Drugi natis, stran 63. ■H « (M « W « îï î) 3* e* I MMMfCM XVI. Zdravje gor po niti — dol po curki« Sušca je bil silo merzel veter; bali so se za tersje, de ne bi pozeblo. Gorenci so prišli vina kupovat, it ravno pretečen teden je 5 Slavinčanov točilo. V nedek vsa fara od vinske cene govori. Tudi gospod učitel < šoli Jelenovigav8imona pobarajo, rekoč: „Koljko so oč* vina prodali? 8imon pravi de 125 veder. — Po čem! Po 3 gl. malo vedro. — Dobro so prodali; ali pa tudi včš zrajtati, koljko so izkupili? — Po doštevi bi lelikt zrajtali, naj bi 125 trikrat podpisali, ino došteli, pa bik bi prekesno. A ko več enotnih reči po večkrat štejemo, se reče, de poštevamo. Bomo se dones učili, kaj je: i. Postera alj Množitev. Za poštevanje je pred vsem potreba vedeti: Poštevanko, 1 3 krat po 2 3 krat po 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 krat po 55 55 55 55 55 55 55 55 1 je 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 4 6 8 10 12 14 16 18 20 3 je 4 „ 9 12 15 18 21 55 55 ^ 55 55 4 krat po 4 5 krat po 5 ,, 8 je 24 9 „ 21 O 30 4 je 10 5 ” t 6 „ 24 7 2* 8 39 9 ’ 3S 10 „ 40 5 je t ” 8 ” 3Ö 3* 4 O 4& 50 8 krat po 8 je 64 ® 55 55 l ” 72 8 ,5 „ 10 „ 80 9 krat po 9 je 81 9 55 55 10 „ 90 10 krat po 10 je 100 ! P 10 krat po 100 je 1000 Veci število, ki se nam pošt evali da, imenujemo °ste vino, p: 125 veder. Manjši število, po čem ~Z.P° koljkokrat poštejemo, se veli Postév c; p: 3 gl. tema dvema zrajtamo, koliko znese ino pravimo, * je Znesek. 1. Hočeš prav poštevati: Napiši poštevino (veči število J, ino podpiši poštevc Cmanjši številoj, de bojo edinke pod edinkami, desetke pod desetkami i. t. d. Podreži ino poštevaj od desne na levo z manjši številko ; kar znese, podpiši kakor per doštevi. Koljko je izkupil Jelen iz vina ? Poštevina 125 Poštevc 3 Odgovor 375 goldinarjev. • Ima poštevc po 2 al j 3 številke, se po redi z pervo, z drugo in z tretjo pošteva. Pervo šle-vi/ko zneska vselej pod tisto zapiši, z katero po- števaš. Po tein zneske podvezi, doštej in boš imel, kur vse skupej znese. P: Navadno leto ima 365 vsak dan z nočjo vred 24 ur ; koljko tir ima 1 leto? Poštevina Poštevc Zneski Odgovor 365 24 1460 730 8760 ur ima 1 leto. 5 4. Poštčvc 1 kaj ne zda; le celo poštevino podpiši. P: Grajšinski imajo 12 dni po 24 kopačev; ko/jko potrebuje graj š insko tersje kopačev? Poštevina 24 Poštčvc 12 48~ 24 Odgovor 288 pridnih kopačev. 5. Ima poštevina al j poštčvc od desne roke nule, se na desno odrinejo in perva veljavna pervi veljavki podpiše. Nule,' zgorne in spodne, se v podvezo denejo, z drugimi pa zaredama pošlevaj. P : Ciglar naredi sleden den po 507 ciglov', ko/jko jih je naredil v 20 dneh? Poštevina 507 Poštčvc 20 Odgovor 10140 ciglov. 6. Imata poštevina ino poštčvc nule na desni, se ena za drugo na desno vmeknejo, in po tem zaredama podpišejo. P: V neki grašini imajo 30 hlapcov, vsaki služi po 20 gl. — Koljko vsi zaslužijo ? Poštevina 30 Poštčvc 2 0 Odgovor 600 gl. srebra. 7. Imaš nulo v sredi poštevca, preskoči jo, poštevaj zv sosedo, pa znesek ravno pod njo zapiši, P: Zeblarji vsaki delavnik 3050 ieblov storijo ; koljko v enim leti alj 302 dneh? Poštevina 3050 Poštčvc 302 6100~ 915 Odgovor 921100 žeblov. 8. Imaš več raznih poštevin, p: goldinarje — krajcarje — peneze, alj cente — funte — lote pošteti, zapiši poštevine zaredama, pod nar munsi, ki je od desne, po števca podpiši, podvezi vse, po tem ono za dragoj poštej. P: V grajšinski kleti leži pet sodov ; vsak derži po 5 štartinov, 6 veder ino 3 firkle; koljko deržijo vsi? Poštevina 5 št. 6 vedr. 3 firkle Poštčvc 5 Odgovor 25 št. 30 vedr. 15 firklov. Znesek ima z poštevino eno ime. ... Gospod kaplan so morii po ranim opravili nagloma Jdi neko ženo na ves obhajat, katéra je merzlico imela, j/jgri, ki zdravila na prodaj nosijo, so per njej preno-c*liv> ino ji neko pijo dali, ki je tako huda bila, de je Začela v nekih urah po tem vmirati. — Pridejo v šolo Pray žalostni, rekoč: „V mojih rokah je srota vmerla. ^lažjari so ji dali vraštva za konja, pa ne za kobilo iroerzlicoj, dušo so ji pregnali, ne pa bolezni. Tako slabo ljudje v bolezni za zdravje skerbijo! Moram v kratkim nekaj za bolnike povédati.“ Nauki za bolnike. . Kedar kdo bolehati začne. Povarvaj se, de se ti bolezen ne zajde. Odhenjaj teško delati. Nekteri drujga ne vé, kakor bo že boljši, pa je rado le hujši. Po inaimi jej ino pij, alj rajši nič, dokler bolezni ne spoznaš. Lahi si z terdim poštam nar raj pomagajo, ako še ni zamujeno. Vodo pij, in če je dobra, 2 Se boš ozdravil, ako ni kake posebne bolezni. • Ne jemli zdravil od vsake babe, konjskih vraštuv celo ne, p : popra na žganji, mišence alj kaj ta-Jj’ga. Če ni tako zdravilo za to bolezen, alj pa take hude reči le za čern noht preveč, vmerješ. 1 -0^еЛаг kdo za terdo zboli. Pojiši zastopniga zdravnika ino dnarja ne glej; zdravje imej za nar dražej blago. Veliko je na kme- 5 # tih goljufov, ki po 2 ali 3 vraštva (arcnije) za vse bolezni imajo (£cbenêefïenO/ in vejo ljudi bolj slepiti kakor zdraviti. 2. Dekletom ni varno samim k zdravnikom hoditi, kteri se Boga ne bojijo. Marskatera je per takim za-pelivcu za telesno zdravje dušno smert najdla. 3. Posli k zdravniku zastopnica človeka, ki zdravniku ino bolniku prav dopové. Jemli pa tudi ino vbogaj, kakor se ti vkaže, ne le enkrat alj dvakrat, ampak stanovitno. Bolezen gre po curki, zdravje pa po niti. Za veliko bolezni je poterpežljivost nar bolji zdravilo. 4. Ne dolži v dolgi bolezni ljudi, kakor bi ti bilo na-reto; Bog pošilja križe ino nas spravlja z njimi ne-besam bliže. 5. Varji se babjih vraž ino praznovernih zdravil. Taka roba je rada škoda in greh. — Na Nemškim sta imela oče ino mati dvoje zdravih ljubeznivih otrok; le mlajši je imelo na čeli rudečo liso materno, ktére niso mogli odpraviti. Neka vražja baba pregovori mater, de otroka k nekimu mladimu merliču zanese, in z mert-vim perstam otroku tri križe po lisi naredi. Dete bledo ino prestrašeno domu prinese, ki hitro na to zboli. Zdravnik spozna, de je dete ravno tisto bolézen nalezlo, na katéri je uno vmerlo. У kratkim jima ob-dvoje otro'k pomerje. Kedar je bolezen kužna alj nalezliva. 1. Ne hodi tes h bolnikom; vzemi jesiha, vina v usta, alj brinjoviga (smolkovigaj zernja požvekaj. 2. Varuj se bolnikove sape, ne požiraj slin, v bolniž-nici ne jéj ino ne pij, ne sedaj na njegov stol ino njegoviga oblačila ne jemli. 3. Večkrat se vmij, preobleci ino skerbi, de bo per bolniki zdrava sapa. 4. Kruh za sedmino pečen, ki se v jispi hladi, ker merlič leži, leliko bolezen na se potegne, ino pogrebniki se bolezni najedli. 5. Prebivavnica bolnikova naj bo čedno pometena, mokrote ino sparce v bolnižnici ne terpeti. Okna se 's naj večkrat odprejo, bolnik pa zakrije, de se ne pre-e hladi. Dobro je brinja požgati, alj pa jesiha na raz-belen kamen, tudi na železo pokaditi, de se zrak f| (luftj izčisti. — Dobro je škaf vode pod postelo djati, I zjutraj in zvečer premeniti, de slabo sapo na se potegne, ino se bolnik ne preleži. ? Postel ne smé preblizo peči, bolnik ne preveč za-j veznen biti. Marskdo od smradu in od slabe postrežbe ü vmerje. Bolnike objiskovati, jim postreči, jim oprati, jim II Fistiati, je Kristusu postreči. Pogosto mu žlica dobre juhe l' (župe) — glaž zdraviga vina pomaga, ako ga sme piti. Per Bogu pomoči jiskati tudi odlagati ne smemo. ' Bolnika tri dni v nevarni bolezni imeti, pa po mastika ne poslati, je pregrešna zanikarnost. Kar bol— ! niku na misel ne pride, naj zdravi zmislijo. Pogosto se i kolniku po svetili zakramentih kamen od serca zvali, in kmalo mu je bolje. Bolnika nagovoriti, ino mu po gospoda jiti, je angelsko dobro delo. Takiga prijatla bo bolnik v večnosti hvalil. Nevarno bolniga ne zapusti — 111 tudi tebe Bog zapustil ne bo. , Dobro je tudi domače zdravila poznati, ki jih vsak °lovek, vsaka domačija ima. Velikokrat majhna reč polaga, kjér po širokim pomoči zastonj jišemo. xm ^«mm lma§9 pa ne iioznas. Slavini mesar, ki sam ni vedel, koljko je so mu rekli bogat gleštal. Njegov n Vmerl je v 0l’ton, ker san s arsj ,sin je furaiђ sredni na pol študiral, ino po tem v Nasini pisal, mlajši je doma mesaril. Oče se ohladil ni, /j0 Se z dnarmi že spipali, per gosposki veliko vtajili in P,emoženje zapravili. Pisar se začne z mesarjam prav-аЦ in ko starejši v malih letali z golim bičam iz ceste Рцае, tudi z pisarjam sterne, kakor biju bil mlajši ogo- ljufal. Po vsih tabernah to pravdo sklépajo; tudi gospod učitel jo v misel vzémejo, rekoč: „Bratje ne bojo obogateli ; boljši je kratka sprava, ko dolga pravda. Mi bomo dones brez vse pravde 3 brate razdelili, po raj-tingi, ki se pravi: j. Razšteva. Število, ki ga razšle jemo, se veli Razštevina; p: Gorton je zapustil 39690 gl. med sine razšteti. — Število, med koljko je razšteti, se imenuje R a z š t e v c 5 p: med 3 sine. — Število, kar eden dobi, se pravi Dobitek. Kdor se hoče razšteve naučiti, mora poprej znati: tSuz s feraa li o. 2 4 6 8 10 12 14 16 18 med 3 6 9 12 15 18 21 24 27 5) 55 55 55 55 55 55 55 2 2 2 2 2 2 2 2 2 dobi 55 55 55 55 55 55 55 55 med 55 55 55 55 55 55 55 55 3 3 3 3 3 3 3 3 3 dobi 55 55 55 55 55 55 55 55 4 med li ” 16 20 „ 4 4 4 4 4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 2 3 4 6 7 8 9 dobi 55 55 55 55 1 2 3 4 5 24 28 32 36 med 4 4 4 4 dobi 55 55 55 55 55 55 O 10 15 20 25 30 35 40 45 med 55 55 55 55 55 5 5 5 5 5 g 5 5 eüoôt 55 55 55 55 55 55 55 55 6 12 18 24 30 36 42 48 54 med 55 55 55 55 55 55 55 55 6 6 6 6 6 6 6 6 6 55 55 55 55 55 55 55 55 6 7 8 9 1 2 3 4 6 7 8 9 dobi 1 2 3 4 5 6 7 8 9 7 14 21 28 35 42 49 56 63 med 7 7 7 7 7 7 7 7 7 doit 1 2 3 4 6 7 8 9 8 med 16 „ 24 32 „ 40 „ 8 8 8 8 8 dobi 1 2 3 4 5 48 56 64 72 med 8 ” I :: I dobi 55 55 6 7 8 9 9 18 27 36 45 54 63 72 81 med 9 9 9 9 9 9 9 9 9 dobi 1 2 3 4 5 6 7 8 9. Kdor poštevanko dobro zna, tudi razštevanko lehko vè; po koljkokrat eno število z drugim pošteješ, foljko dobiš, če ga razšteješ. 1. Postavi razštevino v sredo, zareži jo spredi ino zadi, od predej postavi razštčvc, zadi piši dobitek. 2. Razštevaj od leve na desno eno številko za drugo ; koljkor dobiš, po zarezi zapiši. 3. Poštčj z dobitkam razštčvc, ino kar znese, zapiši pod tisto razštevno številko, ki si jo razštčl. 4. Podreži in odštčj spodno številko od zgorne, ostajk podpiši. 5. Izsnemi nahodilo številko iz razštevine, jo k ostajku postavi, zgoraj pa zareži, potem obdvč razštčj. Tako naprej do konca. P: Gorton je zapustil 3 sinam 39690 gl. Koljko 1 sin dobi? Razštčvc 3 Razštevina 39690 3 ' ' " Dobitek. 13230 gl. 9 9 6 6 9 9 Odgovor. Vsak sin dobi 13230 gl. —■ * Poskusi dobitek z razštevcam___________3 posteti', г ako se razštevina . . . 39690 pokaže, /e prav. 6. « postevi znesik veci pokaže, Äo je števka, ] ktèro si ravno razètèl, — F*, mladenci, primite za sezno mèro alj colstab, de bote vedli z njim sténe, zio afj lés mèriti. Vi dekleta pa vatio alj prač po' glejte, po kterim kramarji peri, sukno, trake io take robe vam merili bojo. — Tkavci tudi na pa' lico merijo. — Ver h tega si pa zapomnite: 7Л koljko gol. 1 seien dobiš, — za toljko desetk 1 šoln. P: Drevo 1 seien dolgo velja 3 gl., tak» je 1 šoln po 30 kr. alj 3 desetke. — Koljkor 1 bala (30 vatlov J gold. velja, toljko po dva kraj' carjev alj dvojk bo 1 prač veljal; — za koljko pol gl. 1 balo dobiš, za toljko krajcarjev bo 1 prač. P : 1 bala platna velja 12 gl. alj 24 polgoldinarc > tako pride 1 prač po 24 kr. 4. Zemljo mérimo na 4 vogle ino jim pravimo štir' jake alj kvadrat klaftre (□); 1 □ ki. ima 36 štirjaških šolnov 1 □' ima 144 štirjaških pavcov 1 ima 144 štir jaških čert alj lin n"'. — 1 jami (Зоф) obseže 1600 štir jaških klaf ter. — Kar je tolstiga, mérimo po kočnikah (kubikij. 1 kočniska klaf tra ima 216 kočn. čev' lov; 1 kočn. cevi 1728 kočn. pavcov; 1 kočn. pave ima 1728 kočn. čert. — Veliko drugih mèr ino vag hote še v rokah imeli', le per vsili se spomnite; de dobra mèra ino vaga v nebesa pomaga. XIX. Človek ne pozna, kaj ima« Cvetna nedela je za mladence bila vesela. Prinesli So cvetniga drena, zeleniga črensa, belkaste nive, pa Hedelniga lesu k blagoslovu. Svoje dni so toljke stebre privlekli, de skoraj niso v cerkuv mogli. Ker so pa po Cei'kvi altarje polomili ino stene oplazili, so gospod faj— poster mladence lepo pogovorili, rekoč, de le tisti je bolj ^ei-zen fant, ki lepši les pa zvezek čednej spleten ima. f)e Je vsak tak dolg zvezek ima, ko je sam visok, je zadosti. Radi so jih vbo’gali. Per blagoslovi lesu jim razložijo, zakaj se les blagoslovi, kaj procesja pomeni in kako se vrata med molit-vami zaprti, pa na trojno poterkanje križa zopet odprti, v spomin, de nam je Kristus z križam nebeško kralestvo 0tlperl, svoje sovražnike premagavši. Po opravili je bilo Prepovedano se tepsti z blagoslovlenim lesam. Solo so za duhovskih opravil del po večernicah imeli. Gospod učitel učijo: n. Število drobiša. 1 • j,Pretečeno nedelo sim vam pravil, koljko 1 veci dtuir manjših zapopade, naj bo na vago, mèro al j število: dones vam bom pokazal, kako se debelo število, naj bo per dnarski štetvi, per mèri al j per vagi, v drobiš premeni. — Imate dnarja alj blaga na debelo, ga v drobiš premenile, ako debelo število z drobnim poštejete. P : Koljko krajcarjev ima %5 gl. ? 25 gl. je debelo — 60 kr. pa drobno število. 25 _____60 Odgovor 1500 kr. Koljko vinarjev? 4 Odgovor 6000 penezov. imamo goldinarje na peneze zmenjati, jih poprej 88 na krajcarje — ino te krajcarje na peneze zmenimo. Ravno tako cente na funte — lote ; sezent na šotne, pavce i. t. d. — Ima debelo število kaj drobiša per sebi, ga mormo v menitvi došleli. P' Kotjko lotov je 15 Ct. 55 //. mo 9 Lt.? 15 Na funte 100 1555 Na lote 32 3119 4665 Odgovor 49769 Lt. Imamo preveč drobiša. ga v debelo število preme-nimo, ako ga ravno z tern drobnim številam eno za drugim razštejemo, z katerim ga podrobimo• P: Koljko centov da 49769 lotov? Narprej lote na funte 32 49769 32 " ' 1555 funtov. 177 160 *176 160 ~TÏ69 160 ;:9 lotov ostane. Funte na cente lc00 15c55 ! 15 Ct. 55 ostane. Odgovor: 15 Ct. 55 <Ц. 9 Lt. Koljko gl. da 6000 vinarjev? 4 i 6000 i 4'// 1500 kr. 20 20 6C0 150t0 12' 73Ö 30 25 gl. Z Z *S'e pergodi, de imamo v rajtingah debelo ino drobno število skupaj: tnormo drobno pred vsim izrajtati ino na debelo vreči, koljko se da. P: Za rajnim Oirkovskim fajmoštram so na licitae ji izkupili: iz živine 6506 gl. 45 kr. 3 vr. v vina 1804 „ 36 „ 2 n žita 10049 „ 12 „ — V v hišne priprave 13410 „ 18 „ 1 v » drobnih reči 741 „ 51 „ 2 n koljko so izkupili? 325 L2 gl. 44 kr. —vr. Odgovor: 32512 gl. 44 kr. Zdravila, sedmina ino druga oprava za rajnim znese 3526 gl. 56 kr. ino 3 vinrkoljko še premoženja ostane? Naštčvk 32512 gl. 44 kr. — vinr. Odštčvk 3526 „ 56 „ 3 „ Ostdjk 28985 gl. 47 kr. 1 vinr. Ker v naštevki vinarjev ni, vzememo 1 kr. vzajem, ga v 4 vinarje zmenimo, 3 odštejemo гпо nam 1 vinar ostane. — Odšteti je 56 kr. — ® naštevki jih je le 43; vzememo 1 gl. vzajem, ga v 60 kr. zmenimo, 43 kr. dodenemo ino dobimo 103 kr., odštejemo jih 56 kr.; nam ostane 47 kr. — Vsiga premoženja ostane 28985 gl. 47 kr. 1 vinar. To premoženje se med 3 razšteje, ker dobi plahta 1 del, cerkev 1 del, vbogi 1 del ; koljko dobijo vbogi? 3 28985 I 9661 gì. I 27' " j 7W 18 = 18 18 = =5 3 2” Ker se 2 gì. med 3 razšteti ne morta, ju ® krajcarje zmenimo, müh 47 kr. doštejemo ino 167 kr. med 3 razštejemo. 3 167 55 kr. ! 15 j = 17 15 = 2 Krajcarja dea zmenimo v vinarje, zgortiig» doštejemo, ino 9 vinarjev med 3 razštejemo. 3 9 3 vinarje. 9 Vbogi dobijo 9661 gì. 55 kr. 3 vinarje. Za rajnim Cirkovskim gospodam je pa biio tud' 83 kop pšenice naprodaj; vèste, koljko je 1 äö/W Snope štejemo na kope ; 1 kopa ima 60 snopov\ aij pa orehov — tudi lešnikov. — Per kopah sl lehko zrajtate, de koljko goldinarjev 1 kopa toljko krajcarjev 1 snop velja. P : Ako je p$ vinogradu 1 snop rejnika po 1 kr. bo kopa 60 ki' alj pa 1 gl. veljala. — Prodali so tudi 24 ducen' tov belih robeov, 1 ducent po 2 gl. srebra', po čet>1 je bil 1 robec? — 1 ducent je 12 robeov. V raj' tingi se mormo pomniti, de koljko grošov 1 du' cent — toljko penezov 1 kos; — koljko šes/ako1' 1 ducent — toljko pol krajcarjev 1 kos ; — koljk0 po 4 grosnìkov 1 ducent — toljko krajcarjev 1 kos ; — kol j ko goldinarjev I ducent, toljko pèlli velja 1 kos. P : 1 ducent robeov je bilo po 2 gl. prodanih ; tako je veljal 1 robec 2 petki, to je 10 kr. Biti so dober kup! „Denašno števenje dobro poglejte j števila, ktere sim Vam na tablo zapisal, si vsak na popirček zapiši: doma lavno tak črez praznike zrajtaj, ino na belo nedelo po-‘'azat prinesi j gospod fajmošter bojo poglédali, koljko že z>iate.“ „Okorej pa je dones? — vprašajo — in vsi, ko bi ll'e»il , na uro pogledajo. Bilo je 3/4 na 3. — Potreba 'jam je še vediti, rečejo, kako se nar dražje blago: zlati e«,^méri — na léta, dni ino ure. — Navadno leto ima ''Oo dni: vsako šterto je prestopno, ino šteje 366 dni. Г' Leto ima -4 kvatre, al j 12 mesencov, 1 mesene sploh dni. — Leto ima 52 tednov, mesene pa 4. — Te-(len al j nedela ima 7 dni, 6 delavnikov, 1 praznik. — j Dan ima z nočjo 2-1 ur, 1 ura 60 minüt (41 robeo v}, 1 drobec ima 60 drobičkov alj sekund.“ Uro, ki teče, vsi dobro poznate; pa tudi zlati čas teče; — vi pa nja zamudo slabo zrajtate. Kdor vsaki ean 1 minuto — zamudi vsak teden 7 minut; — kdor Zamudi vsak dan 1 uro — v leti 365 ur. — — „Ali pa tudi tisto uro poznate, ki jo povsodi z sebo ittiate, de vam kaže nagel tek vašiga življenja? — vpra-Sa.j° gospod kaplan? Katéra ura je to?“ Človeško telo. Človek se veli krona stvarjenja; in truplo, ravno ko ?'eca, se kaže vsili stvari gospodar. — V glavi, za Jasnim čelam, imamo možgane, v možganih um, pamet J1!0. spomin. — Iz možgan se snujejo, kakor iz klavčiča v1“.? tenke žilice ino kitice po vsim životi. Po njih ob-®utimo ino se zavémo. Ako možgane raniš, omedliš, ‘_P°nnn zgubiš, se ne zavčš in lehko vmerješ. Varvati ’e je močne pjače ino vsiga, kar preveč v glavo gre. — Oči pod čelam so nam okna, de gledamo. Oko v napetih jabelcih svojo mokroto, in v sredi jederce inni-Ako mokrota vsahne — izteče, človek oslepi. Obervi oči pokrivajo, pa tudi sami jih mormo škode varvati-Slepec je vbožec! — Ušesa so dvojne stranske vrata j lepo skrožene ko rog, de glas po njih na znotrajn boben pride, in slišimo. Pregloboko v*nje vertati je nevarno 3 lehko boben prederemo in oglušimo. Gluhaki rojeni tudi govoriti ne znajo. Modri možje so pa šole z» take naredili, v katerih se vsiga potrebniga zučijo in znajo bolj pisati ko vi. — Usta so poglavitne vrata, in jezik vratar3 včasi zlo hudoben. O11 vse okusi, presodi in pové, de pojemo alj zaveržemo. Ako jezik čist ni, nam tudi jesti ne diši. — Nos je čuvaj v sredi lica, ki čaje ino po svojih nosnicah voha, jeli dobro alj ni? Roke iifo noge so iz brezštevilnih žil, kit ino kosti stikane; kat roke storijo, kamo noge človeka prinesejo, ni dopovédatì- — Kosti so slemena po vsim trupli, ki ga deržijo, de se ne izdruzgne. Po sredi kosti žlahen muzeg teče, ki jim življenja daja. Skozi nesramno prešestvanje se mu-zeg po kosteh suši. Želodec je kuhinja v človeškim trupli, 32 zobov živež zméle, jezik z slinami vmesi ino p° golti (gortanci) želodcu da, de ga skuha. Požrešnih želodec preobloži, de mu onemaga, na pol srova jed m u obleži, deje prekuhati ne more, moč oslabi, život se trese ino kerv skvasi. — Serce je v našim trupli jederce, ki dvé kamerci ima; iz katerih po 2 serenili žilah kerv od serca — po 2 drugih žilah kerv nazaj k sercu žene. V 1 drobički (sekundi) serce per 55 <Ц kervi, ki jo odrašen človek ima? po vsim životi razžene ino spet na se potegne, kakor ga plati čujemo. Per zdravim človeku serce v 1 minuti p° 70 — vi uri po 4200 — vi dnevi po 100,800 —' v 1 leti po 36'792,000 vdari. — Oh čudo, de se ne razbije! — Od serca gre po životi moč in toplota. serce ohladi — človeka ni — truplo vmerje. Plače so človeku méh v persih, ki zdravo sapo na se vlečejo in° škodlivo izganjajo, ter so gobi podobne, polne kervi* J Ako preveč lélas, skačeš, plešeš, vina alj žganja piješ, plače z kervjo prenapolniš, de se znotraj pretergajo. Je kerv v plučah prevroča, ino prehitro merzlo piješ alj se prehladiš, se kerv sterne ko kislo inleko, ne more po žilicah naprej, pluče začno gniti, sê gnojiti — neduha te spravi od kruha, de se posušiš ino vmerješ. — Iz pluč iniamo dušak — pisela po gerii za goltam do ust, ki jo stisnemo alj razprostimo; kakor se tenko alj debelo oglasimo. Dušak mali jeziček zapira, ino po tem govorimo, kar živina ne more. Kaj, de bi le zmiraj prav govorili! Sveti Duh govori: „Smert in življenje iz jezika izvirata. Kdor se v besedi ne pregreši, je popolnama mož.“ Kdo pa vlada (Viža) naše govorjenje? Človeška duša. Duša je toljko čudna stvar, de nje videti ne mormo. Pa jo vender občutimo, kakor v persili skrito serce. — Duša čuje na 5 počutkih našiga života: vidi skoz oči — sliši skoz ušesa — okusi po jeziki — ovoha po nosi — občuti po vsili udih5 pa tudi živinče ravno to zamore, ki •aia vmerjočo dušo. Duša naša pa nauke posluša, premišluje, kar sliši; ino tega živinče ne more. Kdor za nauke ne skerbi, po živinsko šivi in nima pravih misi. — Se veste, kar ste Preteklo nedelo slišali od mère in vage? Duša pomni, kar je čula; ima spomin. So pozablivci in pozablivke, k* jutre ne vedo, kar dones slišijo, imajo slab spomin, kakor dečko, kteriga na mejniki, naj bi pomnil, za uho šarijo. Naj vam po slovenje povem, me dobro razumite alj Nastopite ; vam rečem po nemško, me malokdo vas raz-Ur«i. Duša se mora vaditi, de hitro razumi, kar kdo pové, 1110 razloči, alj je resnica alj laž — černo alj belo? Ko-^ai'vje vse eno, je neumen; nja duša nima praviga uma. Človek ki vse zastopi — razumi, pravijo, de je raz-ameten (kunšten). Pa kaj človeku pomaga, če je še toljko razumeten, pa pameten ni! Pamet je boljši ko žamet. Naša duša mora vediti5 zakaj to stori — uno opusti, kaj bo iz tega, kaj pride iz uniga, de oberne vsako reč, kakor je prav; to se reče po pameti. Pamet je iskra božje luči; kdor njo zgubi, per njem ni resnice ne pravice — je dušna tema. Za to veli vsmileni Jezus: „Dokler imate luč, po luči hodite, de vas teme ne zgrabijo.“ Pisanke (pirhi), ki jih za veliko noč imate, vam dopadejo; saj eno bi vsakter rad imel. Tudi kolači alj šartelni vam dišijo, kaj ne? — nar bolj pa meso. Tudi kužeju meso diši, in dajte mu ga na velki petek, jedel ga bo. Zakaj pa vi ne? — Naša duša spozna dobro in hudo, izvoli po pameti, kar je prav — opusti, kar ni prav, ona ima voljo, ino pa svojbodno (fvaj) voljo-Vas ne more nihče persiliti, de bi v pétik meso jedli; cucek se pa ne zamore posiliti, de bi ne jedel, če kos mesa pred nja položiš. Tudi se najde tako slabih, ki si po pésje ne morejo pritergati, naj si je še tako škodlivo in prepovédano. Taki ljudje so svojo žlahno, prosto voljo zapravili — zapili — zajedli; poživinili so se. Oh, to je žalost! Naše poželenje brez pameti je konj brez vujzde. Poživinjen človek želi kar mu diši, po živinsko; — razumeten (posvetno moder) poželi, kar dobiček stori, po človeško; — pameten poželi, kar se po pravici zgodi, postavodarsko ; — bogabojéc poželi, kar Boga veseli, ino to je keršansko. Kaj bote pa vi poželeli? — Kakor ima naše telo 5 počutkov: pogled, poshih, podlih, poküs ino počiit, ima tudi duša petero moč, de misli z zavedam, pomni z spominam, razumi z umani < razsodi z pametjo ino izvoli z voljo. — Če telesu oči ne svetijo, roke — noge ne občutijo, je bolno; ako se ne ozdravi, vmerje. Tudi duša je bolna, ako ne vë, česar je potreba, ne spozna, kar je prav, noče, kar Bogu dopade, kedar greh dela; — vmerje, ako nje n® ozdraviš. Je truplo iz mladiga zanemarjeno, de ga gi' bati, hoditi, délati ne privadiš, zanič je. Tudi duša j® borna, ako se od mladih let pridno ne učiš potrebnih reči spoznavati, hudo opustiti, dobro storiti. Oh, bodi vam vselej perva skerb za dušo! Nevtnerjoča je, vekomaj bo sivela, večno srečna alj nesrečna. „Kaj pomaga človeku, pravi Kristus, naj si ves svet pridobi, ako pa dušo zgubi?“ — Ljudje, ki šolo ino cerkev opušajo, iz-Veličanske nauke zamudijo, se poživinijo ; živine pa Bog v nebesa ne vzeme. XX. Vesela aleluja* Prav veseli so bili velikonočni prazniki. Luna je ravno o polnim ljudém svetila, ki so h božjim grobu hodili. — Na kerstno soboto so ogenj blagoslovili; pa otroci niso z gobami po ogenj smeli, ker radi kaj popalijo. Za vsako vés ga je eden prinesil. Vstajenje Kristusovo so na veliko nedelo zjutraj obhajali. Mladenci sami strélali niso, kar je ojstro prepovédano, pa zložili so dnarjev za stréln prah (jpulferj) ino per farni cérkvi so na veliko noč °b sviti možnarji pokali, de je po celi fari gromelo. Smešno je bilo poprejne leta ženske glédati, kako so z jerbasmi po blagoslovi iz cerkve divjale. Vsaka je kotla biti perva donni, v prazni véri, de bo perva moža dobila. Marskatéra je padla in jerbas po tleh zakadila, de se je kolač po bregi zatakal, pisanke poterkale, pa še kaka cunja iz korbe prikazala, ki jo je podložila, de bi Se beršinja veči videla. Ene leta že ni več tako. Go-sPdd fajmošter so jim blagoslov lepo razložili, ter so djali, dp kdor kaj blagoslovleniga nese, ne smé letati, kakor 1)1 bil kaj vkradel, ampak naj po pameti nosi. „Dekleta!“ so djali — pomislite, kar vam Kristus pové: „„Perve ?°jo posledne — posledne pa perve.““ Po blagoslovi so so molili, naj dober Bog živežu da zdravje in tek. In kakor iz pridižnice grejo, počasi ena za drugo zadene 111 gre. Per težkih jerbasih ste se po dve verstile. Per večernicah so vboge darvali. Starisi otrokam vkažejo, naj vsako svojiga velikonočniga kosa nekoljko vbožčekam prihrani ino domačim vbogim nese, ki so pred cerkvenim pragam vbogajime prosili, de jih privadijo sebi pritergati in vbogim dati. Po večernicah so botri (jgoteji ino gotice) svoje zetice z pisankami darvali. Na velikonočen pondelek so po opravili otroci v pričo starišev na veški ledini pisanke takali. Prav vesél čas je bil, ino pa brez greha vesél. Velikonočen teden so hodili mladenci ino deklice k nauku, ki so se za pervo spoved ino sveto obhajilo pripravljali. Premožneji starisi so svojim kako novo obleko omislili i vbogim so pa kumeji alj drugi dobrotniki kaj noviga kupili. Na cvetno nedelo so bili zatorej otroci oklicani, ktére so za vredne spoznali k pervimu svetima obhajilu. Odrašene dekleta so jim za čedne vence sker-bele. Vsa fara se je perviga svetiga obhajila veselila. Na belo nedelo se spoved za otroke oi) pol osmih začne. Po spovedi se otroci v šoli znidejo, in ob desetih jih v procesji v cerkuv spremijo. Gospod kaplan so per kerstnim kamni z njimi kerstno obljubo ponovili, in gospod fajmošter otrokam per altarji toljkov sereno pridgo naredili, de se je vse po cerkvi solzilo. Solarji so med opravdam prepévali. Po obhajili vsako lepo podobico Je-zusoviga serca dobi, de jo dobro z-hrani alj pa doma na svojo ladico (jškrinco) perbije. Kakor angelce je bilo videti pobožne otroke, in marskdo je njih pogledaje iz-dehnil: Oh, naj bi še jez bil tak nedolžen! — Tako so v Slavini veselo Alelujo sklenili. Po večernicah pridejo gospod fajmošter v nedelsko šolo. Poskusijo nar prej pervošolce, kako že kaj bêrejo-Nekih desetero je tako gladko ino zastopno bralo, de jih rečejo med drugošolce vzeti. Nekaj jih pa še slabo ino počasi zlaga, nar več pa fantov potezuje. Gospod fajmošter jih pokregajo, rekoč : „Mladenčam je nauka nar bolj potréba, pa imajo nar manj skerbi. — Oj, joj! moški lfnajo dobre glave — pa terde buče.“ Med izprašovanjam pervošolcov, ki so po šoli stali, drugošolci spišejo, kar so jim na tablo zapisali. Vsak podpiše svoje ime, ino svoj spisek odrajta. Po tem jih gospod učitel poskusijo, iz glave rajtati. V tem so fantje dekleta premogli, de so ravno še eni na perste šteli. Oospo’d fajmošter jim dajo rajtingo, rekoč: Bregant je ^50 gl. posodil, koljko bo vsako leto obresti alj činža vlekel? — Od sto goldinarjev 5 gl., od 1 gl. pa 1 gr. — Kofj/w goldinarjev; to/jko grošev; koljko stotin posojala, to/jko 5 gl. obresti. Poprej iz glave naredite. Od 200 gl. vleče 2 krat po 5 — to je 10 gl. — Od 50 gl. ima 50 gr. alj poltretji goldinar. Ves obrest znese 12 gl. 30 kr. — Zdaj pa na popir zrajtajte. V Graški šparovki pa od 100 gl. položila samo Po 4 gf. plačujejo. A ko priden hlapec alj delila svoje zaslužene letnine 25 gl. v šparovko položi; koljko vsako Ijto obresti vleče? — Zrajtamo nar prej koljko po 5 gl. verze, ino najdemo 25 grošev. Zdaj pa 5li del (petinko ) odštejemo, ino bomo obrest po 4 od sto гргеЦ. Petinka od 25 je 5; ino če 5 od 25 odštejemo ,2 0 gr. alj 1 gl. dobimo. Sp aro vk a je za družino ino druge pridne ljudi, ki Vebko na obrést položiti nimajo, velika dobrota. Vze-*ejo, kedar kolj prineseš, tudi po goldinarji, ino ti planjo, kedar hočeš. Obrest vsakiga leta h položenimu diiarju doštčjejo ino tudi od tega obrest vlečeš. Na mesti zaslužen dnar doma v nevaršini imeti, ga raj v šparovko P°sli; boš brez skerbi ino per lepim dobički. „Tako so za- t. r-............... ..........- -.......„„...... Od lega so pa dekleta bolj gladko odgovarjale. — Po iz-P'asevanji gospo'd fajmošter v besedo sežejo, rekoč: „Pre-Pjieal sim se, de ste po zimi večidel vsi pridni bili. Bo-dlm se pa, de po leti ne bote toljke hvale vredni. Po euspod fajmošter šparovko perporocih.“ v Zdaj šolarje gospo'd kaplan barajo, kako se dpi* bolnikih — kako na ilnln-i volli i. t. cerkva«ji, kakor navada, bote lajnali — po božjih potih bodili, keršanski nauk ino šolo pa mudili, kaj ne? — Čujte, kaj vam povém. Kdor veliko po cerkvanji hodi, se leliko zblodi in dosti slabiga nabere. Greš v leti enkrat alj dvakrat, ako veliko po trikrat na božji pot, zadosti jej po večkrat jiti ne smete. 1. Ako se namenite na božji pot, poprejno nedelo se gospod kaplanu oglasite, jim povedat, kamo ino z kom pojdete. 2. Sami ne potujte, ampak z očetam, z materjo alj kakim drugim poštenim elovekam hodite. 3. Črez potrebo pit ne hodite, tudi prevroči ne pijte; lehko škodje duši alj truplu. Glejte, kjé bote ležali, de ne bo pohujšanja. Pravijo, de kjér ima Bog en aitar, ima peklenšek dva. 4. Rajati po božjih potih je večidel smerten gréh. Li-tožev, v katerih godce slišite, se od daleč zognite. 5. Na daine božje pote hoditi, kakor v Marijo Cel —-na svete Višarje alj na Bistro je za šolarje še prehitro. Kedar odrastete ino vtegnete, greste enkrat, in bo zadosti. 6. Brez vedenja staršev otroci ne smejo, ne družina brez dovolenja gospodarjev na božji pot; taki pot bi bil v pekel. 7. Kdo iz bližniga cerkvanja prepozno, clo po noči k domu pride, je zapelivcu v rokah, težko je pošten ino več v šolo ne smé. — Nar lepši božji pot je tisti kraj, kjér se kaj lepiga zvučiš, ino zvesto Bogu služiš. Ste me zastopili? — Ako greste na božji pot, ne hodite Bogu na pot. Po leti bo nedelska šola za nemške ponovlance zjutraj pred velikim opravdam, za vas slovenske drugošolce pa po večernicah. — Zdaj pa zapojmo od sabote večer.*) *) Ahacel. Pesine, stran 9. XXL V startni gradi dnarjt cvetijo* „Kaj ste pa imeli, Gradisani, v petek v starim gradi?“ Г~ barajo gospod učitel Grajanoviga Lukeža. Vsi se po Soji zasmejijo in Lukej začne, rekoč: „Cigani so k Belkn Prišli, ki so zvedili, de je hodil že večkrat v star grad «narje kopat, pa zasto'nj. Pravil jim je, de sliši pogosto v starim gradi opolnoči ropotati. Cigan se mu ponudi pomagat, de dnarje vzdigneta. V sredo večer gresta kopat, ino pozlačen kluč najdeta. „To je kluč, mu začne rigan prerokovati, ki se vsakih sto let prikaže, preden onarji cvetijo. V petek jih bova vzdignila/ to de darovati boš škrata moral. Cerniga petelina bova zadavila, Pa vanj 7 zlatov matere božje, 3 križevače, 2 polkri-*avki, pa 1 četertinko križano položila. Ako ravno takih dnarjev nimaš, jaz posodim.“ Belk je ravno na Jurjevo vole prodal ino ciganu sa-“‘ih dvajsetk našteje. V četertek se posti, v petek jutro v cerkvo grej zvečer sta pa z ciganam do 10‘/2 per ‘jas pila. Oče Belku branijo v tako nevaršino hoditi; pa ■J® bil še le prav hud. Zdaj vzemeta černiga petelina, k' sta mu vrat zavila, pa dnarje v anj zašila, ter si v stari grad svetita. Mi smo šli na'gradiše poslušat. O P°1 dvanajstih se tak hrup po gradi vzdigne, de smo vsi bežali. Ob enej po polnoči persopiha Belk malo živ k ‘‘am. Bled ko smert se za mizo vsede — ves šmirast ln° povalan. Ko si nekoljko odehne, začne praviti, kako sta v §i'adi bledo luč zagledala, kakor hitro je v Slavini ura jj“ajst odbila Cigan pravi, de ravno tam dnarji cvete, litro pristopita ino na ravno tisto mesto v novi skledi Petelina zakopleta. Cigan širok ris naredi, in Belk ravno v sredo na pledo poklekne. Zdaj začne cigan neznane molitve že-‘ati, kar se iz dveh lukn zabliskne ter bobna ino ro- ! poče, de se grad trese ino Belk od strahu trepeče. Po tem med perste zažvižga, de je po ušesah zvonelo, ter začne od vsili krajev stare piskre lucati5 Belk še posilo-ma kleči. Kar skočijo iz velike jame čemi možjd —• nekdo njih mu šmirast Ione na glavo povézne, de se mu po lici cedi. Nevsmileno ga začno pretépati. Ko piskal' iz glave verže, in na ponrnč zavpije, vidi iz druge jame hudiga perleteti, ki mu je ogenj iz gobca švigal. — Belk zbeži in komaj živ ostane, ter se mu zdi, kakor bi se bilo pol grada za njim posulo.“ „Kamo pa so cigani?‘( — „Cel teden so za gradam kuhali; zdaj jih pa ni sluha ne duha. Moj oče ino soseda dva so včeraj petelina ino dnarjev jiskat hodili, pa niso najdli kaj druziga, kakor kup voglja, pa potrupanik črepov. Belk je od straha zbolel.“ ,,To je prav po cigansko — pravijo gospo'd. Hočemo zrajtati, koljko je Belku ta ciganija veljala. Ktére dnarje, Luka! je moral cigan imeti?“ Luka jim pravi in gospod pišejo : 7 cekinov, ki so po 4*4 goldinarjev. 3 križevače, „ „ 2l2/6o „ 2 polkrižavki, „ „ 1%0 „ 1 štertinko križavke, „ „ S5/6o „ Težka bo, de sije ravno mala. Poprej vam je povedati, kako se razdelba šteje, alj drobi rajtajo, de vas kdo ociganil ne bo. o. Razdelba. 1. Vsaka reč se v svoje dele razdrobi, iz katerih ob-stoji' p: 1 goldinar ima 60 krajcarjev, 1 urd ima 4 četertinke i. t. d. Ako nimamo cele reči; saj nekoljko včasi imamo. Koljko delov imamo » zapišemo zgoraj, ter pravimo, de je štev c. r podvezo postavimo, koljkor bi morii imeti, de bi reč cela bila, in pravimo, de je raz dèi c, ki nafti pokaže, v koljko delov naj se celo razdeli. P-’%Q nam kaže, de imamo 12 kr. od 1 gl. — 60 kr- a. з. бг pa naj imeli, de bi 1 cel goldinar bil, ino se izreče: dvanajst šestdesetink goldinarja. Je (zgornij števc veči od (jspodnigaj razde/ca, p: % — zapopade 1 celo, ter ni pravi raz dèi. Le/,ko ga poravnamo, ako števe 3 med razdelca 2 razštčjemo 2 | 3 | l*/2. Temu rečemo, de je mešan raz dèi, ki ima celo 1 ino razdeleno х/г. Mešan razdel pa tudi zčistimo , če celo z razdel-cam poštejemo, števc pa doštejemo; p: 4‘/a = 9/2. Po navadi razdčl v drobiš zmenimo, p: v krajcarje, libre, čevle i. t. d., kar se per malim lehko iz glave zrajta; p: % gl- je 30 kr., ’/4 gl. je 15 kr.; Va Cl. je 50 vPrismejali so se gospod kaplan v šolo, rekoč: „Kaj sttiešniga sim včeraj na veliki cesti srečal. Dva se na- 7* sproti pripeljala, kakor bi se ne videla, (er se nobeden ne zogne. Kedar že prav terdo zadeneta, naglo iz vozov skočita, terse skregata. Jurko: Zakaj se nisi zognil? Janko-Zakaj pa ti ne? Jurko: Mi ni bilo potreba. Janko: Men1 tudi ne. Jurko: Ali si bil slep? Janko: Mislim de si k ti bil. Jurko: Ti bom zdaj pokazal! (seže po sekiro» ino mu žuga kola posékati, rekoč) Boš v stran vozil-Janko: Per moj dun, de ne. Jurko spet sekiro vtekitf rekoč: Bom pa jez. Cauli! Bistahor! — Tako je bik pravda skončana.“ Vsi se Jurka smejijo, ki se je Janku (oljko grozil» po tem si pa tako lepo henjal. „Kateri je bil bolj moder?“ — barajo gospod kaplan. „Jurko, ki je odhen-jal,“ vsi odgovorijo. Tudi vi se radi' zognite; in če itf morete, rajši odhenjajte, naj bo na cesti alj doma. „Kdo pa se mora na cesti zogniti?“ vpraša Jarčev Peter« 1. Po cesarski postavi mora na cesti vsaktér, srečaje se, na pravo vozili. Cesarska pošta se po navadi ne zogne; za to posteljon od daleč v rožič zatrobi. 2. Navdol je potreba zavèrati, ino pa z coklo, kjer je na dolgo. Na takih krajih kažejo table zaverto kolo-Zaver je potreba prestavljati, de se šinja na kolesi ne vžge ino ne zgloda. 3. Na Horvaškim kaže kolo na koli harmico ali muto-de se plača. Na tabli je pisano, koljko od glave-Dobro kdor pozna, ino se ne da goljfati. Težki vozovi, ki široke šinje imajo, ino jim Parizarji pravijo, le pol cestnine plačajo. 4. Po stranskih cestah še lese najdemo, de so ravno pioti ino meje povegrane. Dolžnost je lése zapéraf ino ljudi škode varcati. Pregovor pravi : Kdor nd' vdol ne zavèr a, Us ne zapera. pa mutne plačuje ne pride daleč po sveti. 5. Živina, ki ima kosmate ušesa, se mora zvesto varvati, de se nesreča ne prigodi, nar več pa konji. PrC' nagla vožnja je posebno nevarna in prepovedana-Lastnik, ki hlapcu prenaglo voziti vkaže, plača p° cesarski postavi od 50 do 100 gl. strafe, kedar se kaka nesreča zgodi. Hlapec, ki sam po svoji glavi naglo vozi, je po 14 dni zapert. Kdo koga povozi, l)o od 3 dni do 3 mescov v’ ječi. Kdor konje bres varka pusti, de vjidejo, naj si ravno škode ne storijo, jih dobi pervokrat po 10 na stoli; drugokrat, alj pa če se je škoda storila, bo po 1 mesene dni se v1 ječi postil, ino bo tepen. Po zimi morjo konji v1 sankali kregale imeti. Mladi kmetje radi konje redijo in na cesto hitijo; pa ydiko jih svojo domačijo zavozi. Vam bom povédal, '-'-Sar se je vozarjem (furmanam) nar več varvati. Potreba je za živino skerbeti, de se ne poškodje. Kdor živino preobloži, prežene alj pozabi, kmalo onemore. Tudi živina mora svojo pravico imeti. Konj pravi: V bref) (klanecJ ne-tiraj me — navdol ne jezdi me — po ravnim goni ine — v hlevi ne pozabi me. Varvati se jigre. Po oštarijah sleparji sedijo ino na vozarje prežijo; kdor jim v šako pride, ga islečejo. Vozar, ki jigro ljubi, konje hlapcu prepusti, cele noči per kvartali presedi, po dné pa na vozi dremle, bo skoraj zvernil. Nima dnarjev več, mu jih kerčmar posodi, in kedar brez dnarjev nazaj memo pride, mu konje odpreže. Poznam jih, ki so se z parizarjam pa z 4 konji na cesto podali, damo pa pešec z golim bičam perviekli. Kedar jigra nar bolj kaže, tistokrat se nar raj zlaže. *• Varite se godeov ino pa ženskiga spola. Po litužih se najde najemnic, ki ptuje možake na limance vjemajo. Kdor se z njimi peča, zapravi dnarje, zdravje ino poštenje. Po ošterijah rajati, namesti konje napajati, je veči zguba, kakor sred ceste zverniti. Dobre volje mošne kole, pa tudi kola polomi. • Potreba je vozarju znati dobro rajtati, de ga kel-narce ne podrajtajo. Tega naj vas gospod učitel dalej učijo. p. V panka po tri. Vganke ljudje za kratek čas radi imajo, p: na strehi je 100 vrabelnov; ako 1 ustrelim, kol j ko jih se na strehi ostane? Odgovor: Nobeden; drugi od letijo. Po številski vganki se per nas vsaka rajtinga lehko stori. Le poglejte ! Da se troje število; za to ji velimo, de je taka rajtinga pot roj k a alj tri stavka. Sterto število, po kterim se vpraša, se more vgoniti. P; 2 tff. soli velja 20 kr. ; koljko velja 20 • 2 & : 20 kr. X 20 #r. ? 3. Poštej drugo stavo z tretjo, z pervo jo pa razštej, ter boš najdel, kar jišeš. P : 2 ?(. : 20 kr. X 20 fž. 2 0 4. 2 I 400 I 200 kr. Odgovor 200 kr. alj 3 gl. ino 20 kr. Nima perva in tretja stava enakiga imena, naj se poimeni, de se goldinarji v krajcarje — centi a libre premene. Ako se premeniti ne da, prava vganka ni. P: 1 X g, ... /, *. (f£ y>) 8 e. J, I e. Л, 21, a. y V л G, o. £>, 0. =2?, & ®, e. »Д $>t ГН% ■S, ,,. y. y 'S, «>. 0,/,:'r>Âr,<- JV, „. SP, p. G), f SP, <■• Z>,},*?,*■ 9!, n. / Ж’ d £f / L 8, c. /. A £,s. 3,i- <%ф. He, ä. о/Уг* y d, e. 3, t. „ 97 -(S, y 8S. t e. 11 f u. j n Ul. £)C, Ö. tî, u. Uc, tf u. Soglasmice alj tihnlce. £, , d, Л J», / $> '€, c. SI), d. SF, f. ‘ÿ’ f d,C- £>Д 3, f. ©, S- /’/• J, l C / <4 •£ Jî, L £, L .4, m. S, l Ä,f. S, t. Ш. ! l. Tako se pišejo ino berejo besede : ddcfl veja / Suive, étreka, ffjfSd odeli JS'xp jod , cin ar , jjli/ JiloSui / jfe‘ji /faј jeja > vino f j arm, (djo-ld jlato , STupdti jula. Druge soglasnice so oj' stre olj terde: ji d, j, ^d, j^i ßi f' postavim: ^Рр-ррР/ jula, PoP ómert, noja, dćMpjld noč, ddvjjl j lav a , STpJLpa-’' énej, ј1>кч+ jojci. — Tretje se izreko razto' pleno, ko maslo po jeziki: d, ***, **, **; p°' slavim: c£r*i£ telo, ddffli dtjč mlelo, noe , lolo. 4. Ako ß v sredi olj zadej besede stoji, se ne izreče; le poprejno samogldsnico potegni; p: leto, uho, ceet, 2lß** ura. Tudi se zlog potegne, ki po 2 glasnici skupe j ima; p: ^***** lad, eluda. Tudi +** se izreče kakor i- nategnem, +* pa se zamolči; p: pivina i. t. d. 5. Ste po 2 soglasnici v sredi atj pa zadej, se po-prejni zlog poojstri in bolj kerhko izreče; p: Irana , c3%r$i*£ j lica Ж T 'ГЧ& dfrr' ^ nojjf. •- Ravno tak zateglo izreci za £2, ф za j ; ; p: vocjel, vročina. — Y aditi se je vsak glas razločno izgovarjati ; p: с&с**£/гча*+ etariài, оЈ£г^£ °^(Јв > cjlava ; pa tudi po dvojne soglasnice ojstro izrč-kati; p: jjaJc > ^јјт-^-и- óovrapìti, peč, ßvjjfi*** upati. — Dones domò ■— ino v nedelo v solo gredè si te besede dobro v glavo vtisnite. Za prihoden teden vam lepe pozdravlenja dam. Naj se vsak den le cniga naučite, hitro bomo nemškovali. cioè er dan. <2* h. Popis svetd. Ker ste jeli doues nemško vali, rečejo gospod kaplan; vas hočem tudi jez v nemške dežele v popisvanji vunaj' niga sveta peljati. Nar imenitnéji kraljestva so dalej: 2. Pajarsko kraljestvo, za Salcpurgam leži, nemško govori ino ima imenitne mesta Mniliov, Avgspnrg; Pasava i. t. d. 3. V Prajzovskim je poglavitno mesto Berolin, kjer je beseda nemška; v Prajzovski Šleziji pa Bratislava; ker je beseda poljsko-slovenska. 4. Za nemškim morjam je Dansko, Svedovsko ino Noi" vegja, ki imajo svojo posebno besedo. — o. Zaksonsko, Virtempersko, ino več drugih manjši!' daržav. Imenitne mesta so Draždanj, Lipško, n® katerim polji je 1813 slaven boj z Napoleonam bik 6. Proti zahodu je od séverja Holandja, Helg ja, p° tem Francosko kraljestvo, v katerim je poglavitno mesto Pai-iž. — Za Tirolam proti večeru je Svoj' carsko, za Laškim Sardinja, kjer je poglavitno me' sto Turin. 7. V spodnim Laškim so papeževe dežele, ino Rim p°' glavitno mesto vsiga keršanstva. Svetiga Petra cérkvil je nar veči na sveti. Imenitne mesta so tudi Bolonja’ Jakin i. t. d. — Za papežovim deželami proti jug11 je Neapolitansko ino 8 i cilja. Blizo poglavitniga №e' sta Neapel je imenitna gora Vezuv, ki ogenj pluje‘ 8. Nar dalej pod večernim jugam se Francoskiga Spansk0 derži, z poglavitnim mestam Madrid. — Za 8pair jolam je Portugaljsko, ino tam poglavitno mesto Li-sabon, ki gaje pred nekimi 100 letami grozoviten potrés razsul. 9. Nar dalej v zahodi od nas je Angležansko alj Eng-lendarsko, od morja otečeno, kjer je London, nar veci mesto v Evropi, ki 1'400,Ò00 ljudi ima. 10. Za severjam se Estrajha derži Rusov sko, ki ima v Evropi ino Aziji svoje dežele. Poglavitne mesta so Petrov grad, Moskva, in v Rusovskim Poljskim mesto Varšava. Beseda je slovencam zastopna. 11. Tursko cesarstvo, nam od jutra in juga, ima svoje dežele v Evropi ino Aziji. Carigrad alj Konstantinopel je poglavitno —- imenitne mesta pa tudi iSo-lunje, Edrene i. t. d. Pod Turkam so dežele Hor-vaškim ino Vogerskim sosede: Serbi j a, Moldava in Valahija. — Za Turskim leži Gersko, majhno kralestvo, ker so imenitne mesta Atene, Korint i. t. d. IV. Na drugi strani zemlje je novi svet, kjér ljudjé j'avrio pod nami stojijo, noge k nam molijo in imajo noč, ‘'edar je per nas den. — Amerika je od vsili strani v ^orji, velik svet, ki gaje Krištof Kolon v leti 1492 najdel. Razdeli se v gonio severno, ino v spodno južno Ameriko. V starih dobrovah še divjaki živijo ; najdeš Pa tudi vsili narodov ino jezikov ljudi, belih ino černih, ijar več pa kuprastih. Angležani alj Englezi, Francozi, Španci in Portugali imajo tam svoje dežele, nar več je Pa samosvojih deržav. Tam so velike gore in nar veči y^de. Amaconska reka je 70 ur široka, kjer se v morje ^lije. Zemlja je rodovita, ki rodi vsi ga zadosti, iz ka-so tudi v naše kraje dosti novih reči prinesli: p: P°dzemlice, tobak i. t. d. Tam je zadosti bogastva, Moštva še pa več. V. Avstra/ja, nar poznej najden novi svet, ki ima '^liko otokov v južnih stranih morja. Ljudi je večidel ^vjih, pa tudi hudodelce pošiljajo v tiste kraje na delo. Morje. Vse te velike in daine kraje suhe zemlje še veči morje obdajaj morja je 3, suhe zemlje pa le 1 del. Na' , poglavitnej kosi morja so : 1. Severno, mrazno alj ledeno morje, krog Rusije in® Norvegije, kjer je skorej večen led. 2. Južno mrazno morje za Amerikoj. 3. Večerno, Atlaško morje, med Evropo, Ameriko in® Afriko. 4. Juterno morje med Ameriko ino Azijo. o. Indjansko morje med Azijo, Ameriko ino Avstralijo1 Nam nar bližnej je Adrijaško alj Beneško morje' ki se Tersta derži. Po teni je sredno morje, med Evropo, Azijo ino Afriko. Cerno alj južno morje stoji Turskim ino Rusovskim, v katéro naše vode tečejo. Morje, zelenkasta, gorjupa, slana voda ni za pitje. Ako sred morja vode zmanjka, mornarji žeje vmerjejo. Po nekih krajih je veliko tavžent čevlov globoka, po drugih se clo zmeriti ne da. Po morji so gore ino doline kakor po suhim; to de jih voda zaliva. Morja vsakih 6 ur pade ino od kraja veliko čevlov odstopi; drugih 6 ut pa zopet naraste ino hitro nastopi. Veliko jezar ljudi p° morji v barkah vozi ino blaga po vsili krajih sveta pre-pelja. Veter, pa tudi sopuh barke po morji goni liitrej ko ptice pod nebam. Veliko je sreče na morju, pa tud1 veliko nevarnosti ino strahu. Za to velijo: Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda. XXV. Sonce inerirne. „Kdo se je nemških pozdrav naučil, ki smo ј$ poprejno nedelo imeli? — vprašajo gospod učite/. No' beno si ne upa. — Jih bom pa jez nar prej po nemško pravil, vi pa po slovenje vsi skup: ©Uten SctCJ! dobe1' den i. t. d. — Zdaj pa jez po slovenje, vi pa po nemško' Dobro jutro! ©Uten ÜJïorgen i. t. d. — Goležev Luko-pa ti po samim povej, kaj se pravi: Bog žegnaj? Noj, Hod/iikova Neža! ti boš me presekala. Kako rečeš po nemško: Bog pomagaj? — ©Oft f)Cffc. — Bog orar ji? ©oft bewahre i. t. d. — Tako je veselje! Pa nekaj vam morem dones popraviti. Nektéri Preveč besede po gorensko zavijajo, neki pa po dolensko vlečejo: kar lepo ni. Torej pomnite si, kar boni povedal. Besedna potega. 1* Vsaka beseda ima svoje pismenke (33ucf) (tabeli) ino zloge (@t)(6en) — kratke po 1 alj po 2 zloga; p: ©Oft Bog, ©ngel angel; — dolge po 3 in 4 zloge; p: @cf)mbem pisanje, ®(f)Ulroeifier učitel i. t. d. Vsaki besedi je 'en zlog korenina, drugi pa dostavki, ki jih od predi alj od zadej dostavimo ; p: ©efang petje — fang pet — je korenina, ©c---------- je pa dostdvk. Dostavke pred besedo imenuj glavine; ant — ent — em — be — ge — er — un — ur — »ec — ser; p: 9lnt1»0rf odgovor; ©ntfcbllljš izklep i. t. d. 4- Dostavke za korenino j imenuj besedne v e p i n e. Take so: — emb — bar — феп — el — en — er — ern — ep — e>aft — beit — ig — tebf — ifcf; — feit — lein — let; — ling —lieb — nifš — fai — fant — febaft — ung » ' SÌ$ i* t* d. °> Po slovenje se večidel drugi zlog nategne in glas povzdigne ; p: oče — očeta. Izrečeš pa tudi po svoji volji; p: mati, matere ino matere. Na tem se hitro Šmarčan od Šentjurčana pozna. 0. Po nemško se per vsaki besedi korenina potegne in poglasi; p: Sftufter mati, ©cfđ)ret; vrčš. Kedar pripovedujemo, tisto besedo bolj glasno izrecimo, ktčra je vsili drugih jederce, naj bi jo nar zvestej zaslišali ino tiar bolj umili. P- ©C? lobt fet; 3efUê ©brifhiê! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ©tvigfeif ! Na vekomaj! 5Baê ’Dieueê? Kaj noviga? Sflid;tb nič. @сђ ÖПCSBettCl’ lepo vreme. gicbc ©efuttfcfjeif ljubo zdravje. 2пtl' geê 2eben dolgo Uvljetije. © đj I i m m e Sîrnn^ f)df huda bolezen, ©ф wette 2fi’beit težko delo-©olitene ©enne zlato sonce, gicbte ©terne svetu zvezde. &ollmonb poln mesene, ©onnenjtnjicrtlifi sončno merknenje. Teh 12 izrekov se morte glave naučiti. Nebeške luci. „Kaj pa per vas pravijo, ker bo priliodno sredo sonce po poldné merknilo?“ vprašajo gospod kaplan. „Eni velijo, de bo dobra letvina, drugi se pa bojijo, de bi nas kaki oplotek zadel,“ — pravijo šolarji. Veliko ljudi gleda sonce, mesene in zvezde, pa malokdo vé od téli prečudnih stvari kaj povédati — ne vé? kako sonce alj mesene merbne. To vam bom dones pokazal.— Brez števila je svetlih zvezd na nebi 5 nar svet-leji za naf je sonce. 1. Sonce je tako veliko, de bi 1'400,000 naših 'zemlj lehko iz nja storil. Nam se ne vidi veči ko skleda za to, ker je 20'000,000 mil od naf daleč, tako de bi kugla 25 let iz zemlje do sonca imela, človek pa 11,000 let hodil, naj bi vsak dan po 10 ur prehodil. — Sončni žarki nas pa vender dojdejo, ogrevajo ino nam lep» svetijo. Kako čudno je to! Zemlja nima luči; naj bi pa kdo iz kake zvezde gledal, vidil bi zemljo od sonca osvetleno kakor №> zvezde. — Zemlja je krogla. Kdor iz eniga kraja sond1 naproti alj pa za soncam neprenehama gre, zemljo v 3 letih obhodi, naj vsak dan o mil hoda stori. Naj bi i2 Ljublane proti Celi se na pot podal, bi od Tersta ravno nazaj v Ljublano prišel. Ako po veliki ravnini hodiš? narprej gore, po tem turne zadnič hrame vgledaš. zemlja krogla ne bila, bi ne bilo tako. Zemlja se krog svoje osi suče kakor kolo. Mislite Poglej II. podobo. s' os po sredi, kakor per tkavcih, kedar snujejo. V 24 jo'ali se 1 krat osuka, ter nozh ino den naredi. Kedar ’oiatno per nas den, je na uni strani zemlje noe; kakor Se k soncu posukamo, naf obsije. Nebo je krog naf; sa to glavo v nebo molimo, bodimo si zgorni alj spodni. Öe se sukaje ne zalučamo, je Boy slavil, de nas zemlja 1]a se vleče kakor magnet železo. Tudi kamen, ki ga kviško zalučaš, na zemljo pade. Kaj pa de ne čutimo, %ko se obrača ? Vajeni smo in pa polahoma se godi. Kedar se v čolni po gladki vodi peljaš, se ti zdi, de ftirno na mesti sediš, po obdvéh straneh pa vse memo tebe leti. Taka je per zemlji. Zemlja pa tudi krog sonca teče, ino v 365 */4 dneh I leto obhodi, ter nam 4 kvatre ali letne čase napravlja: V|gred, poletje, jesen ino zimo. Vsako navadno leto ima kdjko krez 365 dni, de v štirih letali 1 dan več naredi, de je prestopno leto 366 dni. Prazna véra pa, de bi ?e živina tistiga leta ne rodila. — Zemlja krog sonca lrpa podolgovato hojo; za to po zimi sonce nižej vidimo, nja žarki nas po strani zadenejo, in merzlo je. Po leti Zemlja soncu bolj vštric pride, zato ga visoko nad sebo 'jdimo, na ravno nas obseva ino vročino naredi. Pre-bivavci sredniga kroga; p: Lahi, Hpanjoli i. t. d. imajo II ar huj vročino; ljudje za séverjam ino pod jugam imajo Po 3 kvatre zimo in noč. Rekel bi, de smo mi v nar bolj srečni strani semlje. — Dvakrat v leti sonce ravno prek žemlje sije: o sv. Benedikti ino o sv. Matevži. Tisti čas sta Ppl' nas noč in dan enako dolga. O kresi sonce nam nar viši sveti; žarki ravno zadenejo ino nar veči vročino sto-^*i°; nar daljši den je. O sv. Tomaži smo nar dalej od sonca; Zai'ki niso v nas obernjeni; nar huj zima je, nar krajši den. 3. Mesene a/j /ima je zemlji nar bližej tovarš, ki •!° krog sonca spremlja, ter jo 12 krat v leti obhodi, 1110 12 mescov da. Zemljo mesene v 29 dneh 12 У2 5|’ah obhodi; vender sploh 30 dni za 1 mesene rajtamo. bi pa za 1 leto 365 dni nateklo, ima 7 mescov po — 4 mesci po 30, svičan pa le v navadnim leti v prestopnim pa 29 dni, Kako se pa mesene mladi ino stara? To vam moram na tablo pokazati.*) Zgorej je svetlo sonce II, v sredi zemlja Â, ktéro sonce ob' sija, pa le od sončne strani. Ris krog zemlje je lune pot, ki ga vsak mesene obhodi. Ivedar luna ravno pod sonce verh nas pride 15, je zgorna stran od sonca svetto) spodna otemnela, de nje ne vidimo, in pravimo, de s® mladi. Po malim v 8 dneh na pervo stran prileze Hi ino mi šterti del svetliga gledamo, ter pravimo, de je pervi kraje o mladim. Zopet v 8 dneh ravno pod sonc® pride S1, tako de mi celo gonio stran obsjano vidimò) ino pravimo, de je o polnim alj sep. Krez 8 dni se lun» spet na levo. vstavi ino mi le šterti del svetle vidimo) ter velimo, de je zadni kraje ob starim. Pomalim sp^ otemni. Kmetje per svojih opravkih na mesene velik® vančajo. Nekoljko je praznih vèr, veliko pa tudi skuša' nih resnic. Saj nekoljko naj vam jih povem. Drevje cepi ino požlahtuj 3 dni po mladim, ako j® vreme toplo ino mehko; v 3 letih bo ti že rodilo. Prej ko ob mladim pevcaš, prej drevje rodi, prej se tudi po' susi. Bolj ko ob starim pevcaš, poznej ti bo rodilo, toljko dalej sad nosilo. — Les o šepu sekan bo tebi hiti® pirav; posekaj le o starim, in kakor jeklo čerstev les ostane-— Detelo nikar o mladim sjati — ne kositi, od take s® živina kosa ino slini; sej jo v terdim planeti. — Vsejeg koruzo pervi kraje, ti bo velika ostala, pa male strok® dala. — Ako ječmen v zadnim krajci vseješ, ti bo v' klasi ostal. — Pšenico perve 3 krajce séj, rež £arž ali žito) zadne 3 krajce v zemljo daj. — Ob starim oraji 3 dni po mladim sjati — tak vse dobro rodi. Pa kdo preveč na mesene gleda, na vreme pa pr®' malo — njemu bo delo zaostalo; prazna bo njegova skleda-Moder gospodar seje v pravim časi ne po mesenci ain' pak po zemli. Kako mesene in pa sonce merkneta ? **) Keito1' luna B o polnim ravno pod zemljo Đ stopi, ji zeiidja Poglej II. podobo. **) Poglej III, podobo senco naredi; za to mesene vsigdar le o polnim merkne. Ako pa mesene IS o mladim ravno med sonce A. in zemljo stopi, sonca ne vidimo ino nam mrak naredi; za to sonce le o mladim merkne. Kakor je mesene zemli alj pa zemlja mesencu v luči — več alj manj, ali pa celo — popolnama alj pa nepopolnama merkne, in se po e,nh krajih alj po drugih vidi. Zvezdoméri, ki merijo pote zvezd, v pratikah po minutah napovejo, kdaj bo •Oerknenje ino kodej se bo vidilo. Kar pa abotni ljudje pcaznìh vèr kvantajo, se ni bati. Rajši posodvo čiste v°de na sonce postavite, naj bote lehko v vodi videli, kako sonce po malim otemni ino se zopet osvetli. XXVI. Odperto nebo« „Ste slišali rajniga Devoniana nemško govoriti ?u — karajo gospod učitel. Šolarji se posmejijo rekoč: „Devč-a'an je le nemško govoril, kedar je bil pjan.“ Ste ga Rastopili? — „Mi ne.“ — Jez tudi ne. Kar vino govori, bj. po nemško ne po slovensko, ampak večidel po norsko. j^aša nemšina že zdaj več velja, od Devčmanove. Koljko besedi že znate? — Povejte jih. — Koljko vam jih še ^anka? — Tega nas nobeno ne vé; veliko reči — veliko besedi. Nemci jih imajo 10 plemenov. De jih lelikej 'sPoznate, vam jih vsakiga plemena 6 zapišem.“ Desetero besednih plemen. 1. Djanke C3ctfCt’) povejo djanje, kaj, ino kdaj se stori; p: arbeiten delati, bttï)Ctl moliti, ban* zahvaliti, fragen barati, fc()auen gledati, ,;af)len hlačati. — 2. Kazanke f©efrf)[erf)fêîV öfter) kažejo spol }06èki alj ženski; p: bet* ti, bie ta, baê to, einer e7i”> eine ena, eineê eno. — 3. Poglavke (j^auptlDor-1^0 kažejo poglavitne reci, lastnosti ino ljudi; p: ber ^ned)t hlapec, bie SDîagb dekla, ba$ $?itlb otrok, cin SDlenfcf) človek, cine Smjeni? čednost, ein 9îai? kolo.-' 4. Priloznice (£5et;W0rter) priložijo besedi kaj 1ерШ a/j gerdiga; brao priden, gut dober, faner kisel, fuß sladek, j'd)Wars čem, meifj bel. —5. Števnicc Q3afm Wörter) povejo število, koljko ljudi alj reči; p: jrnctj dva, fünf pet, crfte pervi, jmetjerlet) dvojno, etn SOM enkrat, j U? e p fa ф po dvoje. — 6. Namestnice (Sut* WÖl’fer) so ìia mesti ljudi ino reči', p: id) jas, wd mi, fie oni, welcher kateri, Diefer te, jener uni. 7. Pridjavke (SRebenWÖrfer) povejo, kje — kako jd p: Dort tamo, bici’ tu, naf)e blizo, weit daleč, tin’j preč, Draußen zunaj. — 8. Predloge (SßorWÖrfer) preč drugim1 imeni stojijo, kakor prag pred hišo; p: ailö iz, in V, mit z, ^u k, für za, »or pred. ----- 9. Ve-zavke (?Sini?ewörter) vežejo besede, de jih bolj za-stopimo, p-, aber alj, and) tudi, Daj) de. n od) še, utiö ino, weil kér. — IO. Klicavke ((Sm p ft П t> Uit Qê W ö Г te 1'J/ z njimi kličemo, kedar kaj občutimo ; p: ad) oh, ci) oj> 1)e, hvalim, hvališ, hvali, Sil (oteft, hvališ, Sit (eteft, Stlifiut). Sr,fie,cêlotet, hvali, Cripte, Po več. ©ir loten, 3fyr tötet, ®ie loten, hvalimo, hvalile, hvalijo. ©ir toten, 3t)r lotet, ©ie toten, hvalimo hvalite, hvalijo. Ne kol j ko prej. J? a t tj o e r g a n g e n e Seit. P° enim. 3d) (otte, sim I 2 ЗФ (obete, besim (bij ©u tottcjì, si 1 > P ©n totetejt, besi ®ihfad). dr, fte, cé lobte, je ! dr (obete, bi (be) Po več. ©ir tobten, smo )? ©ir töteten, besmo 3(;r lobtet, ste 1 3br lotetet, beste ®ietfad). ©ie tobten, so i 5° ©ie töteten, leso Celo prej. «Î3 otti g «ergangene Seit. Po enim. 3d) tabe sim \ 3 Зф tate J i besim ©u taft Ì! s si I" ©u tatejt j > o' besi ®infađ). dr t>at , je ) •° dr tate j Г bi P° več. ©ir taten smo > j — ©ir taten ’ P j é besmo 1 X, ' r-> ^ietfad). Зђг tabet ste > S Зђг tatet ) б' beste <У' ©ie taten r so 1 ) ©ie taten j Г beso ®infact). P° enim. ®ielfad). P° v c c. ^infact). Volgo prej. C ä n g fl «ergangene Seit. Set) Inatte ©n fatteli dr fratte ©ir (;atten Зђг gattet ©ie f;atten o4 3d) (nétte ©n biétteft ' dr tratte ©ir ptteny 3f;r I;ättet ©ie (fitteli; Po enim. Prillo dno. künftige Seit. 3ct) werbe } lom \ s* Зф werbe f s* , tè. ©li wirjì >o boi LČ5 k » dr wirb / l>o )o dr werbe ©ii werbeft)g !I i? 1 besim1 besi bi besmo ] beste leso bom boi lo £S Sr* i 186 SBie(fađ). SEir »erben 3fyr »erbet Po več, ©ie »erben Prihodno prej. Crinfad). ЗФ »erbe Ì 'S bom Su »irfl >s s boi Po enim. Gtr »irb 1 1Г bo SBietfadj. 5Bir »erben ' ) " bomo Зђг »erbet ?I bote Po več. ©ie »erben ] bojo V olivna s U a ss a. (Sinfac^. Sobe id), hvali jess, Sobe Olt, hvali ti, Po enim. Sobe er, hvali on. 93ie(fdd). Soben voir, hvalimo, Sobet i()r, hvalite, Po več. Soben fie, naj hvalijo. 2Bir »erben) bomo J j 3fyr »erbet W bote /- ir l 9 ©ie »erben J bojo ) nergangene 3eit. 3cf) »erbe ) <» bom H ©n »crbeftV 3 S boi K 1' '=*' ls @r »erbe j ^ bo j ■ 3Bir »erben) » bomo ) f 3()r »erben S S bote > % l' -g' v. ©ie »erben; » bojo ) ■ Nekončavna sbassa. Zdaj. Soben, hvaliti. Prej. ®e(obt i)aben, hvaliti. Prihodno. Soben »erben, hvaliti. Prilossj e. Zdaj. Sobenb , hvaljoč, hvale. Prej, ©etobt, hvalil, a, o. bomo ) f ~ f S bote \ Џ ; bojo ) ® künftig Po tem kopiti menite domu grede djanske besede'-arbeiten, betreu i. t. d., ki sim vam jih zgoraj pove* dal. Kakor stopate — premenujte. Hitrej ko stopaši poprej si doma, gl a j ko besede premenu ješ, popre) boš tudi v nemšini doma. Popis nebeških prMzn. „Kdo vas je videl pretekel petek nebo odperto?“"' barajo gospod kaplan. Petero jih pravi, de so tak^ srečni bili. Mislite, de je posebna sreča kaj takiga viditi-Ne bote za to popréj v nebesih. Prazne vére imajo, ki tih prikazen ne poznajo; vam jih bom nekaj razložil. 1. Kaj je odperto nebo? Pod nebam v zraki (laftij je mnogo sončniga prahu — mokriga ino ogneniga? ! is kateriga je blisk, toča, dež ino sneg, kakor letni čas vleče ino veter potegne. Nabere se včasi ogne-niga sončniga prahu kepa, kakor po zimi južniga snega, ako po bregi kepico izpustiš. Kepa takiga prahu se vneme od nebeškiga ognja ino se začne svetiti. Ljudje, to čudno svetlobo vgledaje, pravijo de je nebo odperto. Svetla kepa od vročine pokne alj zaškerne, ino ljudje mislijo, de se je nebo za-perlo. Kaj takiga leliko napravijo, ki z ognjam igrati znajo, ter kugle kakor nar lepši zvezde visoko zažene, ki en časek nar gorši svetijo, po tem pa hitro vgasnejo. Kaj so pa ponočne luči, ki se včasi za séverjam vidijo? Nekake megle so, ki tistim merzlim krajam svetijo, kjér so silo dolge noči in sonce le nekoljko mescov v leti posije. V naših krajih se malokdaj vidijo. **• Ali je res, de človek vmerje, kedar se na nebi zvezda podere ? Tako menijo babjovérni ljudjé. Naj bi za vsakiga človeka zvezda padla, bi jih že malo na nebi bilo. Zvezde, ki se na večer ino ob sviti vtrinjajo, so ognene megle, ki se vnemejo ino zopet vgasnejo, kedar jih zemlja na se potegne. Kaj pa čudna zvezda pomeni, ki metlo ima ? Ljudje mislijo, de božjo šibo kaže; alj po navadi se nje ni bati. Take zvezde neznane pote po nebeških širjavah hodijo. Pridejo blizo zemlje, ter jih vgleda-nio; njih žare zemlja na se vleče, ino nam se zdi, kakor bi metlo imele. V leti 1811 sim pobič strahoma tako zvezdo premišloval, ki sim na polji vole ^ patih Prikazala se bo zopet — kdaj? prav ne vémo. Ali se na nebi vol, oven, rak, škorpijon ino take stvari vidijo? Zvezd na nebi ni prešteti, ne vsih spoznati; vemo pa, de se ene premikajo, ki jim planeti pravimo, dru^e na mesti kakor pripete stojijo, ter na nebeškim stropi podobe kažejo, ktere zvezdo-méri po imeni vejo; p: nebeški voz, burovc, Jako-pova palca, i. t. d. Takih perpetih zvezd je nar imenitnej 12 znaminj: oven, junc, dvojčici, rak, lev, devica, tehtnica alj vaga, škorpjon, strele, divji ko' zel, povoden mož ino ribe. Zemlja, ki se krog sonc* suka, vsakiga mesenca pod drugo znaminje pride; z* to se pravi, de sonce o božiči v divjim kozli, o kresi pa v raki stoji, ker se v tém časi vsako leto ravn® te zvezde o jutrovim svitu pred soncam vidijo. V ne' kih pratikah ima vsak den svoje znaminje, ino veliko kmetov jih per svoji sétvi, žčtvi, kositvi i. t. d. skerbno špoga. Tako se pravi : Kar v zemljo raste, séj škorpjona — raka — ribe i. t. d. — Kar pa iz zemlje; séj v takim znaminji, ki roko alj nogo moli, kakor dvojčičev, vola i. t. d. Divice vse dobro raste — ak® je res? Nektére tih znaminj imajo za terde, kakor vola, ovna i. t. d. — druge za mehke, kakor devico; ribe, povodniga moža i. t. d. Kmetu, ki preveč na te znaminja gleda, se zgodi kakor zvezdoméru, ki je grede tako dolgo v zvezde gledal, de je v jamo padel' 6. Kateri planet pa letas vlada (regira?) — Noben; Bog sam vlada vsako leto. Hajdovski neznabogi s® imeli veliko bogov, ter krivo mislili, de 7 poglavitni!1 malikov ima 7 poglavitnih zvezd, ki se vsako leto čredijo vladati vbogo zemljo. Vsakimu v čast so 1 dan v tedni imenovali; p: nedelo po sonci, pondelek po luni i. t. d. Mislili so, de po planeti tudi letvin® bo, in de se tudi ljudje tistiga leta rojeni po planet1 veržejo. Imeli so ene za merzle , druge za vroče suhe planete. Nar srečnej so jih šteli, ki se ро^ soncam vležejo. He zdaj nektére večne pratike tak® kvantajo, ter ne vejo, de smo vsi pod enim soncam ino enim Bogam. Planetov zdaj že črez 11 pozna' mo, ki se kakor zemlja krog sonca sukajo. Nektei'1 imajo svoje tovarše, ki se z njimi ino okolj njih vet' tijo, kakor mesene z zemljo. 7. Kaj je pa rimska cesta po «nebi? Imenuje se p®1' nas lepa svetla riža, Id se od nas v kraje razlega; kjer mesto Rim stoji. Svetel nebeški pas je milj®1,1 miljonov svezd, ki so toljko visoko, de'le njih h,c — zvezd pa ne zagledamo. Do nar bližej perpete zvezde bi vstreljena topovna kugla 7 krat sto tav-žent let letela. Kako daleč je posledna ino pa kje? — sam Bog vé. Cele trume zvezd še večih ino lepših od sonca se sveti po nebeških širjavah, ki jih ne vidimo mi, pa jih bomo nekdaj gledali kakor zdaj rože pod nami, naj le srečno k vsemogočnintu Stvarniku pridemo. Kdo v teh prelepih zvezdah prebiva? — aij so tudi tam ljudje? — De premišlovanji ne omoti, zapojmo raj od Zvezdja:*) Tukaj gori se neznani Velki sveti sučejo, Z lučjo sonca so obdani, Krogle pote tékajo; Zvezda zvezdi je soseda , Njih za nas števila ni, Ena v drugo svetlo gleda, Vsaka božjo čast gori i. t. d. nam v takim prelepo pésem XXVII. liepa nedela« Pervo nedelo po Telovim so imeli Slavinčani lepo îj^delo na Homci — per materi božji na veselim hribci. procesja je že od stariga; gospod fajmošter so jo Ponovili, naj bi mladenčam bila deviške bratovšine prav Ce‘Stitliv obhod. Poprejne leta je bilo v Slavini silo žalostno. Nisi )lajdel skorej pošteniga mladenča, ki bi nesramniga dja-J'la imel ne bil; maloktéra nevesta je k zakonskima al-,ar.iu diviški venec (krancel) prinesla. Gerdo je bilo, 'ako so o zarokah samice za moškim fačecke nosile, °zvale, se za nje teple ino lasale. Gospod fajmošter ') Sber lepih ukov, stran 39. angelsko bratovšino Marije ino svetiga Jožefa začno, ki je hitro po vsim tistim kraji slovela, in ljubo devištvo pod njenim varstvam prav lepo cvetelo. Omislili so prav lepe bratovske bukve, ki so imele na enim kraji podobo Marije čistiga spočetja, na drugim njeniga diviškiga ženina svetiga Jožefa. Lepo pridgo so njim naredili — kako čestitliv je deviški stan, ker so fantje ino deklice angelam v sfilatiti — koljko skerb mora biti, nedolžnost ohraniti — koljko angelsko dobro delo njo tudi drugim ovarvati. Angeli to storijo, ino kdor jim pomaga, je njih brat — njihna sestra. Torej iz serca želim — so djali — naj se med vami angelska braterna začne. Kako pa? 1. Kdo v angelsko bratovšino stopi, mora biti 15 let star ino dobro sloveti; razujzdanih mladenčev ino deklic v to braterno nihče ne smé. 2. Vsaki dobi podobo matere božje ino svetiga Jožefa? kedar se v braterno zapiše. Mora to znaminje nositi, dokler v braterni živi, ter ga vsaki den pobožno kušniti, de svoje obljube ne pozabi. 3. Koljkokrat v cerkev greste, vcrh rožmarina, kedar mogoče, iméjte, fantje za klobukam, dekleta v nedelji, de vam bo znaminje deviškiga stana. 4. Vsaka perva nedela v mesenci je braterna, ino per Divici Mariji na Homci ob desetih opravilo za brate ino sestre. Koljkor vas zamore, naj k tej službi božji pride. V pridigi se vam vaše posebne dolžnosti razložijo , ter vsako svojo vest izpraša in° braterno obljubo ponovi, ako mogoče, tudi k spO" vedi ino k svetimu obhajilu gre. 5. Vsako leto imajo mladenči na svetiga Jožefa — dekleta na Device Marije oznanovanja svoje posebn0 obhajilo. Poprejni dan se postijo, na praznik k spO" vedi ino k svetimu obhajilu grejo. Po opravili p°' kleknejo krog altarja. Èden bratov alj sester mob glasno diviško obljubo naprej — drugi za njim. Bavn° te svete praznike se dajo fantje ino dekleta pred opij1' vilam zapisati, ki vnovič želijo v to braterno pmt!‘ 6. Na angelsko nedelo se vsako leto bero', kar je na novo zapisanih — kar izbrisanih. 7. Bratje ino sestre morjo za sveto čistost skerbeti, se med sebo k dobrimu opominjati ino pred hudim svariti. 8. Mladenci ne smejo kaditi, deklice ne v ošterije hoditi, razen na kakim poti; na ponočen ples pa celo ne. Vsako naj bo v noši ponižno ino pošteno. 9. Skrivno znanje z drugim spolam imeti je ojstro prepovedano. Z ljudmi, ki klafajo, alj nesramne pesme pojo, se nobeno pečati ne smé — ne z njimi sedeti, ne hoditi. 10. Vsako naj Boga vedno pred očmi ima, Marijo prečisto Divico ino svetiga Jožefa vsaki dan poče-sti, vsako nedelo svojo vest v cerkvi izpraša, ino če je mogoče, vsakiga mesenca svete zakramente prejme. H. Se v soseski brat — sestra nespodobno zaderži, morta dva brata mladenča — deklico pa dve sestri posvariti. Ako to ne pomaga, prideta prihodno nedelo brata dva alj sestri dve gospod fajmoštru potožit, naj po postavah bratovšine storijo. 12. Ce posvaritev ne pomaga, in si mladenč alj deklica preskoči, se iz deviških buku v izbriše ino zapomni, zakaj se je zgodilo. Bratovsko znaminje se odrajta. Kdor v pošten zakon stopi, njegovo ime ostane zapisano; le zapiše se, kdaj srečno v zakon stopi. 13. Kedar kdo bratov alj sester v moj e, se na Homci merliču zvoni. Bratje ino sestre si po soseski od hiše do hiše na pogrébv napovejo. Kdor le vtegne, mora h pogrebu jiti. Štirje mladenci rajniga — 4 deklice pa rajno k pogrebu nesó, lepo svatovsko oblečeni. 14. Vsako bratovsko nedelo se po pridigi za rajne brate ino sestre pomni, ki so pretečeno leto pomerii. 15. Pervo nedelo po Telovim je za diviško braterno lepa nedela na Homci. Mladenci imajo svoje povojake (jmšelcej) na persili, deklice deviške vence na glavi, čedno opletene. Mladenci grejo predi — device za presvetim resnim Telesam, ter se v svetih pesmih čredijo. To so bile deviške braterne nar imenitne] postave. Lepo jasno jutro je bilo na letošno Hornsko nedelo, drevje okranclano, steze z cvetjam potrošene, kodar je procesja hodila. Svecerijo so imeli. Premožni so sveče kupili, vbogi od cerkve dobili. Kedar devet odzvoni, v cerkvi zapojo: „Oj vsmileni Jezus, jez ljubim tebe“ i. t. d. Gospod fajmošter perstopijo, ino jim kratko pa čedno povejo, kaj lepa nedela pomeni, ino kako jo naj vredno obhajajo, tistim sto štir ino štirdeset tavžent di-vicam podobni, ki v svetim raji božjima Jagnetu novo pesem pojó, ino ga spremljajo, kamor kolj gre. Po tern se procesja vzdigne brez vsiga strela ino brez muzike, le zvoni so milo peli, ter glasno petje mladenčev ino deklic k nebesam spremljali. Očetam serce od veselja poskakuje slišati svojih sinov mično petje — matere solze polijejo, viditi svoje hòére z diviškim vencam v procesji* Veliko je bilo ptujih ljudi5 pa malokdo, ki bi se ne bil veselja razjokal sam per sebi rekoč : Oh naj bi še bil jez vreden v tej lepi bratovšini živeti! „Kaj pa imate dones tak truš? — se gospod ucitel po poldne v šolo prikregajo.“ — „Po nemško smo prestopali, ino se poskušali, kdo hitrej zna“ — šolarji odgovorijo. Naj bo, če je res; tako pa vrešati lepo ni, ne po nemško, ne po slovenje; govori se pohlevno ino za-stopno. — Noj, Kolarjev Miha! bova prestopala, jez p° slovenje, ti po nemško za meno. Jez pôjem, јф fìnge, ti poješ, t)U fttigefl *. t. d-Slov ene ani potreba ni vselej namestnic pred djankaM1 staviti, p: vidim, tef) fcf)C, slišim, tel) 1)6fC i. t. d\ Će si zapomnite, kako se poslednih 5 zlogov konca ino kaj v poprejnim — pa v prihodnim. òasi dostavljamo, vam bo lehko vsako djansko besedo prestopat1-Tako se v nemških djankah prestopa, kedar je djanje naše, de mi storimo', ako pa mi terpimo, d& drugi storijo, je terpivna oprava, ki se nje bomo dones učili. Ravna s k a « a. Z d a j. sim 3d) rucrbe Su retrfi ®r, ffc, eé mirto ®Иг »erben Зђг mertoet ®ie »erben T crpi v n a oprav a. Kriva s k a a a. Po eni m. ЗФ reerbe Du reerbejï (Sr reerbe Po več. smo )=■ 28ir »erben I Р^ ste \ 3 3fyv reerbet so @ie »erben beso 1 ? 'f si je L? J O |(£> f ri . ГЈ. ri C£> ri er- ri besim besi bi I i J* o besmo Ì jf beste N e k o l j k o p r e j. Po eni m. 3(ђ reurbc Su »urtoeft fie, eé reurbe ff sim si je s- O i” 1 o P 0 Зф reürbe ©u reiirbefi (Sr reürbe î5 e č. rs ) erri 6Г bi bi ®ir reurben smo \ sr* ffiir reiirben ' bi Ä r ri 11 5ђг rettrbet r er- ' ri ste j s Зђг reürbet [1 bi ®ie reurben , so / л ©te reurben bi C e lop r e j. P o e n i m. Зф tin sim ÌS5 Зф fen 1 б (£> besim Su bijt [ r? 1 3 r si Ul l" p ©u fetffi jff besi fie, eé i ft 3* io ■ ;• ? (Sr feij bi P 0 T > e č. finb smo \ s* 3Bir feçn f 3 c» ksg- in besmo Зђг ferito ®ie finto 1 O ri Џ ste so fff k ? “ J 3fyr fet)b ©ie fet;n ; beste beso Џ Ul h JÏ o '* ;4 i? ” ? bi h Dolgo prej. Po e n i vi. ЗФ №ärC Su wäreft er wäre v e č. ЗФ war ) _ sim Л S* Su warft /3» I O es /si si \i3 er, fie, eé \ = 5. war )' je / ? P 0 ©ir waren 1 _ sino \ 3“ 3fr wäret (II sfe If ©ie waren so 1 ? ^ 1 o P r i h o d n o. ЗФ werbe Su wirf! (ïr, fte, eé wirb 2Bir werben 3fr werbet ©ie werben ©ir wären \ b esmo ) ? 3fr wäret ©ie wären I 3 cä f es es 1 i ~ \ß beste beso hi r l ?" 1 0 Po en Зф werbe i m. bi ' f 2 Su werbeft 1 3'A I ls& >11 bi > » S er werbe ( s § bi ) î Cft s es • s > ex o es ex * : es Po w e c. \ s- ©tr werben \ bi f - Л б (S> / 2. 3fr werbet >3-5- bi l I es tr / ° ©ie werben 1' bi Prihodno preteklo. bom \ ч 3i| werbe boi < Sn werbeft |0 yf ЗФ werbe Su wirft Sr, fte, ež wirb 3Bir werben 3fr werbet ©ie werben er werbe Po već. •a ©ir werben ? Ë. 3fr werbet o ©ie werben Vetima skaza. Po enim. bodi i=- jes, ЗФ foli n- @r, fie, eê folij ' ! s» Su lotfjî ; 5-0 bodi 1 bodi } ÎÎ ( Po već. bodi k-? ©ir feiten 3fr foKet '? on, a, o. ©je foKen bodimo i 5ca Г rs fV > 3^ g bodite i 3 s. bojo Nek o n Čavna s k a z a. Zdaj. ©clobct werben, Л jf Prej. ©etobet worben feyn, > f: I Prihodno. ©elobet werben, J s Priloije. ©elobt, hvalen, a, o. Opomimba. Se nam poljubi, tudi terpivno lehko tako le prestopamo: Zdaj 2>cf) bilt gelobet sim hvalen, ђц 6ift gelobet si hvalen i.t.d. Nekoljko prej. Зф TO at’ gelobet Sim bil hvalen i.t.d. Velivno. @et) bil gelobet bodi hvalen i. t. d. ÇDjandke ßedede prav predtopati je potreka vedeti, kako de nekoncavno ja J daj neloljlo prej -— pa clo ja prej dpremenijo. ofopet dl eno kopo takih nerodnih djank v trojni premem-hi jcipomnite. v kaj ati f *ß lßߣ, iß Odoêiti, +ß +ß jt*d++ d+>= "PPir -Р^ *4- • pr 0 diti , +ß *ß y**d*Jß Odiati, ißdàrJ, iߣi<+ pernedtl , iß diatxß/t* , +ßßtx-d-r1 iH-% G*LX«. mieliti ; iß J**ß^> */J^ß/. F**-/'***' 'tl'yi' cdvvHij/H-ri-vi- dlYlßtly 7vci»ij/ly -iv-LXi tdvvxipl-rivi-y 1-г^t^i-Ktjddr ■t-tß^-vid-r* i. t. t Jtf'txß-Xt'r'IH- peljati y jßvißltl y г-^ј! dt-vt- ■Vf.-t'j/lVtß-), tdtx-ddn-n- pelati j y dvn> ^Ä ddVt-U-VJ,-V44- loviti y jßt--H--iy y г г^ -^Vid-t* ■VJ.-VtjdvCVl-VJ. jŸ'l.-VVtd-Vi'tP nciptl y 1-vj/ j/dvCIJ-dy 1-1^^Vid-П 'tp.-T'jiiivnd'rH'. 7dê-t--i* dejati, -L-ijljidoßy i-ij? d** i г‘1Ф. Opj-ridj-rtvi. delti y -ipvid7y **^ßvtd?* Qjjri^vidd-rt-n, dopaóti y ■tÿ.rtjit-'ti-dy jjvt-d-r» -Vf J // Ојј,-Г*^ГЧ4 yjltl y **^ 7*^7 * d**+ ■VJ.'fl'lÿ.Vdl'iy.-r'Vl'. oj'*''fJ'yj'r'^rl ^ goditi de y 7**f*J'*'$* Qjjiaix-dd-rivt- JiOpütl y ijj' 'Lÿ-Hivt-d7y **^^vcdd -Vf** v^Ktvid jpjvid-ti-и- imeti y tpj' ßix'/'/'ti y ^vidt* -vf.-i^ßvi-tr'/. derjati y ß-t-ri-ddy -t-T^d^tx-d-ri 77*»**• Vj dl Cj II iti y *pjdß’V'dy *i^ 'jj-vc-d-г* -iy'r‘ßvd-rfvi-> pO TUCI (p Clt ly **j/ ßvtdpdy **Jdj vid* -Ly. * dj/v-гч*' Çd'-rt-H-Vt-'t+'H- pOjjtlatly ’'Svm-P+d-t+y ^Vi 7fi -vy-vidvi-wvl-d" ddxìти^** pcimoci y dvim* y i'pj' 'dv-ii tt 7t» y iij' 7 ■t-i-U- *111- j d 11 % / 'p v i V 11-11 7 pfltl y %-iJ? C>i-n- -tÿrt'S-f, s****. J-> M ! 4 l # / « ^ û fl. . - fl * ^ PPP РРЛ -fp PP , ut-O-r* p^P't^p'P^p'txpp, '*jy**+++ paddi 'fl^utppj/lpppp leteti , pp^ 'dpp^jdy p^ fl^ppp -p^ridutpr^ ^fl^TtPpJpPpp tCTpCtl , 'dp'd^y PP^lUt hïT* P^.pP-dp't/'t/pPPP, ^^i^jflrtpp dt Citi , 'dutfl’y '^■tX^'t* Р^РР^РРЈ^РРрРч '/'*PP leuciti , PP^ ^UtPÿ. y ^>РРР Р^.'Г*'(!'Г*ру.'Г*РР% 'd'O-'Lÿ. y P'P^^Ut^-fP 'U^-t^'dlS'L^pPPP* ^d^Ut^dt^PP Itti*etl ) ^'PPPUt^-d'/pPyPp^^Ut^-Г* P^pPpPPUt^dpppp, mo/j iti J P p^s PPP V'C'S y PP^ßUt ^P'* 'U^PPpppvSh'SpPPP, ^SSSS^ppppp meriti y uututjßy ut^'i-i morati, ppptpj/3y р-о-ии- ppppp^pppppy р-з^ PPPtpß'/pP y Pp^ßutd>-ri 't^p+pppppß/f. '~^1-Рхјј'РРР'Г*РР 'Djjetl, PPUt^tPPy р-г^ßUt S>r* 'tÿ.'i ^■pPPPUPPPPPPptPPy ■рррррррлрр imenovati, ppuppppp'/p* , р^ßut$*+ 'ffi'yt~ PPUtPPPP'S, rs<^ut//ß"t*pp évetvati, Ktt-p't'dßy ppÿßp’tdi'i 'L^.p+iaut^ß'r'pp. rs^p^pjß^pp terjati, 'L-tJl*ipj3y pij?^ut^pp p^piKip^p rspßy ßutdr-ip 'lÿ'tP'tttu-^h rS^i~Pp-LpP't'ipp teCl , KtUtpppp y рр^ SrPPP 'v/£( ,'fppp* п PP, PPylptpp Illeciti f ки-гу\ y -lij?^filiti yy -rt tfp U PP РРР* PP, ■гчаррпргрр. v- т ff*^********* jdeti p ài jati f jdßp^i-i. y -nJ? ^1^1. *ri 'L4' 'T1 W, dtrelciti, àpatif ■t-1-^'ј^т^it-'Ttjd) 1.1^ßtx-df'rt ^td'^'dtx-'tÿ-rt-H- ml ariti f ’t-tjl y y7 ^ix-d-r* -ijf-- ffîijl.ù rijd-t-t 1.Ф jjallejiati f jf^£ojd, -njl^ 'JllX t i i /j iti’ Ђ-ХИ--И-£-ГЧ* piti y £к11Хгф£j i-1^ ßvc-d-t* ■tÿ.-riddt+'l'1' £-гч^,. vedeti j ii-J' i-viljd/'ri , -L-iJ? j^ix-dn vči-Jd//. vleci j , d ***** To celo kôpo djanskih besed vam za lepo nedelo dam, de se njih bote prav pridno nauzhili. To bo ‘ePo za vas. XXVIII. ï*liéje gnezdo — božje čudo* Vèste kaj se je trém Brezolanam na Nemškim periodilo ? Sli so volov kupovat. Ravno v petek pridejo v Sevnik. Vihar ino More pošleta Krumpelna v Kerčmo, llaj jim za kosilo žgankov pripravi. Krumpel, štimaje se, Nemško prav dobro znati, v oštarijo pride. Kelnarca ga Pobara: l3Baê fdjaffett ©te? Krumpel pravi: ©terj htflcfyett f(t 3 ©tilDCtt- Ivelnarca misli, de bo mlatičev Za tri skedne prišlo ino tri velike sklede žgankov skuha. Kedar pa le trijé kupci pridejo, se Krumpelnovi nemšini Mejijo. Sam je moral tri sklede žgankov placati, ino še sram ga je bilo. De vas tudi nemšine sram ne bo, bornio zdaj djansko besedo m a d) C П pregibati. Kako se reče po nemško jez bom napravil? i. t. d. K Djanske besede imajo za prestopanje, kakor ste videli, svoje pomočnice v nemškim posebno 3: tet) tjctbe imam, id; biti Sim, id) rocrbč bom. Slovenci za vse tri rečejo, sim, sim bil, bom. Pervo pomočnico že po pervi stòpi poznate; posledno vam zdaj bolj na tenko razložim. Z d a j. Ravna skaza. Kriva skaza. bin ®U 6ï(ï fie, ce ift Po enim. sim, 3d) fet) si, S)u fei;(i je. ©r fet; besim, besi, bi. I 5Bir finì) Po već. sino, 5Bir ftnb besmo, 3t)r fepb ste, 2фг fet;b beste, ©te jtnb so. ©ie ftnb beso. ЗФ mor sim bil Neko Ij k o pr e j. Po enim. , a, o. Зф märe besim bil, a, o. Su morji, ©r, fie, eê mor. S)u märefi, ©r märe. Po već. 5Btr moren smo bili, e. 5ßir marcii besmo bili, c. 3()t' moret, 3ljr märet, ©te moren. ©te mären. ‘Celo pr ej. Po enim. Зф bin gemefen sim bil, a, o. ЗФ fet; geme fen bosim bil, a, o-Su biji gemefen, 5)u fei;|t gemefen, ©r, fte, cè tfi gemefen. ©r fep gemefen. Po već. SBtr finì) geme fen smo bili, e. 50 ir fepen gemefen besmo bili j' 3br fcpD gemefen, 3br fepb gemefen, ©te ftnb gemefen. ©te fepen gemefen. Dolgo prej. Po enim. ЗФ mor gemefen sim bil, ЗФ märe gemefen besim bih [a, o. \a, o. i. t. d. i. t. d. Prihod il o. Po enim. Зф merbe fet;n bom, Зф merbe fet)n bodem Su mtrfl fepu boš, Su merbeji fenu bodeš, ©r, fte, eê miri) fenu bo. ©r mevbe fepn bode. Po več. |Bir werben fepn bomo. SSBir werben fepn bodemo. рфг werbet fepn, Зфг werbet fepn, ©ie werben fepn. ©te werben fepn. P r i hodno preteki o. Зф werbe gewefen fepn bom. ЗФ werbe gewefen feprt, bo-i. t. d. dem, t. i. d. get) јф gei; bu ©ep er V el iv n o. Po enim. Po več. bodi jez, ©epn ID t r bodimo, bodi ti, ©epb фг bodite, bodi on. ©epn ftC naj bojo. N e k o n č a v n o. Zdaj. ©epn biti, Prej. 0emefcn fepn biti, P riho dno. ©epn werben biti. Pomočnico ID e t’ b e П po drugi stopi lehko poznate. Kedar se sama prestopa, reci celo preteklo: icf) bin geworben — prihodno ify werbe werben i. t. d. Hočemo zdaj po samim poskusit. — Poskušajmo pa tudi drugim djankam z njoj pomagat. Kako rečete: jez sim prošen? (ф werbe gebefpen t. t. d. Povejte mi zdaj, koljko imajo djanske besede stop? Odgovor. S tor iv n o, če sami storimo, p-. (ф frage haram. — T er p iv ti o , ako t crpimo, de kdo drugi stori, p’. 1ф werbe gefragt sim vprašan. Koljko imajo skaz? Petero, li a vìi o skazo, kedar na ravnost povemo, p : er Utff zove. — Krivo, kedar na ravnost ne rečemo; p: fie rufe bi klicala. — V el iv n o, ki nam sapovč ; p : fcpwetgc molči. — Nekončavno, kedar na vdan rečemo, p: ^apfen plačati. — Priložje, ki kako lastnost z čašam priloži, p: wcinenb jokajoč. — Koljko imajo časov? Odgovor. Prav za prav šest: zdaj, kedar se zdaj godi; p: Oeifcn griziti — nekoljko prej; p\ јф Beleibicjfe sim žalil — celo prej; p: id) ()a5e üeràieffen Sim odpustil —• dol y o prej; p: id) l)(ltU ge(ad)t sim se bil smejal — pr ih o dno ; p: јф tverbe (jrabett bom kopal — prihodno preteklo; p: id) tnerbe gerebet ђа* Bett bom govoril. Koljknato je število? Odgovor. Dvojno. Po enim; p: id) fcf)L'eiC vpijem po več; p: voit (d)Ct\hn darujemo. Koljko imajo oseb al j lic, ki na persone kažejo, kdo dela? Trojne: 1. id) jez, 2. bit ti, 3. er, fie, eê on, a, o, kakor je spola. Kedar nas je več, pa rečemo • IVir mi, if)r vi, fie oni. S/ovencam ni potreba za vsako oseb izrekati; id) junte se jezim, tuir bati' feti zahvalimo. 3. Kakor naredimo eden čas iz drugiga ? Moramo vediti, kako se reče zdaj v ravni skazi; p: irf) fammle zbéram — kako v nekončavni; p: blafcit pihati. Po teh se posleden zlog meni, kakor smo v poprejnih stopah videli. A ko besedo iz ravne skaze v krivo denemo , se premeni a na ii — o na o — U na ü i. t. d. 4. Dones vam bo pol kôpe djanskih besedi zadosti. Nate jih ! teči} j/l-dojdy -H-^ £t-U- $ -hi iKiy-rn-t. (j1 affiti y -t-ij!xu* ■tyßf‘ y -tj. T tx-ry. d. Q^-n tdrt-u- veljati f H’jjj' jj-ix-ßßy -u-ß Q^niwi-i.-M.'tfu- jmdoéìtl, "U-jj- ■tjr'^vtX'M.-u- y ßtxd-rt ■tÿ’Uxxo-u-m-ixi. ^■xJ-rti-^l-ru* Jl? ! jeti y td***ffi, ff**^** -jf-r’jfxu^d'-u. Videti y ßi-xi-vj, y -n-jj- ßtxk-t* ■Vf'X’ßtX'U-iy.'rt-U: ^tx-ti-гч*- v dan ti y y i-i-ß ßixd> fidati y xu--udf y 1-tß ßixd>-r* -iy’.-t^xu-udi'**- plavati y jflipt-t-i y 11-ßßixd>-t+ ‘dd^-xiruß-t-uis CJOVOntl y -jf^xuxt-^y -nß ßtxd'-u- = ^p-v»****^*^**. ridiati y -jfycyxux-u.'ij. y -t-1-ß £xi- ’1^'**~ ddyitT. 11-14 i- y XJ r ** i p/ 11 * * ' jlfedtly ’txßjfic^tx-t^xiy ■t'-P'ÿßtxdd'Xi-vßadati y J y ßtxd-r* -ij.-nßvi.ß-rtxi: Iradtl y 'ßvtß'dy xi-ßßtxd>-t+ 'Vj.-r‘J]oߣ-ru+. ^d’Uxiéf'tu* vmretl У ■t-i-ß'jltx-xidy £-и- ЈЈ.11'^1-ахг£'Гч*-. flOditi y ■dxUX'Lÿ. y t-f.^ßtxd>t+ 'iy.'r‘//xUX'Jf'Xl-U* ^хгх<г£-гч^. OOHltl y 1*Ј dxift'i'dy t-,t-ßßixd-t* Jf-r‘'dxtP-rid>'t*xt-. ^C»***^-^?^** jlOjjClêltl / £r40-vft*j3y ■t-i-'j- ßix£** ty?-ri-Ki£i--r44i- jCjllßltl y 1-1-ß £**ia£'Cia y t-iß 'j-t*£-r* (£-гч4- hoteti j , 1-1-ß -t-ov-£^£t* y ßt*h>'r> *v o £l£. T Liyitl f t tj- ^-***^4** y 1 tj? J*IV £r* d lil tl f y -n.ß’ ßtx£t* Vf'rt' j t V'f l 1i*j * *** ■ Skerb za ljubo živinco. „Slišali ste, kako deželska gosposka ptiče loviti prepoveduje — začnejo gospod kaplan. Ljudje z ljubo živincoj gerdo ravnajo, ki pogosto prav ne spoznajo, h čemu jo je Bog stvaril. Naj vam torej dones od ljubeznivih ptičic kaj lepiga, pa tudi potrebniga povem. Dobrotlivi Stvarnik je nebo ino zemljo vstvaril. Bilo je po sveti vse zeleno, od rožic razcveteno, pa vendar tiho ino žalostno. Hotel je Bog tudi na tém sveti svojo pevce imeti5 vstvaril je ptičice, naj mu pod nebam hvalo pojo. Čudna božja stvar so. 1. Veliko je lepih ptičic po hribih ino dolinah; —' v strašnih pušavah, kjer žive duše ni, ptičica Večnim11 hvalo slovi. Nar veči ptica je Cepeligan (@trau§), l10 6 šolnov visok, njegovo jajce je veliko, kakor detečja Stava. On karanje zoble ino požre žereče oglje. Nar tanjši je kolibri, ne veci od bučelice 5 nja jajčice kakor nar manjši grah drobno. Nar lepši ptica naših krajov je Pav, ki ima po 4 šolne dolg rep, ves zlato pisan. Se tatae bahati, svoj rep v kolo zasuka, de se mu od sonca s'Teti5 kedar pa svoje gerde noge pogleda, zakriči, de po uri daleč sliši. Kralica vsili ptic je postojna (jorel}, ta nar viši pod sonce leti, pa tudi celo jagnje vzdigne. 2. Ptičice nam kažejo božjo modrost. Kedar začne ,Sl|eg kopneti, se začno ženiti. Toljko se ljubita on ino I1/1 a, de če eno zgine, drugo od žalosti mine. Po dvoje jih vkrog leta, si skriven kraj pojiše ino začne gnezdo Dositi. On nosi cel drag den peresce, žimo ino jil, ona Pa v skrivnim koteči sedi ino lepo gnezdo dela. Ni člo-veka tako znajdeniga, kaj takiga narediti. Kako me je serce bolelo, najti za turnam gnezda razdrapane, ki so Ph samouki iz pod cerkvene strehe pometali! Taki verto-gtavci bi se pač derli, naj bi njim kdo njih hišice tako Devsmileno raztergal. Neki gerduh je lastovke dražil, ki ?o pod sosedovo streho gnezdile j sosed ga z palco nadene. V mraki se pa spet perkrade, ter z dolgo ranto gnezda na tla pomeče ino mladiče na cesti pocepta. ^daj se je postaral, pa nima svoje strehe, posodniki so tau jo prodali. Je gnezdo narejeno, starka dan na dan 1 jajčice 'z,|ese. Vsako pleme jih ima na število podobne — lepo Ptaaste. Jih je nanesla, začne'valiti. Cele dni na gnezdici ’sedi ino jih greje,v stare pa v krog gnezda poje, ter ji ta'atek čas dela. Se ne beži, če kdo pride, tako skerbno •Ph varje. Kako gerd mora biti, kdor ji jajčice vzeme, Ph potruple ino gnezdo razterga ! Žalostno si začneta §Dezdice zopet nositi ; pa kaj de jima je že prepozno ! v> V nekih dneh se jajčica vgréjejo, mladi v lušini °tavijo ino svoj živež pripravlen najdejo. Nar prej belâk potem čermelak povžijejo ino tako izrastejo, de je ''sakiga jajce polno. Ko že več živeti mladič nima, začne Dsino kluvati. Tudi starka mu pomore ino glej ! lep Pdčko se izvali. Revše je slepo, golo in si pomagati ne more; le milo čivka. Stara svoje mladiče zdaj z velikim veseljam trušita (pitata), neprenehama jim shivež nosita, ino vsakimu v klan položita. Pride huda ura, hitro jih z svojimi habami ogerneta, de bi jih ne zeblo. Kako čedno je to ! — Zdaj pa pride nevsmilen gerdim, ino starim ljube mladiče vzeme, ako ravno branita ino milo čvečita. Tak človek je volku podoben, ki skerbni materi dete iz zibele kavsne. Hudobni šterkavci vsako germovje izteknejo, vsako drevo izpležejo, kako gnezdo mladih pokončat. To je po tolovajsko. Se grozovitnej so, ki starko vjamejo alj v-smertijo. Mladim nihče več jesti ne prinese; od gladu morjo vmreti. Ali bi taki gerduhi ne jokali, naj bi Turk perderl, ino jim ljubo mater zadavil. Prišlo je neko nedelo fantinov po germovji gnezd iskat. Blizo nekiga hrama je senica v votli jablani mlade imela. Tiho! veli neki hudobec; koljko velja, de jo zadenem ? — Zaluča kamen ino senica pade. Z velikim vresam mertvo revco ogledujejo. Hitro druga po vejah perferfrä. Čujte! tudi ta bo moja,v pravi fantuh. Ravno jo pobijejo, ko jih kmet razpodi. Žalostno mladi v votlim debli čivljajo. — V enih letih perpeljâ mestlan ravno ti-stiga dečka kmetu, rekoč: „Vzemite ga služit; zgubil je očeta ino mater; zapušena srota je.“ Tako se nevsmi-lencam godi. Bog je po Mojzesu prepovedal: „Če najdeš po poti na drevesi alj na tleh ptičje gnezdo ino starko na jajcih alj mladičih sedeti, ne jemli jajc ne mladičov 0 starko vred, ampak pusti njo proč zleteti — de bo tebi dobro ino dolgo živiš.“ Se mladi izgodnjajo ino jim gnezdo pretesno, se raz-peljajo. To je za stare veselje! Od veje do veje, od verha do verha jih kličeta, ino mladi se jima glasijo-Tako jih letati zvučita. Cel rod za starim po logi leta? poje ino se veseli. Kako gerdo je tedaj serce, mlade^ ki še prav letati ne znajo, loviti, jih mukati ino moriti-Poznal sim stanga vojaka, ki je po berglah hodil in° mlade fante pogosto učil, rekoč: O mladenci, še noro- glavi! poglejte kako se meni godi. V mladih letah sim rad pticam gnezda jemal, jajca terl, ino mlade tergal, de so se prav derli. Na vojski so mi sovražne kugle še hujši roke ino noge raztergale. Koljkokrat slišim ptičico Peti, se mi zdi, kakor bi rekla: Prav ti jej saj veš, kako si z nami delal. — Oh moji mladenci, nikarte vi tako ! 3. Zakaj pa je Bog ptice stvar il? Nam k veselju, aio je dete. Saj te že pestema peti uči: Poj, poj, poj, ptiček moj! bolj boš pél, bolj boš moj. Oh, koljko veselja ptičice ljudem storijo. Per juternim zori se začno glasiti ino peti juterno pesem. Kako mično poje slaviček v germovji po noči, zdaj joka, zdaj žvižga, zdaj milo ' gergm. Kako častitlivo se golibar (škorjanček} iz polja Vzdiguje in hvali Koga, pa zopet med brazde poverne, si svojiga živeža iskat, ter človeka uči, kako naj moli ino dela. Slišiš gerlico, kako v zelenim logi gode? Ali se ti Ue zdi, kakor bi mati per zibeli pela? — Kanarčiki ino tudečniki se naučijo viže peti, de ne orgle tako lepo. Popagaje, tudi srake cele besede naučiš. Grozovitna Je pa navada ptičke slepiti, de naj bolj pojejo. Tudi one jnilo tožujejo, rekoč: Kaj sim ti storila, de mi ljubo luč Jemleš? Šim poznal blizo mesta ptičarja, ki je sto ino sto činkovcov z žerečim želesam oslepil ino jih v mesti Prodal; poslednič pa sam oslepel, in pubič ga z piskram Po hišah vodil živeža prosit. Tudi za haseti nam je Bog ptičji rocl dal. Ptice Sanesd semena na visoke pečine, v neznane kraje, kamor človeška noga ne more, de se zernice vcimi ino izraste !epo drevo. Lastovke pobérajo škodlive komarje ino mu-s‘ce po leti, ki bi jih toljko bilo, de bi dihati ne mogli. nisko nad zemljo za muhami letajo, nam napovejo gerdo — ako visoko, večidel lepo, jasno vreme. Senice, brglezi ino domači Ietovci škodlive červe po vertih obdajo, de nam drevja neobjedo. Svoje dni so vrabelne *°ljko čertili, de so morii kmetji njih glave za dacjo od-fajtovati, vrabiče pokončat. V kratkim so gosance sadu-aosnice tako prepredle, de ni bilo zeleniga dreva. Spoznali so, de tudi vrabel zerno zasluži, ki ga pozoble. Dvoje vrabelnov znosi v enim tedni po 3360 gosenčnih červov svojim mladicam. Koljko jih od velike noci do Binkošti pokonča! Tako ptičice vsako zerno plačajo, ki ga snedo, ako ne one — plača pa Bog, ki govori: „Poglejte ptice pod nebam, one ne séjejo ino ne ženjejo, tudi ne spravljajo v svoje žitnice; vaš Oče nebeški jih živi; ali ne bo tudi vas preskerbel? Tudi za živež nam je Stvarnik peretino dal; za to redimo kure, golobe ino tudi ptice lovimo, po pravici le od male gospojnce do noviga leta. Jih pa martrati ino brez potrebe moriti ni prav. Sveti Duh govori: „Kdor iz hudobnosti golobico zadavi, ki mu iz roke zoble, tudi lehko nedolžnost zapelja, ki je k njemu perbežala.“ Drugo živino po nidama tepsti, jo ne oskerbeti, de gladuje, alj jo preobložiti, de obnemore, je tudi grelu Ako bi mogla, tožila bi, kakor oslica Balama, rekoč: „Kaj sim ti storila? zakaj me tepeš?“ Zivinca je božja stvar, božji dar. Nevsmileno je, živino pretépati, mačke mukati ino pse dražiti. „Pravični se vsmili tudi svoje rivince, govori sveti Duh; serce hudobnih je pa nevsmileno.^ Se zima perbližuje, se odpravlajo tudi ptičice na ptuje, v topleje dežele živeža jiskat. Žalostno se zbérajo, kakor bi slovo od naših krajev jemale, potem se vzdignejo ino letijo v daljne dežele, tudi črez široko morje, v gorko Afriko po 3000 ur daleč. Najdemo jih tudi po zimi celo šope v votlim drevji spati. Se ljuba vigred poverne, tudi ptičice pridejo, ter nam prinesejo nove pesmice ino novo veselje. Zapojmo jim tudi mi dones : „Ljuba vigred se rodi“ i. t. d .*) ” #) Ahacelna pesme, ptran 24. XXIX. V Rakovci $o koze* „Dozdaj smo se učili v besedah prestopati, za naprej se bomo učili tudi padati, desiravno po leti ni tako polsko, kakor po zimi. Le pridno vstajajte, de na poti Nemšine ne obležite“ — pravijo gospod učitel, kedar dolarje izprašajo, kar so jim poprejno nedelo naložili. Poglavke z kazavkami. Ferve nemške besede, ki padajo, so poglavke, nar imenitnej imena reči, ljudi ino lastnost. Vsaka poni avka ima svoj spol: moški, p: Der früher brat — zenski, p: Die @фшс(1сг sestra — alj sređen, ne moški ne ženski, p: Dač ÂhttD dete. Nemci stavijo sploh pred vsako poglavko njeno kazavko : pred moški spol her, pred ženski Die, pred sredni Dač, ki z svojimi Poglavkami v redi padajo. Na število so po enim ino Po več; v slehernim števili pa po štirikrat padejo, ter imajo 4 padeže ((EilDungen) kakor beseda potegne. Vsak padež ima svoje prašanje, na katero pade. Vse to vidimo na kopiti alj padivnici (2l6auDC' tUtlg), po kateri besede padajo. Imamo 4 take. S. Padlvnica. Po eni m. Pove č. j-Kdo? Kaj? Der (Btltjel angel, Die (Engel angeli, Čigav? Deč (Sngelč angela, DerSngel angelov, 4 Komu ? DCITt (E tujci angelu ,D СИ (E И g C l П angel um, j' Koga ? kaj? Deti (Engel, angela, Die (Engel angele. ' • Poglavke te padivnice dobijo po enim v dragim padežu č, ino po več v tretjim padežu n. Imajo besede po enim v pervim zlogi a, premenijo po več a« ä, p: Der SSačer, Die SSafer; o v o, p: her 23ogel, Die SBögel; ino u » ü, hcr früher, hie früher. 3. Po pervi padivnici padajo poglavke moškiga ino sredniga spola, ki se na el, en, er, lem končajo, takih se mormo pol kope naučiti. 5Ф frtnfe Söflr fer, pijem vodo. ЗФ fcfyaue Den Rimmel, gledam nebo. 'Ser ©фпее fcftmtUf, sneg kopni. Ser Sie* ner fraget, služavnik vpraša. Ser ©фгоадег ferrei' Det, svak piše. Ser ^афбаг bittet, sosed prosi Ser ©ommer poletje. Ser SKinter zima. Set SOtorgen jutro. Ser Üîegen dež. Ser Singer persi Ser SOîagen želodec. Saê Sieben življenje. Snê filter starost. Saê $ШсФфеп dekle. Ser 23afet oče. Ser SScffer stric. Ser SSSeijen pšenica. Set Stocfen rež. Ser £)afcr oves. Ser ^)onig sterd-Ser $äfe sir. Ser Slpfel jabelko. Ser 3n)ie6ci čebul. Ser ^поЕНаиф česen. Ser Cantei plajš-Ser ©tiefet čevel. Saê Senjîer okno. Ser S>fcn peč. Saè Setter ogenj. II. Padivnica. Po enim. Po več. 1. ?Шег? maê? Der Sag den, Die Sage dnevi, 2. SBeffen? DeêSageê dneva, Der Sage dnevov, З.ЗЗЗет? Dem Sage dnevu, Den Sagen dnevam, 4. SBen? roaê? Den Sag den, Die Sage dneve. 1. Imena te padivnice vzemejo po enim v drugim padežu eê, v tretjim pa po več dobijo v vsakim padeži e, v tretjim pa en. Nektére imena enùjò sloga na D pò več vzemejo po vsi/l padežih er, in° v tretjim ern, p: Saê SBilD podoba, Die £3ilDer *. t. d- 2. Po tem kopiti padajo poglavke moškiga spola nò ling, ino sredniga, ki imajo od kraja ©e, al j nò konci fj. Tudi teh morte pol kope znati. Set 9JlonD (euф^et mesene sveti. Ser SßinD roel)et veter piha. Saê (Eiê briфt led se vdere. Ser ЗЗлеј) raufфet potok hruši. Saê SOîeer morje. Ser ©an& pesek. Ser ©fau5 prah. Ser St’ÜDling Vigred-Ser £>erbfî jesen. Saê Saìjr leto. Ser Contai? pondelek. Ser Sieitftag torek. Ser 2Штоф sreda- Ser Sotmerfiacj četertek. Ser Sreifag petek. Ser ©amfta^ sobota. Ser 2lbenD večer. Ser Stnfang začetek. Sab <2rnDe konec. Ser Scib telo, Die Seiber. Ser $opf ylam. Sab 0eftcf)t lice. Sab Štuge oko, Die Slugen. Sab £фг uho, tue 4Dl)ren. Sab £>aar las. Ser SDiunD usta. Ser >£)alb vrat. Ser £5аиф trebuh. Ser Suj? noga. S ab 25lut kerv. Sab Söort beseda, Die SBörter. Ser SoD smeri. III. Padlvuica. Po enim. Po več. 1. Ser SÜÎenfcf) človek, Die îDlenfcben človeki, 2. Scb éDîenfcbeit človeka, Der 5Jtenfc()Cn človekov, 3. Sem SOienfcIjen človeku, Den SOtenfcben ćiovekam, 4. Sen SWenfcfyeu človeka, Die SK e ujeden človeke. 1. Na tèm kopiti majo razen perviga padeža v edinim števili besede po vsili en alj n. 2. Po tej padivnici padajo kratke imena eniga zloga ino pa moškiga spola na e. Set* -f)it't lVCibCf pastir pase. Ser £>фе> brüllet vol rjove. Ser £>afe fpriltgef zaje skače. 3. Nektére dobijo v drugim padeži enb ; p: Scié 333ot’t Deb ©laubenë beseda vére. Sie ©фопђејг beb Sftafjmenb lepota imèna. Sab 0lücf beb Sriebenb sreča miru. Ser 0cDanFe misel. Ser tarife hip. Ser ©фаРе škoda. Ser ©ante seme. Sab £)erj serce. Ser ©фтеГЈ bolečina. Ser Sunfe iskra. IV. IV. Padlvuica. Po enim. }■ Sie Sr au gospa, ^•Ser Srau gospe, 3. Ser Srau gospej, 4- Sie Srau gospo. Sie ^7аф( noč. Ser Sftac&t noci. Po več. bie Srauen gospe, Der Sr au en gospe, DenSrauen gospem, Die Srauen gospe. Die Sfiä$fe noči, Der Mächte noči, 3. Ser 3?ad)f noci, î>cit ?ftćiđ)ten nočem. 4. Sie noč, Die Sftäcfyfc noči. Po tém kopiti padajo imena ženskiga spola; ki se po enim clo ne premenijo. Po več vzemejo besede % končam (Ш po vsih padežih en , ki pa na konci tihnik imajo c, kakor beseda îîacfyf. Takih poglàvkov nate pol kope. Sie (ErDe grünet zemlja zeleni. Sie 333c>Ife Dringet ŠKegen oblak deža prinese. Sie £>ue(Ie m ur* melt vrele Šumija. Sie 3eit perfcf)tt)inî>et čas mine. Sie ©tunDe tft gefontmen ura je prišla. Ste SBod)t teden. Sie £>auf koža. Sie ©tirne čelo. Sie SR a ft nos. Sie Sippe ustnica. Ste Знизг jezik. Sie £>anD roka. Sie 33rufî perse. Sie ©eefe duša. Sie 33er* nunft pamet. Sie ^urcfyt strah. Sie §reut>e veselje. Sie Srauer žalost. Sie ^rančijeit bolezen. Sie Su* geni) čednost. Sie Jungfrau devica. Sie Socfjfer hèér. Sie Sante teta. Sie ^afjrung živež. Sir DtinDe škornja. Sie $enne kokoš. Sie SBurft klobasa. Sie ©erjie ječmen. Sie OîüDe repa. Sie Sein* tpanb platno. Sie Svolle coma. Sie ©eiDe Žida. Sie .£)ofe hlače. Sie Sajcf)e žep. Sie ©ünDe greh-Kazavke so znavne ino padajo, kakor smo do-zdaj videli, pred svojimi poglavkami. N e znavne kazavke kažejo neznano reč ulj peršono ino so tudi trojniga spola. Padajo pa tako : Po enim. Moško. 'Zensko. Sredno- 1. SSSer? U)aD?Citt eden, eine ena, ein eno, 2. fSSeffen? eineê eniga, einer ene, eineê eniga, 3. §©em? einem enimu, einer ene j, einem enima, 4. Жеп?гоа$? einen eniga, eine eno, ein eno. 1. Ako neznavne kazavke per sebi poglavke nimajo, rečejo v pervvn padeži moškiga einer — v perniiti ino štertim padeži sredniga spola pa eiticš. 2. V slovenskim nam takih kazdvk potreba ni', p : Str §eint> sovražnik, cine ^reunbtn prijatelca i. t. d-Kdor mi prihodno nedelo vse to dobro zna, ga ne dam za sto centov zlata. Preteklo nedelo so v Slavini koze alj osepence nastavljali. Kar je bilo Polank, se niso te dobrote branile, Glorjanke so pa morii z beričam goniti, de so svoje otroke prinesle. Posebno hude so bile Bakovske babe. Neki star rokomavzar, ki so ga za copernika imeli, je tisto sosesko tako nadražil, rekoč: de po takim vpeljavanji sveti kerst ne velja, ino matere svoje otroke zlodeja zapišejo. Gospod fajmošter so jih učili, prosili, jim žugali; pa zastonj. Vse zelene ino napihnene so svoje otroke deržale. Kakor hitro jim osepence nastavijo, so z njim potegnile, kakor bi jih veter odnesil, ter jim za pervim ■voglam nastavlene osepence iz rokice izcizajo. Bilo je slišati, de so nektére na pervim potoki svoje otroke zopet kerstile. Dvoje nedelskih šolarjev iz Rakovca še ni osepenc imelo. Gospod kaplan ju pregovorijo, de si jih dasta nastaviti. Perjokala sta se v šolo, rekoč, de k mizi z drugimi ne smeta. Pravila sta tudi, kako so Rakovčanke za Korenkoj, ki je perva svojih dvojih otrok k nastavljanju nesla, vpile: „Oj ti nesrečna mati, de svoja lastna otroka hudim neseš!“ Z žalostnim sercam ju gospod kaplan potolažijo, rekoč: „Le voljno to zasramvanje po- trpita ; Bog ga vama bo še gotovo poverini. Lehko pride, de ne bo dolgo, v Rakovec kuga osepenc. Vse krog vaj bo krastovo, krulovo ino odreno, tudi pomerio jih bo, vidva bota pa zdrava ino vesela — za to srečo Boga hvalila. De pa vidili bote , zakaj se osepence stavijo, kočem vam v kratkim povedati.“ 1. Osepenc, strašne kužne bolezni, svoje dni bilo ni. Med Zamorcami v gorkih deželah se je vnela, ino ^'urki (^»Saraceni) so jo pred 600 alj 700 letmi v naše kraje zanesli. Iz med 100 ljudi jih ni 5, katerih bi se ne prijele. Pogosto jih dete v maternim telesi dobi, ino se mertvo vleže. Iz med 10 gotovo 1 vmerje; če so osepence hude, pa tudi več. Pred 5 letami so v Babjim verbi na korenskim tako hude bile, de ni bilo hiše brez merliča. Se osepence koga primejo, še le v 14 dneh se per-kažejo. Bolnika začne mraziti ino vročina prehajati. Tretji alj šterti den se kakor pšeno po životi posiplejo ino v 10 dneh v sokraste popke premenijo. So osepence dobre, se začno v 10 alj 12 dneh sušiti; kraste se naredijo, ino v 14 dneh olušijo. Se pa kraste oderejo, se jim vse žive dni poznajo. Per drugih so osepence hujši ino glavo osujejo, de jih nekoljko oslepi, nekoljko ogluši-Komur na perse vdarijo, vse žive dni hrope. Dostim se koze nar hujši naredijo, v 8 alj 9 dnéh se namesti popkov začerneli mehurji po vsim životi izpustijo, smerdliva sokrovca iz njih teče, de ni blizo obstati. Lice zabuhlo ko piskar, oči zatekle, božja jih tere, vse pod nje leti) v 10 alj 11 dneh morjo vmreti. Ali ni to žalostno! 2. Ljudje si dolgo niso vedli pred to kugoj pomagati. Ako je eno osepence dobilo, so jih poskušali drugim napeljati, de bi jih ložej prestali; pa so vonder hudo zboleli, ino ta pomoč je bila nevarna. Moder mož na Angleškim, Eduard Jenner, je bil pred nekimi 50 letini toljko srečen, to kugo zaverniti. Gledal je, kako v časi krave po vimeni muzole dobijo, ki se tudi človeka primejo, ki z odrenimi alj ranjenimi rokami dojé; zato se jim kravje koze (jŠl?u(jpoer gute Süngling dober mladenč, tmê bofe f£ßeib hudobna baba. Priložnice po mérali. Ni vsako oblačilo enako lepo, ne perdo; tudi prilazne besede trojno mèro imajo. Ferva je ravna brez vse pomère; p: t)Cl’ Orare (2 olj It priden sin. Pove pritožna beseda, de je ena reč boljši — drajši od druge, moraš priložnico v drugo viši mèro postaviti, ino ji dodeni er; p: fit p sladek, fliper sladkej. Ako Pa povemo, de je kaj črez vse nar boljši, nar veči i. t. d., postavimo priložilo besedo v tretjo po m èro, ter ji damo na konci fte; p : fфòtt lep, fcf)Otter lepši, Гфопре nar lepši. Priložnice eniga zloga premene v drugi ino tretji pomeri a v ti — o v o — ino ц v ü; P: alt star, älter star ej, älfCpe nar starej. 3'uttg mlad, junger mlaj, jiingfc nar mlaj. Nekfere priložnice imajo posebno pomčro; p: gut dober, Oeffer bolji, ant befreit nar bolji. Siel veliko, mefjr več, am met* fte U nar več i. t. d. Priiožnic padanje. Pritožne besede se poglavk deržijo ino tudi z njimi padajo. V časi imajo kazavke, v časi so tudi brez njih. Al o š k o. Po enim. 1. Ser faule Sl?necät leni hlapec, 2. Seê faufett ^nccfjteê leniga hlapca, 3. Sem faulen ^necf)fe lenimu hlapcu, 4. Šen fattlett ^necf)f leniga hlapca. Po več. 1. Sie faulen ^necfyfe leni hlapci, 2. Ser faulen n e ф t e lenih hlapcov, 3. Šen faulen $ned)fen lenim hlapcam, 4. Šie faulen $necf)fe leni hlapci. Zensko. Po enim. 1. Sie freue 3)îûgî) zvesta dekla, 2. Ser freuen ?9îag& zveste delde, 5. Ser freuen 9)îagt> zvesti dekli, 4. Sie freue SOîagD zvesto deklo. V o več. 1. Sie freuen SOîagbe zveste dekle, 2. Ser freuen ÜDMgöe zvestih dekel, 5. Sen freuen SftägDen zvestim deklam, 4. Sie freuen SOîcigDe zveste dekle. S r e d n o. Po enim. 1. Saê Heine (Ei malo jajce, 2. Seê fleinen (Eieê maliga jajceta, 5. Sein fleinen èie malimu jajcetu, 4. Saê fleine Sèi malo jajce. Po več 1. Sie fleinett (Eier male jajca, 2. Ser fleinen (Eier malih jajc, 3. Sen fleinen (Eiern malim jajcam, 4. Sie fleinen (Eier male jajca. Zapomni si, de v pervim moskiga, pa v pervim ino stertim padeži ženskiga ino srédniga spola prilož-niče e, po vsili drugih pa en imajo. Kedar neznavnß kazavke pred seboj imajo, padajo ravno tako, kakov z znavnimi; le v pervim moskiga dobijo erp ; ein fcfyöner ^liabe lep fant, v pervim ženskiga e; p: eiUC (фшеге ©ünDe težek greh; v pervim ino stertim sred niga spola pa eê; p: ein lueipeê i)3ïcf)l bela moka. Padanje priložnic brez kazâvk. M o š k o. Po enim. nov klobuk, !♦ Steuer £)uf 2. ttteueit #uteè noviga klobuka, 3. feuern -bute novimu klobuku, 4. ^euen ^)ut nov klobuk. Po več. i. 9?eue £>üfe itovi klobuki, 2. Steuer .£>üfe novih klobukov, 3. Seiten Eliten novim k!oblikam, 4. 9îeue £üie nove klobuke. S r e d n o. Po enim. 1. Sijeureč £иф drago sukno, 2. Зфеигсп £ифе^ dragiga sukna, 3. Зфеигет £ифе dragimu suknu, 4. Sljeureê £иф drago sukno. Po več. 1. Зфеиге SìWjer drage sukna, 2. Steurer £ЗДфег dragih suken, 3. Spuren £ифегп dragim suknam, 4. Зфеиге ЗДфег drage sukna. V drugi ino tretji pomeri ramo tak padajo, kakor v pervi. Za prihodno nedelo vam bom spet pol kope besed naložil. Ser gerechte ^aifer pravičen cesar. Sin rofljer cela dežela. (Hine fcf)mad;e (StaDt slabo mesto. Saê (jolje £)aitê Visoka hiša. čem pes. Saé f'ranfe §)ferb bolen konj. ~er furje 53rief kratek list. Srocfeneè 53rot suh kruh. ®ec fd)(aue J5uc()ê prekanjena lesica. ©(atfer £ßeg Vsadek pot. Sine grüne SBicfc zelen travnik. Sj)a$lid)C <üge gerda laž. parter (Stein terd kamen, ©фшеге^ jpotj težek les. Sin (eicf)fer £5efen lehka metla. Sine rette ©anê tolsta gos. Ser jtarfe SSSolf močen volk. ®ie t)of)c £int>e visoka lipa. Ser grüne StBalD zelen 9аЈ- Sie taute ©Ioorf Mižnaves. Ser giftige @фп>атт strupna goba. SBic Ija&en elit jtmçeê £amm ciečaufć smo mlado jagne kupili. ©cf)fccf)fcô ^leifcf) effe tl IVI1' îlicOt slabiga mesa ne jemo. 2)te Hubert (jabetl DtC fd)Ianfetl ^Sciume 6efc^dî)tgct dečki so tenke drevesa poèkodvali. Ste 6 d fett ©ei|tei’ fd) re (fett hudi duhi strašijo. Ali je to res? Kako škodljiv je prazen strah. Pretekel petek pride Klinc iz Gorenja gospod faj-mostra tožovat, de per njem že 1-1 dni tako grozovito0 straši, de prebiti ni. Prosi jih, naj bi prišli hudiga duha zarotit. Že nekoljko dni hodijo k soseda spat. Fajmoš-ter mu obljubijo te strah vtolažiti, samo naj tiho dé, in° vse odperto pusti. Y petek večer pošlejo svojiga župana, ter mu naročijo, naj tiho v odperto hišo zleze ino se za peč z gerjačoj skrije, strah vjet. Župan se perkrade ino do 11. čaka. Vse je bilo tihoj kar začne od daleč škro-botati, kakor bi v nar hujim železji koga pergnalo. Zdaj treši z enim vratam, zdaj z drugim — kar jispo odpre ino se ves bel za mizo vsede, iz miznice krušnico vzenie, ino si kruha vreže. Lop! ga župan mahne, zgrabi ino hitro zveže, hišo zaklene, ter gre v sosesko domačih klicat. Kdo pa je bil? Hlapec se je z domačoj hčerjoj zi-znanil, jo je hotel vzeti ino je z tem očeta strašil. „Zdaj vem, pravi Klinc, zakaj si mi obetal, de boš duha pregnal, ako te za zeta vzamem. Na mesti hčere so m° belo suknjo dali. „Ni hujšiga, pravijo gospod kaplan na to, kakor človeški strah, ki si ga človek sam delaj bolezen ino tudi smert mu prinese. 1. Škodlivo je, de pésterne alj druge babe male otroke strašijo, de jih bo bavbav vzel, če tibo ne bojo. Od tega se otroci toljko splašijo, de tudi odrašeni se mraki izpod strehe ne upajo. — Neki gospod in gospa gresta o pusti v sosesko večerjat. Družina napravi doma ples. Pésterna bi rada šla rajat, alj dete pol drug0 leto staro noče molčati. Hitro mu strašilo naredi, na postel v znožje postavi, rekoč: „Ako se zmeziš alj pa zajokaš, te bo bavbav zgrabil.“ Dete plaho vtihne, deklina pa plesat gre. Gospej ne da pokoja; hitro dirja domo pogledat ino najde otroka v posteli, ki operto strašilo gleda — od straha mertvo. 2. Nevarno je o Miklavžovim tudi veči otroke z parkel-nam strašit. — Neki kerznar je imel hude fante, ter jim pogosto žuga, de bo prišel parkel po nje. Pred Miklavžovim pride zvečer Miklavž ino se deèkam močno grozi, zvunaj pa parkel z železjam ropoče. Zdaj ves čern v jispo perkobaca ino nar lilij fanta popade. Jaka se zvija ino dere; na enkrat pa omol-kne in obledi. Mati zavpije: „Izpusti ga!44 Jaka se zverne — parkel skoz vrata potegne. „Jaka! Jaka! oče kliče — saj je le naš hlapec!44 Jaka se eno malo odehne, pa po noči se ga otročjak loti — v enih dneh vmerje. Za to so svetli Cesar to komedjo prepovedali. “• Prazna je vera de duh nazaj hodi. Med nami ino med rajnim je velika meja, govori sveto pismo. Zveličani nazaj nočejo, pogubleni ne morejo; tudi duše iz vic ne brez božjiga pripušenja. Pomnim iz svojih mladih dni strašen jok, ki so ga šterkovci delali, rekoč, de se hodi otrok nazaj jokat, ki ga je oče ži-viga pokopal. Neki spodjanc to neznano tulenje čuje, se vjezi ino dečke z sekiro nažene. Vtiknil je vek na vselej. Kdo pa ropoče? Mačke, podgane ino druge živali, kar se plahim ljudem hitro neznano zdi. Per neki hiši je dolgo časa vsak večer po dilati ropotalo. Nobeno si pogledat ne upa. Sin ki je v šolo hodil, jih nagovori, naj z njim gredo. Vgledajo čudno pošast, ki je roge imela ino zbežijo. Sin jo popade ino domačiga ovna po štengah perviene; na korenjavko se je pod streho navadil. Kvantajo, de se mora človeku na perse vleže; pa to le kerv dela, kedar se preveč repice alj krumpirja naješ. Zopet perpovedujejo, de žalikžene po sveti otrokam srečo alj nesrečo nosijo; pa taki basni so le ostanki ajdovskiga malikvanja; kristjan jih verjeti ne smé. 5. Abotne so prepovedi, kako mertvi od ednajstih do polnoči svoj čas imajo. Mertvi so v božjih rokah* Pred neko letmi prijatel nekiga fajmoštra obiskat že pozno v noč prijezdi. Po leti je bilo; on konja na britof zažene, de se krog cérkve pase. Mežnarca pride juternico zvonit, ino to pošast zagledat vsa terda fajmoštra klicat perleti, ter pravi, kaj strašniga je na britofi, kakor en konj. „Moj je,“ odgovori prijatel* 6. Kedar kaj takiga v čakate, ne plašite se; le palico f roke ino pa serce, hitro bo zginilo alj se pokazalo? kaj je. Ne strašite drugih za kratek čas; strah je zdravju strup, ino marskateri noroglavc je svoje stra-šenje drago plačal. Si na poti, ino kaj vidiš, prav dobro poglej ; pogosto se človek svoje sence vstraši* Terdo pobaraj: kdo je? kaj hoče? Le hudobniga človeka se je bati. Dober duh nam hudiga ne stori? hudiga se bati ni. Bojimo se le Boga; vsi smo v božjih rokah. XXXI. Mežnarja je vbilo. Kdo vas zna po nemško šteti? vprašajo gospod uči-tel. Cetinska Jerca vstane ino šteje do 100. Per vas Nemci ostajajo, ki po vino hodijo; šteti so te naučili? kedar jim poveš, koljko so dolžni. Kdor še ne zna, se mora naučiti. Stevnice nam povejo, koljko je na tiri, koljko v žepi alj na kr ajdi, ino so petere. Ako poprašam: 1. Koljko tl'te mel? se odgovori: 1 (Biné; po spoh1 ein, eine, etn; 2 aroet; 3 Dret; 4 mer; 5 fünf; 6 fecf)č; 7 fteben; 8 9 nenn; 10 аеђп; l* шшштшт eitf; 12 attrnlf; 13 Dreiaetjn *. t. d.; 20 smanaig; 21 ein unD amanaig *. t. d'.; 30 Dreifig i. t. d.; 1000 SaufenD *. t. d.; 1000000 Orine Mion t. d. Ko/jki za poredam Dee rote oiel(fe? Odgovori se: Dee erfle, Die erjïe, Daê erfle, pervi, a, o; Dei* Smeite drugi i. t. d. Ako pervitn št ernie am te pri-deneè, zaporedovne f£)rDttungèaa()leif) do 20 lehko narediš. Od 20 naprej jim fie pristavi, p: Det a m a n sigile dvajseti. *■ Koljkoteri mie Dietetici? Odgovori se: eillCtlei enoj, ameierlei dvoj i. t. d. Ako pervim števnicam etlei dodaš, tako plemenske števnice f0aifungé>aa[)ten) imaš. 1- Koljknato, po koljko gub, mie Dic(fnct) ? Na to se odgovori: einfarf) enojn, a, o; smcifacf) dvojno, alj po dve gubi i. t. d. Dostavi pervim števnicam fađ), ino boš povečivne števnice (jSerDielfâltigungêsaltlen) dobil. 5. Kofjkokrat mie Diclmatjl? Odgovori: CinmafjI enkrat, an)Cimat;t dvakrat i. t. d. Tudi imamo še nekaj besed, ki jih povemo, kedar števila na tenko ne vemo; p: feinet nobeden, manđ)Ct marsikdo, Diet veliko, menig malo i. t. d. Pridni šolarji bi se švarali, de vam je za to nedelo samih števnic premalo. Pomagal vam bom, ino % kopo vsakdanjih pogovorov na glavo zadel; ali jim bote kos? Kdaj si vstal? manu Di fl Du (UifgeftanDen ? Prav zgodaj ob petih, fef)t frtitf) um 5 Uf)t. Koljko je na uri? mie Diet ifl auf Det utjr? Sedem je odbila Qklalaj, ft eben f)at eê gefc()(agen. Pojdimo h kosilcu, geben mit aum %üt)(lücfe. Pridni bodite, fepD fleißig. Imamo težko delo, mit f)abCtt eine febmete Arbeit. Pemesi mi sekiro, bringe mit Die •Öadfe. Žago je sosed vzel, Die ©ćige t>af Det bat genommen. Pripravi oralo, gremo orat, ricfytC Den 93fïug, mit ge^en aefern. Proso bomo sjali, koruzo sadili, £irfe metDett mit feien, Den SJîarê fe^en. Grude moraš raztleči, Die ©ctjolleu Ш U ft 11 # tut jerfcfjlđttett. Gorko je, iejn sim, eê tft !Ш‘Ш' tdf) bin Durfîtg. Vsechno se v senco, fe|en mir ltfl? in ben ©Chatten. Južna delavcu di'si, Die f^meeft bcm Arbeiter. Pocijtno eno malo, rulj^ mir ein menig. Kako sc v hudi uri zailemti. „Gospod kaplan so šli k sv. Maliorju mežnarja pO' kopat, ki ga je v petek popoldne vbilo, kedar je ravno meglo prezvanjal. Mahorčani se niso dali popred zniO' driti, de jih je strela zvučila, ki jim je turn razklala in° mežnarja vbila, ktéri je raj svojoglavne sosede, kako1' gosposko vbogal — začno gospod učitel. Skoraj bojo pesji dnevi, bojim se, de bomo letas nevarno vreme imek Hočem vam. povedati, kako se naj o hudi uri zaderžimO) kar sim od pametnih ljudi slišal ino bral. 1. Visoko pod nebam je čudna kovačnica; imajo ogenj ino vodo, veter piha hujši ko kavaški meh; napra' vijo dež, sneg, točo ino clo strelo izkujejo. Kdo pa tam dela? Babjovérci dolžijo copernice, ki so nedolžne, kako1' mi, ker jih ni. On, ki zapoveduje morju ino vetrovanu vsigamogočni Bog ima megle v svoji oblasti — ve' tri so njegovi delavci. Naj si je ravno previsoko, de h' nas kdo v to čudno kovačnico videl, kako se tam god1; nam je Bog vender toljko pogledati dal, de se nam 1)1 copra bati. 3. Poglejte pečaten vosek. Ako ga po sukni det' gnem, de se ogreje, majhne listike popirja na se poteg1,e ino spet izpusti. Tudi smola ino Žida to delate. Će j,a glažovato kolo tako vgreješ, se toljko ognja nabere, dm njemu, if;r uji, i()m njemu, Hict) tebe, te, 3(>tt пЈа > fie пЈ°, Су nj a. Po več. i. ffiir mi, Зђг vi, ©ie oni, one, 2. Unfer nas y Suer vas, Зђгег njih, 3. ttn$ nam, Sud) vam, Зђпеп njim, 4. Itn« nasy Sud) vas, ©ie nje, njih. 1. Namesti ifint, ifin, t^r, fie, eê stoji tudi ftcfi se, kedar kdo sam od sebe yovori, p: ber brane (Scfiù* 1er belohnet ftcfi fc(6ft, priden šolar se sam plača. Skrivne namestnice, ki nobene reči prav ne pokažejo, so: 3emanb nekdo, ^ftiemanb nihče, ino pa besedica man, ktero slovenci tako povejo, kakor: ljudje govorijo. 2. Druge namestnice so lastivne, ki nam povejo, komu je reč lastna. Stavùno jih pred poglavne besede ino jih ravno tako ravnamo, kakor prilož-niče; p: mein moj, bein tvoj, feilt njegov, \{jr njeni, linfer naš, euer vaš, ir njihov. Razen perviga padeža po enim vzamejo lastivne namestnice po-sledno pismenko ravnih kazcivk; p: mein moj, mei# îlCê mojiga, meinem mojimu i. t. d. Ako te namestnice poglavitnim besedam zadi postaviš, se ne premenijo; p: Sie îOîutter ift mein mati so moja■ 3. Tretje namestnice so kazavne, z katerimi pokažemo, kdo je, kamo gre. Take so: biefer te, biefe ta, biefeë to; jener uni; fotcfiet tak i. t. d. Padajo ravno hakor mein. Serjenige lajisti i. t. d., pada v pervitn konci, kakor ber, v drugim konci pa ima v pervim padežu c, v drugih en. 4. Sterte namestnice so nazaj n e, ki nazaj kažejo, od kogar se zopet govori; p: melcfier kateri, melcfie katera i. t. d. V drugim padežu se reče befielt kateriga, v vsih drugih pada kakor mein- Besedica fo velja za slovensko besedico k i, ino se ne premeni; p: Ser Sieb, fo unê bejtofiien fiat, tat, ki nas je okradel. 5. Pete namestnice so prašavne; z njimi prašamo; p: mer kdo? ma$> kaj? ma$ für einer kateri? Po- dajo, kakor smo zgorej per poglavkah v drugi pa-divnici videli. Nekoljko pogovorov vam inoram dones za prihodno košnjo da'ti. Saé ®raê ift grojj gemacf)fen, trava je velika izrastfa. ШЗппп mei’bet il)V tnäf)CU ? kdaj bote kosili? Gorgen id er D c n Die 9)taf)ct' fommen, jutre bojo kosci prišli. Ser Шфваг Dengelt Die ©enfeu, sosed, klep/e kose. Saê -£)eu troefnet gern, seno se suši vado. Daê grüne ®raè, raztrosite zeleno travo. 9?el)mef Die ÜîccDen, vzemite grab/e. S83ir gef)en UmFefjmt, gremo obračat. Sie ©onne fdEjcinet marrn, sonce sije gorko. Ser -£)eumagen ift bereifet, senen voz je perpravlen. bringet Die JÓeugabcln, prinesite senene vile. SSergeffet n i ф t Den SSicébaum, Die l’ette UiiD Den ©trief, ne pozabite zerdi, lanca ino vervi. ©panne fcfjnell Die Seifen ein, naprezi hitro vole. S)ie Sßiefe ift weit, mir muffen eilen, travnik je da-leč, mormo hiteti. Зфг ^necbfe leget auf, if)r üftägbe t'edfef, hlapci nalagajte, dekle grabite. (Šoftlob! mir 5aben Daê Suffer troefen eiugebrac^f, hvala Bogu! kermo smo suho pospravili. Od čare alj copernije. „Ste slišali, de se je v Orehovci copernica na plot napelmila, ktero je stari Gradišnik z strélam iz megle Vergei?“ vprašajo gospod kaplan. „Marni so taki med ljudmi, pa nekteri pravijo, de si je Gradišnik sam tako vbral, naj bi per sosedih več nabral za žegnan prah alj pulfer“ — odgovori Sodinov Jernej, na meji Oreške fare doma. Tako vražji ljudje iz dobičkarije besede med ljudi spravijo, ter marskoga ob poštenje denejo, kakor vbogo tabelo, ktero je huda urana vratniki vj eia. Prazna véra je Orehovčane toljko izpridla, de bi revše pod milim Bogam bilo ostalo, ako bi jo ne bili Orehovski fajmošter pod streho vzeli. Vsi jo za Copernico imajo. Taki ljudje se bojijo hudiča bolj ko Boga, ino črez pervo božjo zapoved hudo grešijo. Njihov strah jim je ravno to, kar zajcam boben: duši ino trupli škodljiv. Pravijo, de se duhovniki v čemi šoli copernije učijo ; moram vam nekaj od nje povedati. 1. Skrivnost božje moči je velika, pa te skrivnosti Bog ni starim babam, ne rokomavzarjam, ne ciganaffl razodel, kterih veliko se še prav prekrižati ne zna. Modri, učeni možje so dosti takih skrivnih moči spoznali} ki bi jih bili svoje dni za copernike imeli; p: de so-puh iz malo vode velike barke po morji ino celo procesjo vozov po suhim žene, hitrejši ko ptica pod nebam leti. S. De hudič copernikam pomaga, je za podučene kristjane vražja, gerda véra. Kristus je hudimu oblast odvzel, de nam brez dopušenja božjiga ne more škodvati. Oče nebeški ne dopusti hudimu duhu na povelje muhastih štercov svojim služabnikam škodvati. Peklenšek bo tudi raj dobro letino delal, ko hudo, ker dobro vé, de boljši ko je ljudérn, več se jih pogubi. — Ciganski potepuhi ljudi nalaš strašijo, kakor bi jim kaj naredili, če jim hitro po volji ne dajo. Poznal sim rokomavzarja, ki je gospodinjo za klobaso prosil; in ker mu jo dala ni, grede z palco po svinskim koriti poštora. Gospodinja to viditi klobaso ino kos slanine hitro za njim nese, ter ga prosi, naj oddela, de svinje zbolele ne bojo. Tako si abotni ljudjé sami copernike delajo. 3. Lehko hudoben človek živini in tudi ljudem kaj škodiiviga podverze; ino ako vé, kako se temu venta, tudi pomaga. Raste mnogoterih rož po zemlji, katerih si lehko v škodo oberneš, pa tudi v pomoč, če jih poznaš. Poznal sim planinskiga preroka, ki se je na zdravljanje ljudi dobro zastopil. Vsi so ga za copernika imeli, veliko obrajtali, pa tudi bali čudne reči od nja perpovedali. Vso svojo učenost je pa v velikih bukvah imel, v katérih so vsakotére rože ino zeli popisane, kako moč de imajo; kar mi je sam pravil. 4. De krave mleka nimajo, al j pa kervavo mol' žejo; ni copernija, ampak gola bolezen. Vzemi polie kervaviga mleka, perli] nekoljko prav hudiga jesiha, zme- /7 / šaj, ino daj kravi popiti, tako ji boš sam oddelal. Za vsako bolezen se najde pomoč, ako ni zamujeno. De je ljudem dolga bolezen navela, kedar jim kaj ne pomaga, je grešna vraža. Svetniki so bili po 30 let bolni (dtakor sv. Ludvina); ali je bilo njim tudi zacoprano? Kaj pomaga križe na križnim poti obrezovati ino z takimi trešicami kaditi, kaj iz pod kapa kamence v posodo de-vati, ino iz njih piti, dobrih rož pa ne iskati ino modre zdravnike opustiti! Bili so sv. možje ino so še, po katerih molitvi Bog bolnike ozdravi, pa ne coperniki ne copernice, temuč posebni prijateli božji. Boj se Boga, skerbi za svoje ljudi ino živino, tako se bojo coperniki tebe bali, ne pa ti njih. 5. „Oreški Karat mi je bukve kazal, v katerih je popisano, kako se coperska maža naredi, de po njej v meglo zleti“ — pravi Sodinov Jernej. — „Reci mu reci, naj poskusi — velijo gospod kaplan. — Slišal sim tudi jez od stare babe basati, kako se je namazala ino zletela rekoč: Fug nad vejo, ne pod véjo! Sin je skoz šprajno lukal in tudi poskusil5 ker pa prav zastopil ni, je rekel: Fug pod véjo, ne nad vejo. Naglo ga je po véjah neslo, de se je ves razplazil. To je smešna — žalostna pa, de clo Bogu posvečene mašnike dolžijo, kakor bi hudiču pomagali, ino točo delali. Bog razsveti take ljudi! Vi pa poslušajte, kako se toča naredi. G. Iz močarne zemlje ino vod neprenehama sopuh pod nebo vstaja, kakor iz lonca na pokrovalo, kedar voda vreje. Za to vidimo, kako se ob dežovji iz jezer ino gór megla vleče, ter se krog hribov nabéra. Poletno jutro se ravno tak sopuh po travi ino rožah svetli, kakor nar gorši zlato ino srebro. Pravimo de je rosa. Kar lose zelenje ne popije, sonce pod nebo potegne. Je sapa bladna, kakor spomlad ino v jesen, postane rosa slana ulj mras. Fistili megl ne vidimo. Je pa pod nebam hlad, se zgostijo oblaki, sami vodeni mehurci, tako lehki, de plavajo. Težej ko so oblaki, niže j stopijo. Greš na Gotove, alj k sv. Uršli, al j clo na Triglav, bo tebi sonce sijalo, kedar v dolini bliska ino gromi. Se megleni so- puh v kaplice nabere, začne naškrapati, kakor krop ifl pokrivavke. Po zimi megleni sopuh pod nebam zmerzne, kakor na vodi srez alj pa rože na oknih. Lepe bele capice padajo, ino mi pravimo, de je sneg. — Se po leti megleni sopuh pod nebam v kaplice zbéra, pa hladen veter potegne, ino jih blisk pa burja nažene, hitro se stémejo, roglata toča peliska ter potolče, kodar jo veter potegne; kakor pretekel petek v Orehovci, tolsta, ko laski orehi. Veter las pod nebo zanese, ki se kaple dežja prime, primerzne ino sev toči najde, pa ne od copernic. S1. Po nekih krajih toči visoke rante nastavljajo, debelo z slamo povite, ter pravijo, de hude oblake na-se potegnejo, ino škodliv mraz odvzemejo; namesto toče le babje pšeno sneži. Ni še dosti skušano to napravilo, pa manj bo vender škodvalo, kakor hudo uro kaditi, v meglo strelati alj zvoniti. 8. Orehovčani cerkovnika dolžijo, deje on toče kriv, ki ni meglam prezvanjal; ali sv. Duh pravi, de le molitev pravičniga oblake predere. Za to per nas od ve-likiga Križoviga do sv. Mihela ob 9 zvoni, ino vse po polji moli ino se Bogu perporoča, naj nas hude ure ob-varje. Po drugih krajih tudi z zvonam k molitvi opominjajo, kedar se hudo vreme bliža. To je svete vére bogaboječa šega; te se deržite ! 9, Pravijo, de toča hude letine ne naredi, pa sronmk, kteriga zadene. Jez vam pa povém, de je tudi toča božji dar, ki več hasne, kakor škodje. Toča nezdrav sopuh pokonča, sapo izčisti, ljudi ino živino nevarnih bolezen obvarje, zemljo rodovitnej stori, pa tudi ljudi napravi svojim poškodvanim sosedam pomagati. Božja roka enkrat vzerne, dvakrat toljko pa da. — Kaj bi torej rekel Oreholankam, ki so polne krila toče gospod faj— moštru prinesle, ino pred njih izsule rekoč: Tukaj le jejte! — Povedali so jim, kar poterpežljivi Job svoji abotni ženi: „Vi govorite, kakor neumne babe. Ako smo dobro prijeli od roke božje, hudiga tudi zakaj bi ne vzeli?“--; Kaj bi povedal nezaroblenim Oreholanam, ki so prišli gospod fajmoštra barat, kdo jim bo škodo poplačal? Oj slepota ljudi! Za take je toča gotova sreča, de jih modrosti zvuči. — Bili so bogaboječ fajmošter, iz kloštra na faro prišli. Vse je vérvalo, de ne bo toče, dokler so oni na fari. Veliko let toče ni bilo ; fajmošter so pa prosili, naj bi pobila ino ljudi slabe vére očistila. Bog jih je vslišal; vse je potolkla. Pervo nedelo potém so iz kancelna Boga za točo zahvalili, kakor nar veči dobroto. V božjih rokah je vse, ino tem, ki Boga ljubijo, vse reči v dobro izidejo. XXXIII, Hud žolci« „Kako pa tvoj oče iz-bajajo', Blaže?“ vprašajo gospod učitel. — „Rana lepo celi, to de vstati še ne morejo; hudo jih je med rebra pelinih“ — „Kako so pa v to nesrečo naleteli?“ —Rakov Štefan je že bojde tretjo-krat iz žolda všel. Kamenski grajšini je bilo ojstro vkazano, ga prijeti, kakor na svetlo pride. Na sejmov dan ga vgledali ino še tisti večer so ga morii j iti bajtlarji lovit. Zasledili so ga, de v seni spi. Ostopijo parno ino berič z golo sablo po lestvici gre. Rakova dekla močno zakašla. — Štefan iz parne ravno pred mojiga očeta skoči. „Derži ga!“ zavpije berič — ino očevga pod pasulio primejo. „Pusti me, alj si mertev!“ se Štefan zadere, ino per priči nož potegne, ter jih zabode. K sreči jih na liertiše zadene, ino nož po rebrih odleti. Lovci ga zgrabijo, mu nož izderejo, ino ga zvčžejo. Rakovčana so prignali, očeta pa prinesli. Bodlo jih je toljko, de niso dihati mogli. Doma smo se silo prestrašili; zdravnik pa grede iz Kamnika pridejo ino nas potolažijo, de rana ni nevarna. Zdaj pa očeta sosedji plašijo, ker se je Štefan zarotil, de mu odišli ne bojo. Tudi pravijo, de je že per tobakarjih.“ — Bog nas varji takih junakov v soseski! rečejo gospod učitel; oni so razbojniki v de- želi. Boljši je belo sukno nositi kakor tobak; hočeš pa biti obrajtan soldat, je potreba nemšine znati! Zopet se bomo dones dvojiga plemena besed naučili. l®rieljavlie Besede, ki govorjenju pridenejo: kdaj, kjé ino kako se godi, imenujemo pridjavke, če jih ravno nekteri za narečje imajo. Odgovori na prašanje: 1. Kdaj wann? Ijeute dones, morgen jutre, übermüd gen pozajtrim, g effe nt včeraj, oorgejîern predeče-rajnim, jefjt zdaj, bOrf)er poprej, пафђег slej, immer vedno, fclfeit redko, ojt pogosto, пеиПф un~ krat, nie nikolj, fogteicf) precej, balb skore j, поф še, fcjjoit že, bann takrat, non јеђег od nekdaj. 2. Kjé, kde ШО ? Dort tamo, f)ter tukaj, irgenbWO nekde, liberali povsod, nirgenbê nikjer, nai)C blizo, oben gori, unten doli, barin noter, nom predej, hinten zadej, mitten sredi. 3. Kamo mof)in? f)in taj, (jer sem, quer prek, biê do, jurücf nazaj, ooraué naprej, öorbei memo, entgegen naproti. 4. ?iicf)t roa^r kaj ne? оегПШфПф blezo, mo§l pač, ja da, (dro, derJ nein nak, niфt nikar, пф1Јд gotovo, roal)r res, јтеШф se vede, meiftenb večidel 5. Kako mie? beinahe skorej, genug dosti, menig malo, efmaê nekoljko, meljr več, gar cio, gefcfjminb hitro, fef)r silo, faUttt komaj, einzeln po samim, befolg berê posebno, reфt prav, gern rad, fajì skorej, (јемПф skrivaj, gleicf) taki, пафђег vslej. 6. Kar povejo priložnice od ljudi ali reči, kako so, to nam pravijo pridjavke od djanja, kako se godi olj stori; p: Ser SSogel fingt Гфоп, ptičko poje lepo. Vsaka pr iložila beseda za pridjavko velja ; p: reitt čisto, ђајјиф gerdo, luftig veselo i. t. d. Lehko iz pridjdvk priložnice narediš, ako jim % konci e dostaviš; p: lieb ljubeznivo ber liebe. 7. Pridjavke imajo ravno tako trojno mèro, kakoi' priložnice. V drugi mèri jim pristavi er , p: fpät Ì7o pozno, fpatCL* bolj pozno; v tretji mèri dodaj ejf, p: meit daleč, meiter dalej, lüeitcfî naj dalej. Nektére imajo v tretji meri na prašanje kdaj? kako? enê, p: n debite tič prej ko prej, befeilč nar bolj. Predloge SSotiOÖrtcr» Predloge polagamo pred druge besede, kakor prag pred hišo. Crez mak prag v drugo sobo prideš; tako tudi po vsaki predlogi beseda dragaci pade. Predloge Potegnejo : Drugi padež: anjfatt namesti, megeit zavo/j, iltiftcljt z pomočjo, mdijtenD za. — Tretji padež: allé iz, 5ei per, \\aü)s.po, fett od, oon od, entgegen naproti, ju k. — Sterti padež: fut za, Durch skoz, gegen zoper, ођпе brez, um oko/j, nubet' zoper. — tretji padež potegnejo na prašanje kje? ino št e rti na kamo: an na, auf na, hinter za, m v, neben po-tek, liber črez, »or pred, jmifcfen med. Nektére predloge kazavke Der, Die, Dač, na-se Potegnejo, ter jim posledno pisemko vzemejo; p: namesti an Dem, rečemo am, »on Dem — Dom, ju Dem junt, ju Der — jur, an Dač — an6. Zdaj pa spet nekaj nemškiga za žetvo, de bojo tudi ženjice rajši nemškvale, kakor ljudi opravljale. &ač ©efreibe ijf jeifig, stemeno je zrelo. Sie fom= UteriDe SBocfyc merDen mir ernten, prihoden teden bomo zeli. ©(greifet Die ©icfjefn, nabrusite serpe, ^uei'ft fđ)neiDen mit* Die ©erfte, spervič poženjemo ječmen. &er SŠeijen i ft branDig, pšenica je snetliva. Ser lodert ift noci) grün, rež je še zelena. 5m £>aber jü Diel Unfraut, v ovsi je veliko zeli. Sie Stnecffe BitiDen Die ©arben, hlapci vežejo snopje. ©ib mir Den ©djleifjîein, daj mi brusen kamen, ©ilen mir, Der Slcfer ift grof, hitimo, njiva je velika. ШЗаШ1 4'erDen mir fertig? kdaj bomo doželi? — Bog daj m%ečo, de bi veliko naželi pa se tudi veliko naučili, — sklenejo gospod učitel. „Oni so dones đekletam — jez imam pa fan(am kaj povédati;“ pravijo gospod kaplan. Od Žolnirjev ino tobakarjev. V naših deželah so dvojni vojšaki: pervih vajvoda je Bog, drugih sam peklenski h... ino kdo bi verjel? de se mladenčev najde, ki se raj h drugimu od pervig* podajo, ker te strašne službe prav ne poznajo. Potreba je, vam jo razložiti; marskateri is med vas bo pod eniga alj drugiga vajvoda prišel. Perva vojska je božja. Sam Bog je vojšaški stan postavil; za to se gospod vojsknih trum imenuje. Koljko mož, svetih in mogočnih, v božji vojski poznamo: Jozue, David, Makabejarji so bili božji vojšaki. Sv. Jur, sv. Boštjan, sv. Florjan so bili na vojski svetniki. Kdor na vojski prav služi, Bogu služi. Ali bo tebe sram, pošten mladenč, v to imenitno službo iti, ako te Bog zakliče? Zoldnir je varli pravice ino resnice, varje véro ino deželo, ter je dobrotnik svojih ljudi. Vse naj ga poštuje, ako je pošten. 1. Kedar tebi na zberemjo ((Stellung) vkažejo, ne odmikaj se k dervarjam, de ne zajdeš od njih k toba-karjam; Bogu se zabstojn skrivaš. Je tebi Bog soldašn0 odločil, ji ne boš vtekel, kakor skoz strašno ino nesrečno smert. Brez božje volje ne boš soldat; če je pa božja volja, naj tudi tvoja bo. — Kaj bo štorij Bog z takim, ki si perste seka, zobe izbija, de bj za soldašno ne bil? Strašen greh je to, ki ga tudi deželska gosposka ojstro kaznuje. Namesti takig^ more drugi nedolžen na vojsko; bo pa tudi namesU nja v nebesa šel. 2. Ši za vojšaka dežele spoznan, ne bodi žalosten, ampak vesel, de je Bog tebe brez vsake graje (tadla) vstvaril; zdravi udje so božji dar. Ali nisi ti boljši, kakor odveržene smeti ? — Perseži voljno ino seréno na vojno bandero; tvoja služba bo imenitna ino srečna, ako boš priden ino zvest. Nikdar ne pozabi svoje persege, dokler svojih let ne doslužiš. Kdor vhaja (jdezentera), sv. persego prelomi, Boga zataji, svojo dušo peklu zastavi. Vhajavc (dezentér) ne smé na svetlo ino je kakor лто1к v domaci deželi. Na njegovo glavo je 25 gl. postavlenili. Ga vlovijo, pojde skoz šibe; ga ne dobijo, peklenski sovražnik ga hitro vlovi. On je krivo perségel, — toljki greh storil, de nas Bog vari! Se izgovarjati, de nisi hotel perseci, alf ne pravih perstov vzdignil, nie ne pomaga; saj ne moreš Boga goljl’ati, njemu se ne zlegati. 3. Bogaboječa mati je dala svojima sinu, ki je na vojsko šel, posebne tri nauke. Boj se Boga, je d jala, ino njemu zvesto služi; ako ne moreš očitno, pa na tihim. Kdor Bogu ne služi, tudi ni cesarju zvest. Soldat brez vére ino pa ptica brez penit. — V ar j se greha, on je nar hujši sovražnik. — Bodi pokom svojim po-glavarjam ; pokoršina ino zvestoba sta perva tabra vsake armade. Nezvestoba samo eniga celo vojsko pokonča. Izdaja,vc, ki svoje tovarše preda, je Iskario-tov brat. Naj ga ravno sovražnik podkupi, ga vendar zaverže. On pokoja na sveti ne najde; verv ga čaka tukej, pekel pa tam. Puntarji ino izdajavci žalostno vmerjejo. — Bodi na vojski lev — doma pa jagnje, serčen, pa tudi vsmiljen. Ne boj se kugi, ki krog tebe švigajo ; za materno deželo vmreti je srečna smert, ako si v guadi božji. Tudi Kristus je vmerl za nas. Kugla te ne bo zadela, ako božja volja ni; v božjih rokah si. Padli bojo na tvoji desnici, vmirali na levici, ino ti boš prišel zdrav nazaj. Bog te obvarj! — To je bilo modre matere lepo slovo; kako pa naše matere za svojimi sinami vékajo! 4. Prideš daleč po sveti, vidiš ino slišiš mnogo reči, var j se /indiga, uči dobriga ino nikolj ne praznuj. Postopanje nauči žoldnirja pijančvati ino kvantati, krasti ino goljfâti. Tak je svojima kraju živa nesreča, ke-dar nazaj pride; kuga so taki svoji deželi, naj si ravno svetinco na persali imajo. Duša je nar draži svetinja; se ona ne sveti, je vse drugo prazen mak. Se pa pošteno izslužiš in prideš moder nazaj, bos vedel sosedam dober svet dati ino pridno delati ; vse te bo rado imelo; ino tudi na svoje stare dni zapušen ne boš. Ste slišali, kaj se je pred petemi letami z Hvaleto-vim Martinam v Slatečah godilo? Martin se je na zbe-ringi presilo jokal. „Sram te bodi ! reče oficir — si tj kristjan, ki se bojiš svojimu cesarju ino deželi materni služiti?“ — Gospod! odgovori mladénc, jez se bele sukne ne bojim, alj moja mati per 70 letih vsa sklučena ležijo» ino moja sestra slepa — kdo jih bo živel? to mene skerbj-Oficir pozvé, de je res temu tako, ino Martina izpusti« V dvéh mesencah vrnerje mati ino kratko potem tudi sestra-Martin jih pokople ino sam na vojsko gré, rekoč: „Zdaj lehko cesarju služim, kér nimam veči skerbi.“ — Kateri vam bolj dopade, Martin, pošten soldat, alj Rakov Stefan, zdaj tobakar. Druga vojska v naših krajih je tobakarska, njeni vojvoda, de nas Bog vari! je h.. Koljko strahu, sovražtva ino morij ta stan naredi, lehko slišite ino vidite. Tobakarji nosijo prepovedane reči; kdor od njih kupi ino jim pomaga, soper 7. zapoved božjo greši, kupi si cuker alj tobak, koruzo alj kavo. Kontrobantija deželo oboža ino nobeniga ne obogati, kar cele leta perhrani, v eni nesrečni uri zgubi. Tobakar svoje premoženje na herbti nosi, mu to vzemejo, mora krasti, ako ne more, pa ropa. Za kakim germam obleži, alj pa na gavgah obvisi; kako bi srečen bil? Tudi od Rakovčana bomo še strašne reči slišali-Kdor hudimu v službo pride, mu težko vjide. Vem, de tobakar nobeden vas ne bo; zapojmo torej pesem od pra-vičniga žolda *). Ahacelna pesme, stran 89. XXXIV. ïiitti na gallali sincri serti. v „Zopet je eniga zmankalo. Hodnikov priden Tone iz Creta je moral vmretij strupene gobe so ga pod zemljo spravile. Jokal bi se, de bi le kaj pomagalo ! pravijo gospod učitel. Raj se nesreče varujmo ino pa skerbno učimo. Dones nate posledne plemena nemških besed. Vezavkc SSm&ctoöt'tct. Vezavke vezejo besede ino mam, kakor kite ude našiga trupla, de se ne razgubijo. Vezavke besede podpirajo ul j pa zavirajo, naj se mam lepo zastopno peljd. Zavirajo: unì) ino, (Uicf) tudi, menit ako, П)0= fern ce, alê ke dar, Da kjer, Daj?, Damit, It m de, IVCil kedar, Daf)Cr torej, foiglicl) tedaj. Podpirajo: abot (lij, allein pa, Doc^ vender, obgleicf) če ravno, fon= berti ampak, jmar sicer, meber — поф ne — ne. Kiicavkc <£mvfmöuu$ön>örtcn Ako nas kaj zaboli alj pa razveseli, od veselja (dj žalosti zakličemo. Take besede so klicavke, vesele: ђа, 1)а, kedar se nasmejimo; žalostne: аф °j, 11)el)C gorje, l)ui oh i. t. d. Sdaj znate že po nemško kositi ino želi; še jesti Po nemško je potreba; p: Saê (Offrit i(f дс!оф1, obed je kuhana. OtllfC Die Seilte $UtU 3rüf)jt tiefe, pokliči ljudi k kosilcu. Seele Den S ifcf) sum 9JìittagtuaÌ)lc, pogerni mizo k kosilu, bringe Süffel, ©abel unì) iOlejfcr prinesi žlice, vilice ino nože. Sie Sv’i)фitt f)at bie (gupce oerfalsett, kuharca je juho presolila. ©đ)ltci; be Daê ^fctfcf) auf betti Seller, reži meso na talarji. Saê SSrot ifï gut gebaefen, kruh je dobro pečen. ^ßir ljaben öfter SÜîefjlfuppe alê Sàrafett sutu $facf)f; >Ual)le, imamo pogoje močnik ko pečenko za večerjo. ^aureč Sfraut fcl)tuecfet gut, kislo zelje( dobro diši. 2(n gafîfagcit OeFommeit пж ob postnih dneh dobimo mlečnate žgance. S)iC ©фГОЛШШе ftuD UngefunD, yobe so nezdrave. „Ne le nezdrave, tudi smertno strupene so“ — začnejo gospod kaplan. Od strupenih gol) ino zeli. Ste slišali, kaj se je per Hodniku v Creti pergodilo? Sinu smo včeraj pokopali , troje jih je še na smerlili posteli. Pasterica je gob nabrala, domu prinesla, kuhenska jih ne pozna ino persta vi .v Tonej pride ves lačen iz polja? ino jih prav željno jé. Se niso dojedli, mu začne slabo prihajati, pred očmi se mu temni, ter mu je vmreti. Tudi dekla ino pasterica se tergale. Hitro sosed v Kamnik po zdravnika leti, alj Tonejo je bilo že zamujeno. V strašnim grizenji drugo jutro v m er j e. Ptuja nesreča nas mora zmodriti. I)e se vam kaj takiga ne zgodi, morte poznati strupene, škodlive reči, ki per nas rastejo. 1. Gobe niso vse globanje, tudi ne dedeci, ne sivke j dosti je strupenih, več škodlivih, ko zdravih. Nar navarnej je mamica, lepo rudeča, pa belo pikasta, ki jo muham nastavljajo. Skodjive gobe lehko po nosu poznaš; slinove so, na visokim stebli, operh-liviga duha. Gobe ne. pobéraj, ktére ne poznaš; pa tudi nar boljši škodujejo, ako niso prav posušene ali dobro z-hranjene. Meliga čebula zravno kuhat deni; ako začerni, so gobe strupene, zaverzi njih. — Skoraj za vsakim voglam kaj strupniga raste, kar je otrokam nevarno. Take zelenke so: 2. Svinska dušica alj kuže/ca, kristdvc (j©tcrf)apfcO (Podoba IV. l.j raste za plotam po zapušenih krajih. Ima černorzeleno, narezano perje, je košata, en komolc visoka ino ob Sent-Petrovim belo cveti-Strupno černo zernje ima v ojstri ježići. Strahoma pomnim, kako smo otroci to zel vlačili. Ako človek te pičke zavžije, od strupa zdivja. 3. Zobnik, trava sv. Apolonije (fcf)Wap$Ç$ 23jlfenfre№ajî, SSrauntt>Ur$3 (Р°' doba IV. 8.} raste po gorah, pa tudi po vertih, po 3 vatle visoko. Recel ima gladek nekoljko rudeč, ino že v posti prav lepo cveti, po 3 rožice skupej. Jih povohaš, ti dopadejo, pa nos otekel ino glava te bo bolela. Germiča zernje ob Gospojnici dozori, lepo rudeče. Od jagod se usta izpišijo, po koži melarci izpustijo, veliko žejo naredijo ino od njih hudo zboliš. 10. Cerlenka (fdf)mar$er (Podoba IV. 9. IO.3 Najdeš jo za mejami ino po bregah; kakor laška repa alj krumpir cveti. Raste nisko ino ima veliko vej, perje začernelo ino robasto, v sredi cvetja romen zob, jagode zelene ko grah debele5 ako dozorijo, so svetlo čeme, kakor Černiče alj malnce. Otrokam so zlo nevarne, tudi svinje, teleta ino kure od njih pocerkajo. 8e hujši je kostna cerlenka, ki za vodami raste, se po drevji ovija, po leti v groz-dah cveti ino po mali gospojnici dozori. Njene rudeče jagode so živi strup. 11. Voleje (tnerblafferige (Вш&еегеЗ (Podoba iv. 11.3 ima tenko steblo, v verbi 4 zelene peresa, iz katerih spomlad roža priraste, po roži pa plavkasta jagoda dozori, ki je znotrej rudeča, polna pičik alj semena; kdor jo okusi, zboli. 12. Kokalj alj pijanka 0£oUfOHt3 (Podoba IV7". 12-3 raste po vsih Sternenih žitah, posebno kedar je mokra letina. Cveti po sv. Filipi, klasje požene, ino ima zernje rjavkasto, osladno, bolj debelo, ko žito. Potreba je pleti ino berstiti, vejati ino činiti; kjer je v žiti veliko kokalja, bo slab kruh ino vsaka jed nezdrava. 13. Urajnica a/j lesjak (blauer 0fenf)Uf3 (Podoba IV. 1З.3 po gorah divje raste, po verti pa za lepši, steblo ravno, temno zeleno, po 6 čevlov visoko. Po leti ima plave zvončike po dolgovalo napeljane. Tudi romenkiat se najde, ki mu pravijo pesja smert. Obedvojn je nevärn strup. — Mnogo drugih strupnih rož ino zeli se še najde ; nar nevarniši so te. De kaj strupniga ne vžijete, vam 3 potrebne nauke za varke dam: 1. Ne jemlite v lista jagod, ne žve-kajte korenin ino zeli, katerih ne poznate, ne izmikajte iz nadmiznic ino polic nastavlenih jedil. 2. Vsako zelše ki ga živina na puši alj v kermi pnša ino tudi svinje ne snodò, je strupno. 3. Rože ino zelša, kterih nam merzi, ki se vlačno slinijo, po mertvaško žalostno cvetijo, ino začernele svetle jagode imajo, so nevarne. Pastirčika sta za potokam pasla, osladno debelo kotenje najdla ino ga žvekala. Mlajši per 7 letali hitro zboli, po trebuhi ga pece, se zvija, z zobmi škriple, oči suka ino zdajci ne sliši ino ne vidi. Iz ušes ino nosa mu kerv žene, vrat znak zasuka, ino hertiše vsloči kakor obroč. Se mertvimu se zelene sline iz ust cedijo. Ravno v takih strašnih mukah tudi starejši vmerje. Za potokam je živina trobeliko izruvala, ki sta jo otroka pojedla ino od nje moria vmreti. Bog je stvaril take zeli, de strup na se vlečejo ino v boleznih pomagajo; človeku je dal pa um ino pamet, de jih spozna ino ve z njimi prav oberniti. XXXV. Jelovca no klobase vjeclle« „Pravijo, de govori, kakor bi otrobe vézal — alj vèste kako? vprašajo gospod učitel. Ce besede izrekaš, pa jih v zastopen mam ne zložiš, otrobe vćžeš, nihčer te ne zastopi, p: 23afer — £>rot geben — Äitlt). Zveži te besede, rekoč: Sei’ 33rttec gibt betu ^illöe S3rot, bo vsaki lehko zastopil — tudi Smodejov Lenče. Povej po slovenje, kaj sim rekel? Odgovor: Ozhe dajo otroku kruha. Prav je ; samo zapomniti moraš, de Slovenci očeta .vikajo, će jih ravno v pričo ni 5 Nemci pa tikajo, kogar ne vidijo. V Nemškim besede čedno staviti, te le vodbe povančajte. Stava nemških besed JBpïtfoîjJc. 1. Ako vprašaš, postavi prašavno besedo na pervo mesto ; po tem djanko vprašanja, poslednej pa, kar se nje derèi, 2ßer fauft baê ЗЗиф rneineê 33fil* î>erê ? kdo kupi bukve mojiya brata ? 2. Kedar odgovoriš, postavi poglavitno besedo odgovora nar pred, po tem djanko in kar še več pride; p'-Ser ?Rađ)bar gafjlf baê ЗЗиф, sosed plača bukve. 3. Kedar perpovedaš, reci besedo reči al j ljudi, od katerih praviš na pervim, djanko na drugim, ino kar je več, na tretjim mesti; p: Ste ©фШСЈГСГ ?0Čf)et QtlfC ©tippen, sestra kuha dobre juhe. 4. Kazavke ђп, biC, bab , ein, eine, Cin, perloznicC guf, Гфоп i. t. d.; števnice ein, erjter, gtpeierlei i. t. d. ; namestnice mein, unfer, enei’ t. d.; predloge pot', JU i- t. d. : stavi pred poglavitne besede , reči ino ljudi, ravno v tisti padeš, spol ino število; Ser Kaufmann Faufte por 14 Sagen 100 SOîet-ien feljr febenen SBcigen, tergovc je kupil pred 14 dnemi 100 voganov prav lepe pšenice. 5. Ima djanka, ki djanje pove, za svojo pomočnico v preteklim oljprihodnim časi 5a0CII, iperben, fepn, postavi pomočnico za poglavitno besedo, djanko perslo-njeno pa na sledno; p: Sie £eufe baben Pie ©arbeit eingebracbf, tmb iperben bab ©efreibe Рге[феп, ljudje so snop je pospravili, ino bojo sterneno mlatili. —' Kate nekoljko pogovorov za mlat. Sie Srefcfy^ ft n b ftii f) atlfgeflailbett, mlatiči so zgodaj vstali. SBie Piele brefd)en auf eurer Senne ? kbijko jih mlad na vašim gumni? S3et Uttb Jit 4, in ber ^еггГфа^ git 8 jperfonen, per nas po 4, v grajšini pa po 8 oseb. Sie Seutftften haben furge uiib biefe, ivir aber (ange unb biinne Srefфf^egel, neme i imajo kratke ino tolste, mi pa dolge ino tenke cepce. ©arben muffen fïetfig umgewenbet unb baê ©frob gut auêgefcj)üttelf WCrben, snopje se mora pridno obračati ino slama dobro iztresti, borgen тСГг ben bte SDînnnêperfonen baê betreibe winbett, bie SKctbêperfonen aber reinigen, jutre bojo moški zito vejali, zenske pa činile. S)ie ÄUCCbtC fragen baê ©efretbe auf ben ©etreibefafîen, bie ©prcu aber auf ben £ungf)aufen, hlapci zanesejo dobro zernje na žitnico, pleve pa na gnojiše. ŠiC korner РСГ^ berben weniger in ber ©preti, a(ê vereiniget unb auf einen Raufen gefebüttet, zernje se v plevah manj pokvari kakor očedeno ino na kup posipano. Söie treuer jablet if)r pom Srefcben? po čem plačate od mlačve? Srefcbet if)r aucb bei ber Sftacbt? ali tudi po noči mlatite ? 2>n ber Stipe gtwfêfenfbeilê, ob eê gleich wegen ^euergefabi’ Pcrbotben ift, po pianini veci del, če je ravno za voljo nevarnosti oynja prepovedano. Sßann werbet if)t ben £eibfnuf baben? kdaj bote likof imeli?—Tudi mi bomo imeli v 6 tednih likof; le pridno nemške besede likajte, de bo nemško govorjenje prav gladko teklo. Silierten strup na mizi. „Slovencam vsaka beseda rada teče; tudi nemške se leliko privadijo, ako se jim ravno slovenska mati rada pozna — velijo gospod kaplan. Rod se pozna veci del per ljudéli po jeziki, per pticah po petji, per rožah pa po dahi. Cel jerbas sim vam rekel strupnih rož nabrati, de jih ložej pokažem, vi pa bolj čisto spoznate.“ — Zdaj rečejo od vsake škodlive rože posebej iz bukvić brati, ter jo pokažejo; pa za nektéro še z golo roko niso liotli prijeti. Tudi odrašenih ljudi je v šolo prišlo te nevarne reči spoznavat. — Ne le samo za vsakim voglam faste za nevedne ljudi bolezen ino smert, tudi per domačiji je dosti takih nevarnih stvari; varnosti je potreba. 1. Pogosto ljudje muham strupa nastavijo ino otroci se ga naližejo. Ako ravno mahoma ne vmerjejo, tako dolgo boléhajo, de je po njili. Neki gospodar je skledico mele za podgane z mišenco namešal, na per postavil ino po svojim posli šel. Gospodinja gre po moke, skledico izprazne ino žgankov skuha. Po kosili vse ljudi težave primejo; gospodar na peč pogleda, rekoč: „Kamo je moka?“ „Za žganke sim jo vzela.'" odgovori gospodinja. Gospodar ino gospodinja od tega vmerjeta, družino so komaj odteli. 2. Silo nevarna je per kühn ji kuprasta posodba, z ci-njam lošana. Skerbno se mora vmivati, ino večkrat z cinjam obliti, de se zelen volk (©ïünfpcuO ne 11 a" bére, kar je nar hujši strup. V nekim velikim mesti so v takih kastrolali študentam ribe na jesihi za večerjo napravili; po noči vsi zbolijo ino veliko jih je pomerio. Tudi losani lonci so dostikrat nevarni; če loš dober ni, ga kisline snedd. Potreba je vse romeno, rudečo alj zeleno lošeno posodbo z jesiham ino z vodo pokuhati, ino z kropam dobro poplakniti ; kar si morte dekleta posebno zapomniti, de ne bote ljudem bolezni, alj celo smerti kuhale. Mesenyaste po-sodce, pipe ino take reči tudi niso pridne, češe prav čedno nimajo. 3. Kuharcam ino kuhenskim deklam se nikolj dosti ne dopove, kako potrebno je vse lepo čedno imetij naj bo zabel, alj pominje, skleda alj pominjak; neguda nikolj ne tekne. — Mestna gospoda od pečenih pišet zboli, ki jih je v neki kerčmi jedla, če so bli ravno prav dobri videti. Zvedili so potém, kako gospodinja vrelo maslo v kuprasto kastrolo izliva, kar ga pokanja ostane. Cin se razpusti, zelen volk naredi ino masla prime. Tega zelenkastiga masla je vzela ino jim strupa naredila. 4. Marskatera posodba za pijačo je zdravju škodi iva 5 kakor cinaste bariglice alj flaše, tudi kupice, ki imajo veliko svinca alj niso čedno omite. V neki oštariji je veliko ljudi pilo ino zbolelo. Mož, kterimu je slabo prihajalo, vse prejiše; ter najdena okni v svinčasti po-sodbi prav hud jesih, ki je svinec objedal ino strup delal- Gospodinja je z tem jesiham solato napravljala ino tako svojim gostem nevedama strup dajala. Oštirji, ki vino z svinčastim cukram sladijo, so človekomorci. 5. Mleko, smetana, masìo ino take reči je potreba skerbno pokrivati. V neki hiši je gospa kavo pila, ino zlo hvalila, kako dobra je smetana; pa vender od nje zboli. Per tisti hiši so pod oknam, na katerim je mleko stalo, apno izlagali. Apneni prah se je na smetano vlegel, ino smetana škodliva postala. Pomoč v strupni nevaršini. 1. Čutiš, de si kaj strupniga pojedel, ino te v želodci peče, neznano žeja, ter se ti hoče tergati, te mika po udih, se ti temni ino po glavi moti, brez zamude po zdravnika posli. 2. Pij prav veliko mlačne vôde, tudi ene žlice raz-topleniga olja, de strup izplava, se vzdigne ino želodec izprazne. Ako se noče vzdigniti, pero v olje pomoči, ino gerlo skoz usta pošegetaj. 3. Salij ročko alj kako drugo posodvo z vodoj, vbij na vodo bciaka iz jajc prav veliko, ter pij koljkor moreš, de se iztergaš ino želodec strupa iznebi. Kedar se izprazneš, zmešaj jesiha ino vode, z cukram alj z medam posladi ino pij. 1. Ako strup bolnika omoti, je dobro limono v močno kavo ožmeti ino piti, alj pa z prav slano vodo bolnika zalivati. Vse tudi nar boljši reči so škodlive, kakor hitro se pokvarijo; p: smcrdlivo meso, alj od bolene živine, gnile ribe, gnil sir, kruh iz slabe moke alj žita, v katerim je veliko kokalja. Hkodlivo je vse plesnovo, posebno klobase, če niso prav kuhane, alj povojene. Per Jelovci v Ternim so preteklo zimo veliko kervavih klobas naredili. Gospodar jih je zlo štimal; cele 14 dni mu jih ona kuha. Mokrotno vreme je bilo, ino klobase vse kosmate od plesnovca. V nedelo po rani maši se jih najé ino opoldne se že vleže. V pondelek pošle po zdravnika, pa mu ni več pomagati. Šterti dan vmer-je5 ino malopridni ljudje rekajo, de so Jelovca klobase vjedle. XXXVI. Tudi prazna pukiia pokne* „Moj brat mi je iz Lipoglava pisal. Kdo vas to pismo bere?“ vprašajo gospod učitel, ter Lukeju pismo podajo , naj bi ga bral. Dolgo se je silil, pa težko iztiši te besede: Maj lubbrat, ti vajš, da mam malo senile, rat bi kupu 3 koze, če bi mi ti pomaga, naj te lebo nabrusim, slišal si mojo nesrečo doberniku bob mi je gravo zdrelu i. t. d. srov bodi toj brad Jur. — „Ste zastopili pismo? Tudi jez komaj. Nikoli ni v šoli bil, jez sim ga svoje dni brati naučil, pisati se je sam lotil; ni mu torej zameriti. Vam bi pa gerdo bilo, se ne bolj izvučiti. Nemški pravopis. Doslej ste pisali pogleduje napisati je, v prihodno bote pisali poslušaje govorjenje. Kdor hoče za druge pisati, de bi ga zastopili, naj te nauke dobro posnema• 1. Tenko poslušaj, kako se prav čedno govori, ino po tem piši besede, kakor jih zlagaš, kedar koga brati učiš. Ne zapiši več, ne manj, pa tudi ne drugih čerk, kakor jih slišiš; p: mleko $9Шф, ne mlenko t ft cf) i. t. d. 2. Skerbno pomni, kako besede bereš, tako jih piši ino se boš prav navadil; p: oče SScttCC, ne oča 5Л0СГ/ kakor nekteri govorijo. 3. Glej per besedah tudi na žlahto. Besede, ki so si v rodu, se tudi podobno pišejo; p: mâdjftÇ mogočen, pride ocl Š9lacf)t mogočnost, mtiffcrltđ) materno, pride od SJZuttčP mati. 4. De nam per branji sapa ne zastoji, ino per poslu- šanji ušesa ne bolijo, si morino preneha je od-dehnili. Kdaj ino kako naj prehenjamo, nam 7 znamen (UnfeefcfKiDungëjeiC&en) pom, ki jih že poznate. Pisa je zaresco (vejco,) postavi, kedar nekoljko poveš, al j mam razdeliš; p: X\)W Daß ©UfC, nteiDe Daê SSöfe, stori dobro, var j se hu-diga. Nadpikec (podpičje ;) zapiši, kedar v 2 stavah kaj več poveš, posebno pred besedami: abce, allein, Denn zakaj i. t. d. Dvapičje (:) postaviš, prej de besede koga drujiga začneš. Vprašaj (?) postaviš za besedami z katerimi poprašaš. Klicaj ( ! ) stavi za klicavkami ino po imenah, s katerimi zakličeš. Piko ( . ) zapiši, kedar zgovor končaš. Pomislej ( — ) postavi, kedar je potreba kaj na tihim pomisliti. Oklep ( ) besede zahrani, ki v mam ne slišijo, de se ne pozabijo. Všesce (,, " ) besede začno ino sklenejo, katere kdor drugi govori. 5. Pismenke (&3ucf)jîaben) imamo velike ino male. Velika pismenka more vsaka perva biti, z katero j pisati začneš', — za piko ( . ), ako spet govor zapišeš; — za vprašajam (?); — za klicajam (!), kedar se beseda načne ; — za dvapičjam (:), ako beseda koga druziga zapišemo; — v pesmih perva per vsaki verstici; — tudi v pismi perva tajislih namestnic, z katerimi vikaš; p: ©ucf) Vas, ©te Oni i. t. d. To velja po nemško ino slovensko. Nemci pišejo tudi vse poglavitne besede z velikimi pismenkami; p: S5ie ©anč gos, Dač ©фтбеп pisanje. G. Neki glasniki (©elbft(aufc) se nategneno izreko; p: dati geben, Dee Шсе detela. Slovenci pišemo take d, é, i, ò, u, Nemci po dva postavijo; p: Daš) £)aac las, Dač ?92ooč hmel. Namesti ii pišejo te; p: Dee SeieDe mir. Tudi ђ denejo za na-tegnenim glasnikam; p: £>ce £>а()П petelin, DCf £of)tt Glej Navod, gtran 27. piacilo, ber @d)llf) soin. Z Itimi kam ђ nategnejo tudi povzdignjene glasnike ä, o, it/ pa () nikolj ne izreko; p: Die 93îüf)(e mlin. 7. Neki glasniki se izrečejo kratko ino ojstro; p' brät ber SSruber, ber Sritf stopinja. Slovenci jiI1 pišejo à, è, ì, ò, ù, Nemci za takim po 2 tUmika zapišejo; p: bie ©33e brana, ber Jammer kladvo. Namesti t? se piše cf, ino za zapiši ђ. 8. Tihniki (Mitlaute) so nektèri mehki, p: 5, b, 6 j al j ojstri p, p, t, d. Ne mešaj jih v pismi, ampak dobro na ulte vleci, ali se mehko a/j terdo izrekajo; p: bas £efen branje, bas? (Bffett jeja, bas? SßafiTer voda. Ako na konci besed ne razločiš, nategni jih ino boš najdel, če imajo pismenke melike al j terde; p: baê ©rab — beê ©rabcê. 9. Prav pisati je potreba vse pismenke posebej razločiti; pervenci se pa tega pisaje privadijb. Nate za, popotnico nekoljko nemških pogovorov. £atbarf) ip bie £)auptjtabt in Sira in, Ljublana je poglavitno mesto na Krajnskim. Kako se veli poglavitno mesto na Stajarskim? ©rei p Gradec. Sel’ £>err 23eprB=©ommiPar ip gekommen, gospod obsega so prišli, ©in šreunb ip ein ijroper @фа^; menu bu if)tt haben î»iUp, fo mupt bu beêfelbeti inerti) fepn, prijate/ je velik zaklad; če ga hočeš imeti, moraš njega vreden biti. ©Ijripué fpraci) • „£iebet cure ^einbe !" Kristus je djal: „Ljubite svoje sovražnike!“ Sünepinge! lernet »on ber biette $(eip unb -Örbuung / mladenci! učite se od bučelce marlivosti ino reda. S)ie Quelle piepet fcpnell ba; hin — fo febminbet аиф baê шсп[фПфе £ebett/ vir teče hitro naprej — tako zgine človeško zielen je. Ser ^адсгбигГфе hat mit ber !ШфГе fei* neu 25ruber erfehoffeu, strelcov fantin je z pukšo svojiga brata vstrelil. „SöifiTet if)tr tvo bas? деГфеђеп iP?" vprašajo go spod kaplan. Vam bom po slovenje povedal. V Sapo teh je imel borštnar eniga sina per 12, drujiga per 7 letih. Oče grejo iz doma, mati kuhajo, dečka si pa v Sobi jigrata. Starejši pukšo iz police vzeme, na ponovco pogleda, pulfra ne vidi, misli de je prazna, ter se začne z njo obračati. Zdaj petelinca napne, v svojiga brata pomeri, sproži ino zopet napne. Se enkrat podere — pukša pokne ino bratec se inertev zverne. Zenice pulfra se iz pukše na ponovco potrosilo je ino vnelo. Pubič zakadi flinto, grozovitim zavpije, ter se na mertviga brata verze ; alj ni ga več mogel obuditi. Pukša je dobra reč za zveri ino hudobne ljudi, to de nevarna. Kako se strela varati. 1. Ne jemli v roke ne pukše ne pulfra, dokler oberniti z njim prav ne znaš; si pa za to postavlen, varno se takih reči privajaj. Pukša ima vosko gerlo, pa smert iz njega rjove. 2. Strelniga praha ne dajaj otrokam, ino dobro ga z-hrani, de abotniki do njega ne pridejo. Prepovedano je neznanim ljudém pulfra prodati, ako skazenge nimajo. Le malo kaj take robe se doma z-hraniti smé; kar je poveč, se zvunaj v pulfernim turni zaklene. Z lučjoj nikdar blizo pulfra, tudi z železarn ino kresnim kamenam ne; z fajfoj se še blizo perkazati ne smčš. 3. Blizo strela ne hodi, naj strelajo z možnarji, alj z pištolami. Cio na strelnim lovi je nevarno; marskdo nerodnih strelcov namesti zveri človeka vstreli. Si na polji, alj v lesi, ino strelce blizo čutiš, ne skrivaj se, ampak vstani, naj te vidijo. V Stranicah je gospod za zajcain hodil. Neumna pasterica ga vgleda, se v germ skrije, gospod misli, de se je zaje zme-zil, po nji pokne ino jo vstreli. 4. Ne strela j z. l'ducami, tudi ne z rjavim’ pukšami; rado se razletijo ino perste poberejo. Neki dečko je votel kluč dobil, ga prepilil, nabil, v zemlo terdno zakopal, žerečo gobo nastavil ino se vgenil. Kér ni dolgo pogorelo, leti ino gobo podpiha. Mahoma polene, pulfer, kluč ino ženila mu v obraz zleti. Desno oko mu je izbilo ino vsiga ožgalo; dolgo ni pogledati mogel. 5. Fantje! ne vadite se strelanja, lova alj jaye ; kmetovski jager je po navadi slab gospodar. Ako pa po streli greš, ne kradi zverine; tudi to je huda tatvina. Varno nosi pukšo, de si jo ne sprožiš, nabito na lopi ne prislanjaj, z njoj ne tolči ino luknje k sebi ne obračaj, ter ne pozabi, deje nevaršina velika, dobiček pa mali. 6. Kedar pukšo alj pištolo nabijaš, ne jemli popirja, ki se ga pečaten vosek derži; nar boljši je suh bradat mah, ki po drevji raste. Ne strelaj po strehah ne po ljudeh, naj si ravno ojstro ne nabiješ; žereč popir rad ogenj zanese, nabit cegel alj pesek pa ljudi oškodje. V Poharjih so fantini na velik ponde-lek z pištolami strelali. Neki poberiih hoče ptujiga mladenča splašiti, ino mu pod pasuho vstreli. Mladene se zmezi ino nabit pesek mu desnico razterga, žile razdere, ino neđolžnimu pravo roko v nič per-pravi. Koljko je srotej bolečin preterpel za neumniga strela del! liavno zalo je na gostijah ino takih priložnostih strelati ojstro prepovedano. 7. Ne straši ljudi, naj bojo veliki alj mali; tudi prazen strah škodje, posebno pa mladim ljudém ino nosečim ženam. V ljudi pomerjati ino poderati je nespameten kratek čas. Nesreča nikolj ne počiva; zato se veli, de tudi prazna pukša pokne. XXXVII. Štirje elementi« Čudna je ta, de na sveti vsaka veči reč manjši v sebi ima, ino še tako mala, še manjši elemente zapo-pade, kakor besede svoje zloge ino pismenke imajo. Moder je, kdor jih vé prav razdeliti, tudi vi se morte naučiti. Rako se zlogi razdelijo ino skrajšajo. Kedar na kraji verste cele besede zapisati nimaš pr ester a, jo razdeli, zaznanim z vezikam [s al j - ), ino kar ostane, v drugo ver sto postavi. V slovenjim loči besede, kakor si jih zistavljal. Nemške besede imajo svoje posebne šege. 1. So besede zistavlene, razdeli jih po zistavi, p: .£)auč = t>afCC hišni oče, ?p2uttcr - mild) materno mleko, Sungïfïau devica, 5ung*ling mladenč, pošten, ©e4)0r = fant pokor šina i. t. d. Z. So besede samosvojne, ne zistavlene, vzemi tihnik k drugimu zlogu, če med 2 glasnikoma stoji; p: Š5e = fett metla, SOiau-tCr zidar, = tkavc. Sta med 2 glasnikoma tihnika 2 al j več, odloči posledniga k drugimu, vse druge pa k pervimu zlogu', p: kolar, grah, ()Ung?rig lačen. Zistavfeni tihniki d), gt’, pf, pfj, fd), ft, tђ, se ne razdelijo, postavi jih kakor bi eden bil; p: 5( = pfel jabelko, 50ÎCK = fd)Ctt ljudje. 3. So zistavlene besede predolge, a/j pa ne prav za-stopne, se v sredi razdelijo; p: ©i’t>apfe[s£3rannf* wein krumpirjovc, @d)uieu',£)6eraufjìd)t šol viši oskerbija. 4. So nam navadne besede pisati predolge, jih okrajšamo, ter le poglavitne zloge alj pismenke zapišemo. Tako p. reci: postavim; i. t. d. beri: ino Glej Navod, stran 37. lo drugo; g. beri gospod', kr. beri krajcar; gl. ben goldinar. Nemci perkrajšajo v navadi te le besede: (. 3. beri: laufctlfceit i^afjreê letašniga leta. j. £5. beri: jum šSeifpiel; Sr. reci: Srau; #r-reci: 4pcrr i. t. d. Per takih okrajšali naredi piko CO?" Z(idna pismenka more vselej tihnik biti, p : 9Зf. Pfarrer fajmošter i. t. d. Vaja navadnih pisem. Dal je oče svoje dni sina h kovaču v nauk ; pa je le gledal, kladva ni v roke vzel, de bi pretežko ne delal. Dostäl je svoje 3 leta ino se izvučil, pa še konj-skiga žrebla ni znal narediti. Tako bi se vam tudi godilo, ako se naj potrebnišili pisem ne navadite. Vsak skerben gospodarima svoje gospodarske bukve, v katere zapisuje, kar razseje ino namlati, izkupi ino poplača, ter ob novim leti porajta, alj je na zgubi alj na dobički. Tako popisilo sim vam že pokazal. Pa tudi barantâvc ino vsaki rokodél, naj bo šivar alj čevlar, tkâvc alj coklar, mora popisvati, kaj je komu naredil-Ob novim leti rokodél iz svojih bukev izpisek naredi, ino ga dolžniku pošle. Konto alj izpisek. Teržanu Gregorju Pikelnu sim to le obutel naredil: V 1S4Ï. gl. kr. 6. Svičana. Gregorju Pikelnu 1 par novih škornov 6 . . n Ani Pikelnovki 1 par novih šolnov 3 24 10. Sušca. Antonu Pikelnovimu sinu 1 par čevlov podelal . . — 48 IS. Rožnika. 5 parov čevlov okerpal; sku-PeJ 1 15 13. Kimovca. P etru Krakarju, hlapcu, 1 par novih podvezank ( £5unb; storil .... 4 50 5. Grudna. Barbi Reparci, dekli, 1 podel napravil 2 15 Naštčvk . . 18 12 V IjCinFscrzi 31. grudna 1847. •lasse* Smolar, teržanski šoštar. Kedar te plačajo, podpisi: Plačilo sim gotovo prijel. Jsmez Smolar. 13* Zdaj se pa nemški izpisek naredimo. Conto p&et 2tuèjüflcl. Sur -Demi 2Ini>reaê59ïraf, £anî>e[émann ju Sfau* fa$, finì) folgende бВаагеп abgcliefert roorfcen: 1847. fl. fr. 8. Wdl 5000 Siegeffaten, baè looo 5« 25 fl. . . • 125 » 800 l'/völlige 9îeid)(âbett, baê 100 511 24 ft. 192 — » 80,000 ®acbfđ)inbe(n, baê 1000 31114 ©пмфеп 56 — 15. Suni. 60 фааг Sercfyenbäume su 3 fl. 30 fr. . . . 210 — » 382 gicbtenbäume, baê 'Paar 31t 2 fl. . . - 382 — » 20,000 Cacbsiegel, baê 1000 311 9 fl. 180 — » 80 Starti» Half à 3 fl 240 — » 50,000 IDtauersiegel, baê 1000 зи 7 fl. . . 350 — 6. September. 6000 10fđ)ul;ige fBreter, baê 100 51t 4 fl. 24 fr. 264 — » 2800 Sercfycnbreteln, baê 1000 311 10 fl. . . 28 — » 600 £)iifeljfangcn, baê фааг 51t 12 fr.. . . 60 — » 500 Startin Sebertot) ju 1 fl 500 — Summe . . 2587 — îrofin am 31. Seccmber 1847. 9*ifolrtu§ ätfifttfd), Soljfyänbler. 1. Per konti zapiši vzgor po imeni, komur si kaj delal alj prodal ; tudi ne pozabi ga pisaje počastili za terzana, mestlana ino gospoda, kar mu gre. 2. P odreži napisek, zareži od kraja to/jko, de dan postaviš, kdaj si mu odrajtal, z končam pa ceno po goldinarjih ino krajcarjih, v srebri a/j v ban-kovcah, de ne bo zmote. 3. V sredi zapiši blago, alj pa storjeno delo, ino komu si kaj naredil. 4. Cene podvezi, poštej, ino naštevk podpiši. 5. Zapiši kraj, dan ino leto spiska, poslednič pa svoje ime. Je konto namesti kvitinge, se inora na štem-pel pisati. Od tega vam bom prihodno nedelo pravil. Gospod učitel so rekli, de vsaka še tako majhena reč še manjši elemente v sebi ima ; veste, kol j ko elementov je na sveti? Iz 4 elementov je vse, kar leze ino gre, kar vidimo ino občutimo. Saj po verbi jih morte poznati. I. Zrak (Silfi) »lj podnebna sapa. 1. Podnebna sapa, cèdua pruna odeja, ki zemljo ogrinja ino vse živi. Več je potrebna, ko vsakdanji kruh. Po vsili krajih ino špranjah, po vsaki žilici teče; kjér žive sape ni, je smert. Po sapi plavajo dišave, pa tudi smrad, po njej priplava luč ino glas; kjer sape ni, je večna tihota. Po sapi se ljudje v razpetih balonah pod nebam pe-Ijajo ino ptice letijo. Je sapa čista, nam sonce lepši sije; je mokrotna, sonce ino mesene bledo svetita, zvoni motno pojo. 3. Podnebna sapa ima svojo težo, pa je veliko bolj lehka ko voda. Kakor je vreme jasno alj oblačno, vedro alj deževno, je tudi sapa težej alj ložej. Merkur (živo srebro v stekleni cevki, ki je od zgorej zaperta, od spodej odpertaj nam težo podnebne sape kaže. Modri možjč po njem vreme prerokujejo. Poglejte ga na okni! Kedar merkur visoko stopi, bo vedro ino jasno, ako v sredo stopi, se rado premeni; pade merkur zlo globoko, bo burja ino dež. Bolj naglo ko merkur vstaja, alj pada, popréj bo drugo vreme. „Mlakar v Loki imajo na okni možunca, ki se pred dežjam pokrije, ino odkrije, kedar bo lepo vreme“ — pravi Mlinarcev Blaže. — Veste, kako je napravlen? velijo gospod kaplan. Znotraj, kjer se roka z klobukam trupla derži, je v tenki cévki struna rahlo vdjana, na struni pa roka perlimana. Je vreme močarno, se struna nategne ino toljko zasuka, de se možunc pokrije; je ve- dro, se vsuši ino spet zasuče, de se možek odkrije. To vsaka dila, ki ni prav suha, stori. V mojim kraji obesijo velik pesji stric na okno; ako se stisne, bo dež; se razšopiri, bo lepo vreme. Tudi stare rane ino slabi zobje človeku povejo drugo vreme. Pa na vse to se ni zanesti, ako drugi veter potegne. 3. Veter vstane, kedar se podnebna sapa omezi, ino tako dolgo piha, dokler se zrak alj luft ne zravna, kakor se voda maja, ako kamen v njo zalučaš. Ogenj (pozemelski ino nebeški) veter naredi. Vetrov je veliko, nam so nar bolj znani topel jug, merzel sever, moker vogeršek, ino suhi gornjdk. Po zdolci ino jugu, pravimo, de bo dež, po vogeršeku sneg, po gornjaki lepo vedro vreme. Če v jesen alj v spomlad na večer sever alj gornjak piha, bo drugo jutro slana; piha po zimi jug, sneg kopni ino se led raztaja. Vetri so velika dobrota božja, nam sapo učistijo, škodliv sopuh razženo, gonijo mline po suhim, ino velike barke po morju; burja pa tudi drevje polomasti, strehe razterga ino velike voze na cesti prekucne. V nekih krajih Afrike ino Azije v časih grozovitim kužen veter piha, ki živino ino ljudi zamori, ako se hitro po zemlji ne vležejo. 4. Nar bolj zdrava sapa je po vertih ino poljanah; nar bolj čista po planinah; zato so ljudje po takih krajih zdravi, rudeči ko mleko ino kerv. Nar slabši sapa je po velikih mestali, po zapertih prebivavnicah ino v zi-dovji, kamor véter ne more. Gori v kaki sobi veliko sveč ali lampic, je preveč ljudi alj živine v tesnobi, se zdrava sapa povžije ino oslabi, luči začno mračno goreti, ino ljudi težave obhajati. Hočete v zdravi sapi prebivati, odprite okna, posebno kedar sonce sije ino vsaki den prebivavnico prevetrite. V jesén ino v spomlad ni zdravo hiše prezgodaj alj pa prepozno odpirati, tudi ne, kedar je vreme deževno. 5. Gnila sapa, življenji nevarna, se najde po zapertih kletih, v vodnakih ino v podzemeljskih dumplab. Iz mokriga oglja po močarijah ino mlakah se naredi tudi goreča sapa, ki jo per nas iz neumnosti za copernice imajo, kedar včasi njeno luč v močarnih krajih vglédajo. Po Angleškim z takoj gorečoj sapoj po ulicah svetijo. — Huda kisla sapa se naredi iz tlečiga oglja, posebno pa v kletih, kjer novo vino al j mošt kisa. V taki sapi luč vgasne, človek vmerje ino živino zaduši. ©. Kaj je storiti, kadar v hudo nevarno sapo moraš? Odpri take kraje, naj zdrava sapa skoz vleče; v podzemeljske dumple alj Štirne verzi goreče slame, ako se nima kaj vneti. V nevarn štepih kropa vlij, ki hudo sapo pokonča. (jGrätz. Zeit. 1842, Nr. 95.) Preden noter greš, si gobo v dober jesih pomoči, ino pod nos priveži, napravi luč na dolgo palico, ter pred sebo sveti. Vgasne luč, hitro zbeži nazaj. Dobro je tudi v take kraje strelati. — Ako človeka huda sapa zaduši, le hitro ga na zdravo sapo zanesi, izsleci do goliga, polivaj z merzloj vodo j, dergni z mokrim suknam ino pihaj mu sapo skoz usta, ter ga pod nošam z hudim jesiham pomakaj, kakor tudi po sencah ino po čeli. Jelenovca mu dajaj pod nos duhati, med tem pa po zdravnika pošli. 7. Kakor dihamo, zdravo sapo na-se potegnemo, ki se v plučali kervi prime; nezdravo zopet izdihamo. Torej sapa hujši smerdi od človeka, ki znotraj gnije, alj pa po ustah prav čeden ni. Manjši prostor ko je, ino več ljudi ko v eni sobi živi, bolj je sapa nezdrava. Pre-bivavnice bi naj bile po 10—12 čevlov visoke, okna po 4% visoke, po 3% široke, prag saj po 2 — 3 šolne nad zemljo. Ni zdravo v močarnih krajih prebivati, alj pa gnojnico pred pragam imeti, tudi ne dišečih rož alj sadja na okno alj blizo glave dčvati, tudi ne koritov ino smerdlivih pominjakov v hiši terpeti. Mokrotne čumnate so močno škodlive, tudi z apnam pobelene, dokler se pravne posušijo. Skerb za zdravje mora velika biti, ker je zdravje nar dražej časno blago. II. žemlja. Zemlja, po kateri hodimo, ima kamnje ino perst. Perst je rodovitna, kakor puhlica ino cerna vertna zemlja; pa tudi nerodovitna, rjava jilovka pešanca ino prod. Iz gline (jila} délajo cigel ino druge glinaste po-sodbe. Iz persti kamenje priraste, ki je mehko, kakor lapor, dober za gnoj; alj pa terdo, kakor marmor ino granit. Nar potrebnej vam je poznati beli pšeničen kamen za apno, pa čern alj eržen kamen, ki se v zidi puti. V zemlji so cele gore soli, ktero koplejo ino kuhajo: pa tudi svinca, železa, srebra, zlata ino žlahnih kamnov, ktere v rudencah kopajo. Tudi naše truplo je iz zemlje ino se zopet v zemljo poverne; zemlja je torej nas vsili mati. III. Ogenj. Ogenj, neka goreča, živa stvar, spi v mnogoterih rečeh, se izbudi, vneme ino začne goreti. Ogenj vnemeš na sonci, ako z steklenim očalam sončnih žarkov nabereš, jih na dobro gobo alj kaj suhiga napeljaš. Ogenj tudi vkrešeš, ino divji ogenj narediš, če 2 lesena hloda dolgo glodaš. Mokra kerma se sama vžge, če se prav suha ne spravi. Nekakšen skriven ogenj ima žganje; divji Indijani ga ognjeno vodo imenujejo. Tudi človek poseben ogenj v svojim životi ima, ki za toljko dalej živi, za koljkor manj skoz jezo, nečistost i. t. d. v vanj pihaš — z hudo premočno pijačo ne polivaš. Človek po navadi dalej živi, ki je bolj merzle, ko preognene kervi. Ogenj je žlahna reč, dokler ga varjemo. Per njem se kuha živež, teče železo, srebro ino zlato, nam daja luč po noči ino toploto po zimi, nam pa tudi premoženje v pepel premeni, ako ga ne okovarimo. IV. Voda. Voda, čista, tekoča stvar po vsih žilah zemlje teče, pa tudi pod nebam v oblakih plava, iz vrelcov perzvira, iz oblakov deži, ino je nar žlahnej balzam za naše življenje. Ni vsaka voda enako dobra, ne zdrava; lužniki ino mlakarji imajo mehko vodo, pa tudi trešelka je per njih doma. Gorenci imajo terdo vodo, ino so tudi bolj terdniga zdravja. Nar čistej voda je iz neba kapnica, alj pa po zimi snežnica; tode za pitje ni. Mlake ino stoječe vode nikolj ne pij. Zima vodo v led premeni, vročina pa v sopuli. Voda, ki v posebnim kotli vreje, čudno močen sopuh daja, ki barke po morji ino po vodah goni, pa tudi cele rajde vozov po železnih cestah vleče, hitrejši, ko ptica pod nebam leti. V Celi se to čudno delo lehko vidi. Kaj si človek ne izmisli! Voda se v megle pod nebo vzdiguje, ter se v dež, sneg, pa tudi v točo premeni. Po meglah spoznavamo, alj bo vreme vedro, alj bo dež. Ako se megla po gorah na vdolalj po tleh vleče, sodimo, de bo v 2 dneh dež. Je zjutraj kervavo nebo, pravimo, de bo zvečer blato gerdo ; zakaj sonce skoz deževne megle rudeče sije. Se pa sonce zvečer, preden za gore gre, iz oblakov po hribih ozira, pravimo, de bo drugi den vreme lepo. Maverca alj božji stol se nam perkaže, kedar je temen oblak pred nami, svetlo sonce pa za nami; toraj ga pred poldne v zahodi, po poldne v sončnim iz-hodi vidimo. Kaplice dežja skoz sončne žarke padajo, ino naredijo sedméro farban trak. Tudi na mizi lehko ma-verco vidiš, ako sonce skoz kupico vode sije; še lepši za potokam, ako proti temni senci vodo škropiš, ino sonce od zadej sveti. De bi mavha dnarjev bila, kjer maverca pije, je prazen basen, ki se mu krave smejijo. Kaj pa sončen ino mesenčen krog pomeni? Ako veliko mokrote iz vode ino zemlje pod nebo vstaja, se žarki krog sonca bolj razsvetlijo, kakor okolj goreče sveče, kedar je veliko soparce v sobi. Pravimo, de ima sonce alj mesene obroč, ino bo hitro drugo vreme. Kako pa včasi po dvoje soìic alj mesencov vidimo? Po zimi v oblakih voda zmerzne, ter nekak svetel jev-nik naredi. V tém svetlim ogledali, podobo sonca ino mesenca gledamo, kakor v mirno stoječi vodi. Pravil mi je neki sosed, kako ga je groza obhajala, po zimi gredé dva mesenca videti. Kedar mémo naše hiše pride, sliši mater peti, ki so dete zibali, ino ves strah ga mine človeško petje čuti. Tako si nevedni ljudje prazen strah délajo, ter ne véjo, de take perkazni le drugo vreme pomenijo. Voda, če ravno dober kup, je vonder nar dražej reč, potrebnej, ko vino. Hočemo njej v čast zapeti od vode ino vina &j. XXXVIÌI. Po Dolenskim grižo imajo« „Še vas nobeno ni griže dobilo ?“ vprašajo gospod učitel. „Vsi smo še zdravi, hvala Bogu!“ odgovorijo šolarji. -— Varjte sej dnevi so gorki, noči pa hladne. Lehko se prehladite, posebno, ki zvunaj spite. V postranskih farah zlo grižo imajo, po troje jih v eni hiši leži, ino veliko jih je že pomerio. Gospod fajmošter so mi naročili, naj vam še bolj na tenko povem, kar so oni iz kancelna oznanili : Rako sc griže varvati. 1. Ste na polji ino vas silo žeja, denite po 2 žlici do-briga jesiha v 1 bokal dobre vode; taka pija, ne premerzla, je nar bolj zdrava ino pa nar bolj dober kup; žejo ogasi, ino oživi človeško truplo. 2. Trebuh (črevoj posebno po noči toplo ohranite, ter se odenite, de se ne prehladite. Ena sama hladna noč vam lehko smertno bolezen prinese. 3. Ne jejte zeleniga, ne preveliko zreliga sadja, posebno ne grižnatih sliv (jnešpelnov.) Ako se takih najeste, pa vode napijete, bo hitro merzlica alj pa griža. Tudi rženjak iz noviga zernja slabo pečen vam lehko grižo prinese — tudi napol zrela sočiva. Ako ste v griži, ne jemlite, kar bi vam jo prehitro zaperlo; lehko bi vmerli alj pa v drugo hudo bolezen padli. Truplo se mora izčistiti, ino bolezen is života pospraviti. Izroči se torej sastopnimu zdravivcu, naj ti Ahacelna pesine, stran 71. modro pomaga. Ce kdo per hiši v griži leži, skerbno ga snažite, blato iz hiše hitro pospravlajte; ino za zdravo sapo skerbite. Tudi per grižnatim ne smete ležati; zakaj griža se rada prime. Zdaj vam moram pa tudi od neke druge griže po-védati, ki nektére gospodarje hudo grize, ino to so dolgovi. Kdor se zadolži, si v premoženje cerve zaredi, ki mu ga do sledniga krajcarja izglodajo. Dolžnik mora posojvavcu dolžno pismo dati, ino po cesarski postavi od 100 gl. posojila 5 gl. obresti vsako leto placati. Kolj-ko goljdinarjev posojila, toljko grošev obresti na leto. Kako se naredi: 1. Nar prej mora imenovati dolžnika ino posoj-vavca. 2. Posojilo, naj bo v dnarjih alj v družim blagi, se z pismenkami zapiše. 3. Mora povedati, v kakih dnarjih, v srebri alj v bankovcah. 4. Koljko obresti ino kdaj de je plačati, kdaj posojilo poverniti. 5. Kraj ino den. kdar se dolino pismo stori. 6. Podpiše se dolžnik; če pa sam ne zna, ga kdo drugi podpiše, oti pa se podkriža. Ako dolžnik vsiga pisma sam ne piše, se morte 2 priči podpisati. Kdor druge podpiše, mora vselej tudi sam sebe. Dolžno pismo se piše na štempel, veći a/j manj, kakor posojilo znese. Naredimo ga pervie po nemško. Dolžno pismo. 0c0uMrief ^-tK^'d-гч^ ßvijß-t*. г^-м-т^ iJi-'t+j** j 00 j/ß-d. <•** 2. ^Jtx-ß-xt'rt-n- у-и- -О-ГЧ* , ■$*■-!? jč+ тУ^-^-^-ГЧИ јјЈгЧ-d txOt^ta WLt-d 0 J^-0 dion / 00 jß-ß. jn d r* пј^п^пп. dßß. чп^/ЗгК-хчпп ix-m / (ÿ. ddd^dm^ndnn j <§ /). 7 ‘ Ж#»~£ To dolžno pismo mi bole prihodno nedelo poslovenili. Posojvavec mora dolžniku, kedar plača, kvitengo (plačilni list) dati. Hočem vam jo po slovenje zapisati', bom saj videl, ali tni jo bole na nemško obernili. Kmtenga. (D d ato goldinarjev v ereßn, katere je meni, poàojmku podpieammu, */ftiha ßTreß-nik, ij ofmarja doma, j oßreetjoj tako piovermi, de nimam od terja dolja ne jej ne moji erßi kaj več per njem tekati. Ojl V ßjirkovci 30. proeenca / 84-8-кГо je J 00 ji. ereßrar ddeonard [Ггектк, terèki kupčovavc. Kvitenga more 1. z pismenkami zapisano imeti, Boljko prejme s ; — 2. zakaj prejmeš, na obresti, alj poverinii; — 3. od koga prejmeš, ime plačnika alj pa kase, iz katere potegneš', — 4. čas zasluzeniga plačila ulj obresti ; 5. den ino ime prejemavca. Ako sam kvi-tenge ne pišeš, morte biti 2 priči ino podpisane zapisani. Na levi se tudi število postavi, koljko kvitenga priča. Imaš pečatnik, ga k svojimu imenu pritisni. Tudi kvitenga se mora na Stempel pisati. Kaj pa je Štempe 1. Svetli cesar za pravico čujejo. De se njihovi skerbi pravice izročijo, se piše na popir, ki ima cesarsko znam-nje, ino ga Stempel imenujemo. Vsako pismo, ki od kake pravice govori, naj bo dolžno alj plačivno, naj se prosi alj obljubi, mora na štempelni biti. Stempeln*! so veci alj ttianši, ter se vzćmejo po števili dnarjev, alj po imenitnosti pravic ino gosposke, na katéro se piše. I. II. Znese » število » do ères 20 gl. 20 » do 50 je Stempel » » za » 3 kr. 6 » III. » » » 50 » » 125 » » » 15 » IV. x> » » 125 » » 250 » » » 30 » v. » » » 250 » » 500 y> » » 1 gl. VI. » » » 500 » » 1000 » » » 2 » vii. » » » 1000 » » 2000 » » » 4 » Vili. » 7> » 2000 » » 3000 » » » 6 » IX. » » » 3000 » » 4000 » » » 8 » X. » » » 4000 y> » 6000 » » » 12 » XI. » » » 6000 » » 8000 » » » 16 » XII. » » » 8000 » kar je več » » 20 » V časi kdo kaj z-hraniti da, alj odrajta, ino hoče skazengo imeti. Takimu pismu se veli prijemen list, alj po nemško: Cmpfimcifcljctit oi>cv fimjriffe. '^**'^** ****** ******** ****** ^^у^****** ^**^**А* s/pV-H- o2>**'^t>** ******* ^*/^** ****** ^z*:*^**^A* ^****'^* Prijemen Ust mora povedati: 1. Dajavca ino pri-jemenka; — 2. izročeno reč; — 3. zakaj jo da, ali na posojilo, alj hranilo ; — 4. den, kdaj se prejme. Dones teden prinesite ducine (šliberskcj bukvice, ki tudi pričajo, kofjko so kmeti vsako leto dolžni, ino ko/jko dacje odrajtali. Pokazal vam bom, de jih bole poznali. Cesarske oblastije ino pravice. „Gospod učitel so vam dones pravili, de svetli cesar za pravico čujejo • alj so pa kos po celim cesarstvi več od 40-000.000 podložnikov oskerbeti?“ vprašajo gospod kaplan. — Kar sami ne zamorejo, jim cesarski kraljevi namestniki pripomorejo, ki imajo od njih pravico, čast ino oblast. Potreba jih je spoznati. 1. Pervi ino narviši samo-oblastnik alj samoder-žec so naš svetli cesar (Njih cesarska kra- ljeva svetlo'st}, ki imajo v svojim poglavitnim mesti Beči (Dunaji) svoje nar viši dvorske oblastnije (ЗШпфефј^ p: ces. kralj, zedinjena pemsko-estrajska dvorska kanclija i. t. d. Kar ces. kralj, dvorski sveto-vavci sklénejo, morjo svetlimu cesarju h poterdenju dati* Vsaka imenitnej dežela ima svojo deželno vladijo (£anî>eêrf(}tei’ling ober ©ubcrnium)/ ki ima vse druge višej gosposke svoje dežele preglédati. Deželne oblastije nar viši poglavar je deželni vladitel (©OUttCrnCUr), ki ima svoje vladovske svetvavce C©ulkniia(rčitl)e). Taka deželna pravica je v Gradci, v Lublani, v Teisti i. t. d. Vsaki krog dežele ima svojo krožno oblastijo (Uittj alj krajšijo, ki čuje nad manjšimi gosposkami po deželi. Krajsije pervi oblastnik je kroga poglavar (JftrciX Hauptmann), ki ima svoje pomočnike, kroga komisarje C^reiêcommiffdrej. Krajsije so v Marburzi, v Novim mesti, v Celi i. t. d. Vsaka obsega, ki nekoljko sosesk alj far obseže, ima svojo obsežno gosposko alj komisijo (J8č£jrF0o{>ri(}fčitJ, ki ima svoje rotmane (IXtcfyferJ, de po soseski za pravico čujejo, ktérim naj potoži, komur se krivica godi. S. Gosposka ima bukve cesarskih postav ©СЈеЈфифЈ, po katerih sodi, kdo ima prav; ima pa tudi bukve kazen, kastig alj štrafing ((2ti'ûfgcfc^; 1>цф), po katerih deželne hudodelce štrafuje. Včasi napravijo ljudjé med seboj terde pravde, ki se ne dajo ob kratkim skleniti. Za take so učeni prav-darji (2lDï>ofatClt) alj doktorji pravice, ki jim pravde sklépajo. Vsaka dežela ima svojo deželno pravdo (ifanb' Ссф^Ј/ ki sklene, kar se nižej gosposki poravnati ne da. Taka deželna pravda je v Gradci, v Gorici i. t. d. Kar deželna pravda ne dokonča, se da na viši pravdo (j21p; pcllafionëgct’kllt); ki je za naše kraje v Celovci. Kar viši pravda ne dožene, pride k nar viši dvorni pravdi (obcrfte 3ufitJf;of|tClleJ na Dunaj; ona čuje nad celim cesarstvam, naj se vsaki mu pravica zgodi. — Se v pravde podati je nevarna, zlo škodliva reč; lehko se zapravdje premoženje, poštenje ino dobra vést. Kdor mir ljubi, ne bo nikolj na zgubi. 3. Ker niso vsi ljudje po volji božji, ino se ne dajo z lepim vladati, je svetlimu cesarju ino gosposki vojske ulj žoldnirstva potreba, de pravico terdi, ino miruljubne hudobnih ljudi, razbojnikov ino vunajnih sovražnikov varje. Žoldnirstvo ima svojo nar viši gosposko, ces. kralj, dvorili Vojni zbor (X f. £)OffnecjČl’at()j; potem ima vsake dežele ces. kralj, vojna viši komanda (f. F. ï9îilifûF'©C' beraUContmanbo), per regimentih pa viši poglavarji C£>rijteJ, major, stotniki (JpauptleuteJ ino drugi oficirji oblast. Koljko skerbi imajo svetli cesar ino njihovi pomočniki! Kako nehvaležni so, ki se njim vstavljajo! Puntar, ki ljudi nad gosposko šuje, ni prijatel božji ne svoje dežele. Svoje dni so hudobni ljudje Dolence nadražili, de so dolgo let svojo staro pravdo gnali. Celo zdivjali so, gosposko klali, ino stane požigali5 poslednič so bili premagani, ojstro kaštigani ino poglavarji puntarije ob glavo djani. V cesarskih deželah je nad 80.000 kmetov v tém puntarstvi smert storilo; 10 let niso vinogradi rodili, ino so poljane v puši ostale. Vboštvo je bilo povsod, ter je pričalo, kako žalosten konec puntarija ima. „Oblastnik je namesti Boga tebi k dobrimu, govori sv. Pavl. Ako boš pa hudo delal, boj se; on ne nosi zastonj meča — božji hlapec je, mašvavc h strahovanju tega, ki hudo stori.“ Zakaj pa je toljko dacij na sveti ? Zato, kér je toljko gosposke ino žoldnirjev za pravico ino strah, katére svetli cesar z dacjo darijo. Kmetu služijo, kmet jih mora tudi po svojim deli plačevati, naj se mu ravno v časi težko zdi. Kar podložniki cesarju plačujejo, s tem plačujejo svetli cesar svoje pomagavce, ki delajo tudi za nas. Kako nespametno je, gosposko čertiti, ki dacje pobera ! saj jih sama za-se ne pobere. Kako hudobno je per dacji goljfati ! Taka goljfija je nar hujši tatija; za eniga goljufa morta dva po nedolžnim več plačati. Kaj ni v-smileni Jezus za-se ino za Šimona Petra dacjo odrajtal? Svoje dni so se ajdi v nekim mesti svoji gosposki vstavili. Moder mož jim smešen basen pové. Nekdaj, je djal, so se udji človeškiga trupla želodcu (Jrebuhu) zoperpostavili. Noge so djale: kaj bomo mi tako težko nosile—roke: zakaj bi mi tako težko delale — usta govorijo: po kaj bi mi za tebe grizle! Tudi oči niso hotle več gledati. Pa tudi jez za vas kuhal ino vam kreposti pripravljal ne bom — odgovori želodec. Kaj se zgodi? Noge oslabijo ino več prestopati ne morejo; roke so tako nevečne, de se ne zmezijo; usta se komaj odpirajo, pa kaj požirati ni. Truplo obnemaga ino vmira. Tako se bo tudi vam brez gosposke godilo. Vi delate scer za gosposko, pa tudi gosposka za vas; vi dajate gosposki đacjo, gosposka vam daje pa moč, pravico ino pa mir. Eden brez đruziga ne zamoreta biti.“ Ta je resnična; pa še bolj resnična je beseda Jezusova; ki veli: «Dajte cesarju, kar je cesai joviga, ino Bogu, kar je božjiga.“ XXXIX. Dvojna Siiiga. „Dones sim vam nekaj za živino prinesel; slišim, de so med vami svinje močno bolne“ — začnejo gospod učitel. «Vsakimu bom eno dal, ki bo prav dobro znal, kar bom prašal ino učil. Nujetov France ! posloveni mi nemški Smpfangfdjcin, ki na tabli stoji. Urbanov Jaka! ti mi boš pa razložil, kaj se v prijetnim list zapiše.“ Gospodar mora svoji družini dvojno plačilo dati: Letni zaslužek ino pa postenje po zasluženji. Pervo odšteje, drugo zapiše, ino poslu per slovesi da; zato se to pismo veli posloven list alj skazenga : £nf(afifc0cin (ßcu0,ni$y ^^4+ 4^ ^1#4++Ì' jßß't+l'ß-P'VJ, -LtM 2 *** ** S-vS-rl-U-lf-l-Vri-Xld-j- . Cji-^t-ISM^Sč-t-J^d 1Х1Ф1- C) /• (ßit T C 7>-i < ul / $/f.7 ' dSt-i^dw-i. cSid-*1 ? с/«Дfi/ V7 Skazenga. J'ina S'errili, laten to pidrno priča, ip ÇSoêa na 7jorendlim doma , 2.2. let dtard damica , je per meni O leta pa luhendlo dello pridno mo pvedto Šupila, pohlevna f tiha ino rada doma• jVcrad -jo id dvoje dlupße pudtim y 1er de ji pa êoljôt dl upi a Lape, jo p tern pidmam pohvalim mo po padlupenju priporočim. 'U Uehovcak 27. prudna /S4-7. Stefan Seréni l, Imet. De se skazenge prav naredijo, je potreba družini, de pridno sluzi; slaba bi bila hvala na pismi, če vest pravi, de ni resnična. — Potreba je gospodarju, de po resnici piše, kar druzinče zasluži, ino z pi srnam ne laže ino ne golfjd. Sola?ju, ki se je slabo učil, so tudi yospód slabo skazenyo dali. Njegova mati prinese sordità skazenyo nazaj, rekoč: „Ako boljši skazenge narediti ne znajo, škoda de so toljko let v šolo hodili.“ — „Ako ravno znam, pa ne smem, ker tvoj sin boljši ne zasluzi;u ji gospod odgovorijo. Boljši je zamera za resnico, kakor hvala za laz. Skazenge se družini na Stempel po 6 kr. pišejo. Lehko bote še kdaj za kaj prosili, naj bo za službo, za pravico ali za kako pomoč. Prošnja se mora kratko pa dobro pisati; p: liih lilij e ijenfdjufi! л- .................. it-tt ivti fi/ Ji H 5 vt j ji iittftjivtû^ it i///' 1 t it < i t i/iiH л; ii t- * Hii Hjj'11 t ji tfH-Kt- л»500 jii. ii*f üi'i'i'** Ìftjt4a, it--tt ■ C-o ùiji^jii1 jj t*-ki xi ijj^isii tv vit* ni ix* it-ttjit 500 jii' ttvf/iv-i-tjf-i-'i*-. i Ut JU-v taji o ptt- j (j. cv? u k/ (' Î $/JJ * 1 1. Prošnje na krajsijo ino nižej gosposko piši na šlempel po в kr. ; — na škofijo ino deželsko vladarstvo Po 10 kr. ; —- na dvorske nar viši oblastnije ino na svetliga cesarja po 15 kr. Prosiš za kako službo al j milost kako gosposko, vzemi štempel po 30 kr. — 14* 2. Prosiš gosposko, stori vzg or napis, piši na desno, naj bo leva stran prazna. Pisme, z katerimi prošnjo podpiraš, zaznamni z pismenkami, ino te na levo zapiši. — 3. Viši, ko je gosposka, niže j svoje ime podpiše, pa tudi kraj, kjer prebivaš. — 4. Pismo po dolgim pregeni, ino napiši na pervo stran zunaj gosposko, kateri pišeš, svoje ime, ino kdó si ; pa tudi z kratkim, kaj želiš. Vse to se nam lože j pokaže, kakor dopove. Živinska kuga. Veči skerb, ko za kanzlijo, vam mora bili za živinsko rejo, kako se goveda ino svinje oskerbijo ino škode obvarjejo. Ces. kralj, kmetovska tovaršija je pod-učenje poslala, kako se svinje perečiga ognja obvarjejo, naj se vsakimu da, ki zna brati. Pa ne, de bi kdo ta blek svinjam med pomije dal, al j pa na svinjak perbilj to bi kaj ne pomagalo. Mora se zastopiti ino po nauki tudi storiti. Beri Jankova Marjetica to podučenje ! Vse, kar je za svinje rečeniga, tudi sploh za govejo živino velja, razen vraštva alj arcnij, ki se le svinjam tako naredijo. Potreba vam je, vediti: 1. Kako se bolno živinče spozna? Kedar rado ne je, ima kalne (motne} oči, ušesa alj prehladne alj prevroče, glavo obeša, po malim stopa, mu dlaka po konci stoji, ne prežvekje i. t. d., živinče ni zdravo. Ako več živine ob enim zboli, je bolezen kužna, ki se živine prijema. 2. Kako se živinska bolezen razloči? Navadne bolezni per goveji živini so: gobična gniloba (?9ìunbfdule)/ mramorka (^ungenfrcbê), parkelna kuga (Шаие^ (СИСђе),м vrančina kuga (^Ш^епфс), devetogobenca (gofei’bori'O, ki je nar hujši. — Svinske bolezni so nar navadnej : pereč ogenj ali šen j, kušarji ali vratina oteklina, ikre alj stroge (ginnen) i- t. d. Ako bolezni ne spoznaš, hitro po zastopniga človeka alj živinskima zdravnika pošli, naj presodi, kaj živinčetu je* 3. Kaj je storiti z bolenim živinčetam? Odloči ga hitro od zdrave živine, ne goni na pašo, ampak nar boljši kenne mu daj, govedu tudi soli lizati. Se pokaže bolezen kužna, brez odloga deželski gosposki povej, naj se kraj zavarje ino bolezen ne razšira, ne po živini, ne po ljudeh, alj po slami. Boleno živinče se ne smé brez dovoljenja zaklati, ne meso jesti 5 v samoten kraj se naj gioboko pokople, hlev, v katerim je padlo, ino vse, česar se je doteknilo, se mora prav pridno očistiti, tudi gnoj alj slama zažgati, alj v kraj spraviti. (,'uješ, de je v tvojim kraji živina bolena, ne goni na pašo, ne na semenj, ne vozi v tisto sosesko. Tudi je potreba domačih zdravil k redi imeti, p: solniga kamena, encjana, kolmuža i. t. d. Védeti vam je pa tudi, kar živini škoduje, p: de se po mrazi ne pase, prevroče ne napoji, presrovo ne nakermi i. t. d. Ložej je živino zdravo obderžati, kakor boleno ozdraviti. Človeška kuga. Huda je živinska kuga, ki ljudem domačo živino pobere, pa strašnej je kuga, ki ljudi kakor muhe mori — začnejo gospod kaplan govoriti. Hvala Bogu, de take že veliko let v naših krajih ni bilo ; alj po Turškim še neprenehama kraljuje. Zavarvani so tisti kraji, ino na Turski meji straža stoji, de živa duša v naše dežele ne more, dokler svoje kontumacje ne opravi. — Pa neka druga kuga se po naših krajih šira, ki jo ljudje sami delajo — nesrečna zyanjica. 1. Žganje le za zdravilo velja, naši rajni so ga v 0-marco zaklépali ino le po žlici dali, ako je komu slabo bilo. Zdravo je žganja požreti, kedar v kako nezdravo sapo grčš, alj kaj posebno težkiga delaš. Po nekih krajih pa žganje iz podzemlic alj laške repe, iz bele pčšce, iz sadja ino iz zernja delajo, si ljubi kruhej v strup premenijo, ter dušo ino truplo morijo. Žganje truplo mori, ino kakor živi ogenj po vsili udih šviga; kdor se ga preveč napije, mu začne iz gerla goreti. Muzeg se po kosteh suši, želodec skerči, udi tresejo, lice kuhano, ko rak, al j pa bledo, ko perst-Perva bolezen žganopivca pobere, nobeno zdravilo se takiga ne prime. Kakor vesa hodi okolj, ino v mladih letali onemaga. — Na Nemškim sim poznal imenitniga kmetvavca, ki je vsaki dan štertinek žganja nakuhal ino ga družini po vedrici na polje dal. Pili so žganje, ko krave vodo, pa v enim leti sta mu 2 hlapca od žganja nagle smerti vmerla. — To se pravi ljudi moriti. — 2. Žganje požre ljudém premoženje, ter cele rodovine oslabi. Vbogi ljudje se lehko za ene krajcarje napijejo; navadijo se žganja, ino poslednič goldinarjev ni zadosti. Doma se kregajo, tepejo ino preklinjajo, otroci so bledi ino raztergani. Pijance nese posledni pert za žganje, onemaga, ne more delati ino za kakim plotam vmerje. Oče pijane — mati pijanka—otroci pa sirote ino siromaki (jbutelni), ki pregrehe svojih starišev nosijo. Tako cele dežele obožajo ino človeški zarod se poživini. Kjer se veliko žganja pije, tam je veliko boja ino morije — zakaj? 3. Žganje človeku pamet zmami ino dušo mori. Uči ga — svari ga — nič se ga več ne prime. De se bolj kregajo, tépejo ino kolejo, se poprej žganja napijejo-Naroči žganopivcu dones, ne bo jutre kaj vedel; možgani se mu sušd. Nekaki hudi duh žganopivca obseže; ako ravno rad, ne more svoje navade opustiti, dokler ob pamet pride ino sam sebe ogonobi. Na Nemškim se je premožen mož žganju podal. V kratkih letali se mu na pameti meša. Od samiga pekla govori, ino pravi, kako že za njega v peklenskim breznu netijo. Nekoljkokrat je v Dravo šel, pa so ga sopet srečno oteli, ino varha je moral imeti. Neki den ga varli v sobi pusti. Ni imel drugiga, kakor robec (diademi). Vzeme jo, ino se na rim za pečjo obesi. Takih žalostnih pergódb ima žganje veliko. 4. Kaj pa je storiti, kedar se kclo obesi? Hitro ga reši, pa varji, de prenaglo ne pade. Razreži obla- 2215 čilo, položi ga na zemljo, zglavje višej naredi, z vodo ga škropi, v usta mu sapo pihaj, ter mu po malim glavo perklanjaj. Dergni mu persi ino trebuh z suk-nam alj z kertačami, daj mu jelenovca vohati, alj pa mravi na dlani zmučkaj ino pod nos derži. Jezik mu dobro z vodo ino jesiham omivaj, med tém pa drugo truplo v tople perte zavij. Ogreto kamnje mu devaj pod pasuho ino med steguje, alj pa ležiše topliga pepela njemu napravi. Bog nam daj pravično pamet, ino nas varji take nesreče ! Varujmo se nje pa tudi sami. 5. V Ameriki ino na Angleškim imajo nad 1198 bra-tovšin, ovarvati sebe ino svojih sosedov nesrečne pijanosti. Vsaki brat se zaobljubi: 1. Nobeniga žganja pili, ne svojim domačim take pije dovoliti, ne prodajati, ne kupovati. 2. Se z nobenim pijancam muditi, ampak bežati iz kraja, kjer se za pijanšino pamet prodaja. 3. Braterna ima oblast vsakiga is svoje to-varšije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter ga bratam ino sestram na znanje dati, naj se ga varjejo. 4. Vsako leto se znidejo ino pogovorijo, kaj je v braterni popraviti. Skoz take bratovšine se je nad 2 */2 milijonov Irlandov poboljšalo, ino se nesrečne pijanosti odvadilo. Tudi vi mladenči ino deklice tako braterno med sebo naredite: Ne okusiti žganja, naj si bo hvaleno, kakor rado; mlaji ko ste, hujši vam vsaka kaplica škodje. Se bote kdaj ženili, pijanke ne jemlite , naj bi ravno v dnarjih sedela. Gerd je pijane, desetkrat gerši pijanka; ona še svojiga sramu ne pokrije. Se bote možile, nikar, de bi se pijancu zaročile; pijane ino pa vbijavc sta si brata. Varvati se je vsakiga pijanca ino se mu z senenim vozam zogniti, posebno pa žganopivcu. V sedajnih časih več ljudi žganje vmori, kakor kuga. XL. Svetliiiova Nanika je vmerla* Kaj vam je Svetlinova Nanika izporočila? vprašajo gospod učitel. — „Meni svojo Dušno pašo“ (molitvine bukvice), odgovori Mlinarič Nežica; — „meni pa svoj pas,“ odgovoriLazarjova Katra; „oblačilo pa svoji stari teti Lizbeti. — Reva je dolgo bolezen imela; na sušici alj jetki je vmerla; ino njeno oblačilo mladim dekletam nositi bi varno ne bilo; taka bolezen se po obleki ino obuteli rada prime, posebno mladih ljudi. Ali je kaj testamenta storila? — Rada bi ga bila pisala, pa ni več zamogla. Tri priče pokliče ino v pričo njih nekaj svoje erbije po rajnih starejših svojimu bratu Lukeju, nekoljko farni cérkvi, nekoljko pa ubogim izporoči“ —pravi Mli-narič Blaže. „Mlakar, ki so tudi priča, so me naprosili, de sim popisal, kakor jim je napovedala.“ — Lehko bo prej alj slej tudi kdo vas izporočal; hočem vam torej pokazati, kako se naredi: Testament alj posledna naredba. U imeni predvete Urojice dllenem pet jdravi pameti dvoje podledno dporočilo narediti, Ju naj po moji dmerti velja- /. jVaj ddòoj mojo dudo dprime ; truplo pa dva domača duJovmJa J pojredu dprejmeta. dPo-jredniJam naj de podtreje; Jar je prav, pa drej dedmine. 2. fPojlavltnija erßa postavim ofvetlin fdukeja, ki jdaj pet soldati k na fda&kim slu ji, naj ja meno doßl, lat črej mojo potreßo mo sporočilo ostane. 3. 23ornaci jarm cerivi v oflavini sporočim dvajset joldinctrjev, naj jospod j’ajmoUer omislijo , cesar je nar ßolj potreßa. 4- o/por o cim ja dejelske sole pet joldmarjev, vßocjim pa deset rajni s, ki Jih naj jospod ÿajmoster rajdehjo. Ô. кЛ1ојо cßlelo naj ofvetlin fijßeta moja teta nosijo f kar jim ostane , naj lah stan ßaßici dajo. 6. jfloji prijatelci f ^/Jdlinaric jVeji, sporočim dfjusno pašo, naj se mene spomni , h sim is tek ßu Ivic molila j Jdatn fdajarci, moji tovar sici pa , h mi je tako lepo strejla ; sporočim svoj sreßern pas, ki so mi ja moja rajna mati japustih. 7. . fjrejor Jfvale , moj doßer oskerßmk t ki f éo je toljko ôkerdi ja mene aneli ; Sojo tudi */**. b. F pisanji, **** c£xii--r’£-r‘. j», F podpisi, *** £nia d. F napisi, *■** t^t-ча oeül^l£. Za kmetovske ljudi. a. c*S**^/£^***/***----------------- Poden-------- Pjuvi prijatel. b. Ako ga ne poznaš a/j posebno v časti imaš, ga vikaj. e. o^*****i*'^o*-^**^**, Perjirnvlen. d. £]ЧР ££l.г£££tM-utt' c£tv-;/(t-iHttli- £dč' (pode- nimu kmetu P. P. Za mestne ino gosposke rokodele. a» , ------ PjO Kt V4S> ! kjl- aokojioUvan joajiod! 1». 0***« F nemškim se onika, po slovenje pa vika. c. ^**^-»*^*-»******, c/odro-Voljen. d. Pdtt- td-rt-t* 'djti-KiKt-H' 3£. 31. 2)idokojiodvanimu cjodjiodu 3. P-Za imenitnej gosposke ljudi, učenike, pisarje i. t. d. a. dhd-vߣ-nid£-rt*i- Prediali joójiod ! b. $***. Onikati je bolj štimano, vikati pa bolj prav. c. > dPnpravlen. ll, Q}£vߣnid£'r4+ d££. d£l. £Pte- Slacjtmu dJ. dJ. Za imenitnej gospode, komisarje i. t. d. a. ^К*****/ dPreßlacjorodm, ZJióoiojioètvani cj.oójiod! li, Gm. dTudi дв juóe: ^***-»** £}£d>^£t^id^£= Vaia êlacÿorodnoôt. c. ^***^*1^**«-^ dPodloìfen. <1. ^ ddć. ddd, VlàoliO-rodnimu} Velciofivalmmu 2°ófl°du / ^ođ^odu dJ. dJ■ Za gospodo žlahtniga rodu. a. £jv*j?*wߣ= k* f oJ-xf-tZidi-'iÿ.'rixi ^^м**#* / V\ eolio rodni jlahtni cjoójiod! I». ^*£**#* ојЈхихЈ****. Vaja Canada. c» d*^**~M**. jYar poliorniôi ^£^^xi= •t>xt-xiidi-'^.r‘K* ^-гчах* ! Vaôtivredru cjođp^od I li» Vaia caètivrednoót. C, Vdetti. ti, U-%*. d-i'il- ■'.J i ' ul%iI P ‘lj i1 ;,i ui 11' no èli joópodu cjoàp oilu >11. >J- •VI. Sdì. jVjik caótivred- * #/ ! v /‘l 1.1'- Za déliante ino viši duhovne, sa idf-iÿ.'i+Kt ■>■■>.di vi 4') i*-una cÈ^-ч^кн- « dl UIÓO- locaétivredm , veliloucem qoépod defiant J I>. ^И-гча D aia Üisolo = častivredno è l. e. Ved vdan. tl. Vd. c 11: 1.'1 dt y i o''i> pii p~] oi^ij ili / >£*>/, < 1p ii-xi-hin- ddi-4aiai* ddd. Sl. Vioolo - cađlivrednimu ; Vi' dòlo-učenimu qoófiodit qodhodu cjoópodu cjOApodii Zagrajsko gosposko alj komisijo, a,. c£i>V ! dfhvale vredna ijOópOóla ! C\d-11 t4i£ rH o ddp-ijli L pdli-tKiKiq id’-xpV yii- e di. rr oft v ale vredni qoéfioóh dl. Za krajsijo. a. Woj'dd-v-hdp^'i'/ d’ix-ij. d'£* 1-pqd. dPrav hvale vredna ccó lraj.iija. ?». di kralj- KU vVlïur* édjC & T ß. > ‘ tdtx d r V. ddc. dPrav hvale vredni J. ce ó. kralj. krajci ji Pišeš na viši gosposko al j zlo imenitno gospodo, prosi na to učene može, naj ti napišejo. Pišeš ženam al j gospem, po zakonskih možah jim dajaj slavno ime $ p: v******** .jd-un*čl ! Uicoko-ßlci- jorodna cjoójia ! Pišeš kaki samici pošteniga kaj, napiši; ^ČUp-t^^aLvči, ! dPoôtena divida ! Pisal je keršanski divici mladenč pismice, ki ni bilo zadosti pošteno. Devica pismo vzeme, ga zožge, pepél v pop/r zavije ino pošle nazaj, rekoč: „V tém listi najde on moj odgovor, ino pa svojo prihodno podobo — prah ino pepél.“ Tako tudi vi storite, ako kdaj enako pismo dobite. Nesramno pismo hujši vgrizne, kakor stekel pes, ee se ga ne varješ. Od steklih pesov. Ste slišali žalostno prigodbo, kako je pred 14 dnemi stekel pes v Lazah Kolarjevo pasterico vgriznil? začno gospod kaplan perpovedvati. Pred 3 dnemi je še le si-rotle v strašnih bolečinah vmerlo. Redka, hvala Bogu, pa grozovitna, nalezliva je ta bolezen. 1. Pes steče, kedar od gladu ves pretergan okolj leta ino izmika, kar najde — od vročine po leti, če ga ne cediš ino ne ostrižeš — od prevelike zime, če nima na toplim ležati — od tepenja ino vjedanja — ako mu prevroče jesti daš — če je smerdlivo meso, ino zdrave vode nima. 2. Pes, ki se klaverno pomika, jesti noče, v kotéh po-ležuje, kalno gleda, ter se solziti začne, ne pije ino se vode boji, bo hitro stekel} brez odloga se mora vstreliti. Še začne pes domačih /ogibati, jezik iz 15* gobca moleti, ino krog sebe kavsa, malokdaj laja, pa še tistokrat pivka, je hudo stekel; kogar vgrizne, mora večidel vmreti. Se pesu vlačile sline cedijo, se mu gobec peni; ino rep pod se vleče, je nar hujši stekel. Tak pes okolj 'divja, vsakiga popade, ki niti blizo pride, zdaj na ravno leti ino se zopet oberne, pa naglo zbeži, kedar vodo alj kaj svetliga vidi. Oči ima ognjene, začernel jezik mu iz gobca visi, psi pred njim bežijo, po malim onemaga, dlaka mu po konci stoji, dokler se iztegne. 3. Kako hitro nad pešam kaj takiga zagledaš, glej de ti ne vjide; mahoma ga daj vstreliti alj vbiti, ter po soseski oznani, naj se varjejo, ino v stran beži, kdor ga sreča, ako je všel. Brez odloga se gosposki oglasi, naj nad stekliga psa lov naredijo. Steklo ži-vinče se mora z kožo vred na samoten kraj prav globoko pokopati, njegovo ležiše zožgati, kedar so se mu sline cedile, postergati, stene ino pod z živim ap-nam očediti, tudi lonci alj ketne razbeliti. 4. Je steklo živinče kogar vgriznilo, hitro rano z svojo vodo izpiraj, z cestnim praham jo omesi ino prav dobro čohaj, de kerv teče — pest soli v topli vodi razpusti ino rano izmivaj — nareži čebula ino česna, v jesih pomoči ino obeziij, na ravnost pa po zdravnika pošli; če koljkaj zamudiš, bo prepozno. Tudi kraj, kjér te oslini, je potreba skerbno omivati, rano pa orézati, alj z žerečim železarn ožgati; tudi je dobro, pulfra na njo potrositi ino večkrat požgati. 5. V časi pes na tihim steče, ino se skrije, tudi mačke, svinje, lesice, clo kure stečejo, ter so človeku ravno tako nevarne. Pred nekimi letami so na Drevenskim stekliga volka vstrelili, ki je troje ljudi ino nekoljko goved ogrizil. Per človeku se ta nesreča stekline še le v 14 dneh, v 1 mesenci, tudi čez leto ino den po vgriznenji prikaže. Moti se mu po glavi, davi ga, po udih terga ino brhkosti ga obhajajo. Takiga človeka se mora gosposka hitro podstopiti, de ga za-varje; razen strežejev nihče blizo ne smé. Ako vmerje, mèrlica ne vmivati; z rokavicami se iz postele v trugo dene ino pokople, postel ino vso orodje požge, stene obélijo, tla globoko postergajo. 6. Žalostno je bilo vbogo pasterico gledati, kaj je ter-pela. »Skrivala se je ino vpila, de jo žeja; so ji piti ponudb, jo je bollo zadušiti; z vodo še blizo smeli niso. „Pomagajte, pomagajte! je vpila, de bi bil skoraj konec mojiga terplenja!“ Vzela je od vsili svojih slovo, pa tudi prosila, naj bežijo, de jim kaj ne stori, kedar jo muka zgrabi. Strašno ji perse vzdi-gvalo, penila se je, ino sline krog sebe pluvala. Po-slednič ji vrat oteče, usta so cerne, terga jo po vsih udih; ona oslabi ino vmerje. Kdo bi se nad toljko nesrečo ne razjokal! 7. Take nesreče ovarvati, dajte pešam jesti zadosti, pa ne prevroče, ampak hladno, piti dobre vode. Lepo jih cediti, ne dajte okolj letati, ne pretepajte ino ne dražite jih; imajo kosmate ušesa. Prehude ino prestare pese dajte vstreliti. Kdor svojiga psa več ob-rajta, kakor človeka, je pesji stric; ino takih abotnih stricov je zlo veliko na sveti. XLI1. €ro§pod déliant pridejo. Na št. Mihalsko nedelo v Slavini sv. Mihaela obhajajo, ki je cerkve ino fare patron. Poprejno nedelo je bilo oznanjeno, de gospod déliant pridejo, ter bojo šolarje, pa tudi mlade ljudi v cerkvi poskusili, kaj so se pretečeno leto naučili. Gospod fajmošter starejšam vka-žejo, naj otroke — gospodarjam pa, naj rejenke, mlade hlapce ino dekle ob devetih zjutrej v cerkev pošlejo; šo-larjam je pa bilo naročeno, naj se čedno opravleni ob pol devetih v šolo znidejo. Vsa fara je bila po konci, cel teden se učijo ino poskušajo, kdor bo več znal. V saboto večer v večerki ob štirih začno možnarji pokati, ter celi fari oznanijo, de se gospod déliant pri— peljajo. Ravno tisto dobo tudi večernice zvoni. У nedelo jutro so gospod déliant spovedvali, gospod kaplan rano opravilo imeli. Ob devetih napravijo gospod učitel procesijo. Šolarji grejo z svojo bandero gospodu dehantu do farofa naproti. Farna muzika, ki so jo gospod učitel pred 10 letami vbrali, spremi duhovšino v cérkev. Vsa cérkev z enim gerlam sv. Oče naš zapoje. Gospod déliant se v stran altarja vsédejo, gospod fajmošter pa ker-šanski nauk izprašujejo, kakor jim naročijo, poslednič tudi sami nekoljko poprašajo. Po keršanskim nauki stopijo gospod déliant na kan-cel, ter stariše ino gospodarje pohvalijo, de tako skerbno svoje mlajši k nauki'pošiljajo. „Zares, so djali, je veselje poslušati, kako mladi ljudje odgovarjajo. To je hvala vaših skerbnih učenikov ; pa tudi vam lepo, preljubi moji Slavinčani. Rad bi vas za vse reči pohvalil; pa kaj de ne morem. Najdem — kar je vam gerdo, kerstne bukve pregleduje, veliko nezakonskih otrok. Farno popisilo preiskaje, najdem veliko število berznih samic, ki se po bajtah veci del z fačeki valjajo. Take keršence so fari, kar so stenice v hiši, alj pa moli v žiti. — Per-poročim vam gospodarji, izpraznite svoje kajše takih ljudi; ino če to mogoče ni, pomagajte jim, naj v zakon stopijo, de bo vlačuganja konec. V zemite pa tudi take iz vsmi-Ienja v službo, ter z njimi poterplenje imejte zavolj deteta, ki je nedolžno. Kar bote takimu storili, vam bo Kristus poverini. Alj zapelivcam ne dajte k voglu. Drugič imam potožiti vam, vi kerčmarji ino likebi, ki razvujzdanim ljudem ob nedelah ino praznikih potuho dajate. Vaše hiše bi imele biti hiše dobrote, pa so le mesnice pohujšanja ino pregrehe. Čujem, de se per vas cele nedele prepijančje, cele noči preraja, ker razberzdani rokodeli bližne fabrike samice napajajo ino zapeljujejo. Kamo bo prišla vaša fara, ako temu konec ne bo ! Tolaži me lepa angelska braterna, ki sim jo per vas najdel. Zaupam, de bo vaš farni patron sv. Mihael z svojimi tovarn brate ino sestre te sloveče braterne varval, naj bo močna meja razujzdani zapelivosli. Perporočim vam, mladenci ino deklice, svete zakramente pogoje vredno prijemati; Kristus je prava vinska terta, vi ste njegove mladike. Žalost, de je toljko stillili tudi med vami, ki preredko k božji mizi hodijo. — Vi očetje ino matere, ne pozabite, de ste pervi namestniki božji, vsaki per svoji hiši. Pomagajte svojim duhovskim pastirjam lepo pasti drago čedo Kristusovo. Tudi iz vaših rok bo pravičen sodnik duše podložnih terjal. Blagor vam, ako porečete: Tukaj so, ki si mi jih izročil; nobeno se ni pogubilo. Kedar vsaki stan, kakor je bilo potreba, zadenejo, začno tako lepo k poboljšanju prigovarjati, de se je vse jio cerkvi jokalo. Vsakateri sam per sebi obljubi, po svojim stani zvesto dopolniti, kar so gospod dehant povedali. Veliko peto mašo so gospod dehant imeli; gospod fajmošter ino gospod kaplan sta jim stregla. Vsa cerkva je mašno pesem pela, ino domači godci so piskali. To cerkveno petje z domačo muziko sklenjeno je gospodu dehantu toljko dopatilo, de so gospoda licitela zato so-sebno pohvalili. Po večernicah pridejo netlelsko šolo poskusit, ter se začudijo toljko šolarjev ino solare. Vertni-kova Marjetica je gospodu dehantu čeden zvezik rožic podala; bila je skorej nar manjši. Kotnikov Jože pred šolarje stopi, se pošteno priklone ino v imeni vsili začne, kakor so ga gospod učitel naučili, rekoč: Visoko-častivredni gospod dehant! Veseli nas, de imamo toljko skerbne gospode, ki nas tako lepo učijo, naše veselje pa je dones toljko veči, ker Njim, visoko-učeni gospod dehant, lehko pokažemo, kaj že znamo. Naj nas torej perzaneslivo poskusijo, ali smo hvaležni učenci toljko skerbnih učitelov. Naši odgovori naj Njim pot saj nekoljko povernejo; ino če zaslužimo, Njihova pohvala nam nar slajši plačilo naj ho, za to kar smo si prizadeli. Bog daj srečo: Njim veselje, nam pa dobiček!“ Tako je prav! gospod dehant pohvalijo. Vsako po- sebno delo se naj pošteno začne, pošteno sklene. Kar si Jože ti začel, bom dones jez sklenil. Bog daj srečo! Zdaj zapišejo drugošolcam rajtengo na tablo. Bila je sredno težka. Vsako na svoj popir rajta, dokler per-vošolci zlagajo ino brati poskušajo. Od vsake besede, ki so jo zložili alj brali, hočejo gospod dehant vedeti, kaj pomeni, kaj uči. Kar ni eno vedlo, mu je drugo pomoglo. Drugošolci berejo potem sv. evangel tiste ne-dele, pa tudi evangel na spomin sv. Mihaela. Vsako znamnje so morii razkladati, zakaj stoji, ino kako se v branju razloči. V začetki so se šolarji gospoda dehanta nekoljko plašili; poslednič bi bilo rado vsako povedalo, ker so toljko zgovorni bili. Gospod kaplan poprašujejo, kar so pretekle nedele učili. Slišati lepih, imenitnih ino potrébnih reči se je toljko ljudi nabralo, de so skoz okna v šolo gledali. Gospodu dehantu se je skorej tožilo sku-šno skleniti; tako dobro so znali. Po skušni odmolijo ino grejo v procesjivza gospodam dehantam pod lipo, ki je pred cérkvijo stala. Solarji se krog lipe vstopijo, gospodi med njimi. Vse okna, svisle ino drevje je bilo krog ino krog polno ljudi, Gospod dehant z roko mignejo — vse potihne, ino oni govoriti začno. Zdaj je šola za letošno leto končana, lehko greste šolarji ino šolarce po službi božji v gorico, na polje alj kamor radi. Kratek čas vam bo saj, ako bukvice z seboj vzevši, kaj lepiga bérete, ino na paši, kedar ste živino okročali, se kake molitvice učite, alj lepo pesem zapojete. Jelite, preljubi! lani osorej vas veliko še mislilo ni, de bi letas na št. Miholco znali tako dobro brati. Tako mlado drevje berst poganja, pa tudi mladost svoj žlahten sad daja. Marskaterimu vaših verstnikov ino verstnic bo žal, de so lepo priložnost zamudili, ktére bojo težko več včakali. Leto je preteklo vam ino njim; vi ste na dobički, oni na zgubi — vbogi nevedni divjaki, kakor so bili. Dobro je res za mlade ljudi, de se v šoli kaj naučijo. „Kar se v mladosti naučiš, z tem se na starost preskerbiš“ — kakor ste dones brali. Slišali so lehko vsi vaši tovarši, stariši ino cela fara, de vaše stopinje, ki ste jih v šolo storili, niso bile zastojn. Pervošolci znajo skoraj vsi zlagati 5 kar jih je boljši glave, znajo brati natis ino pis, dobro šteti po eni, po dvé — do desetih; poznajo številke nemške ino rimske, vejo koljko je dni, tednov ino mesencov v leti, tudi kako se imenujejo. Drugošolci berejo gladko ino razločno, pišejo za silo, ino naredijo domače rajtenge iz glave kakor na tablo, naj si bo doštčvati alj odštčvati, poštčvati alj razštčvati. Tudi nemškiga branja so se toljko naučjli, de se lehko nemšine lotijo, ako bo komur potreba. Človek ne vé, kamor še pride. Posebno hvale vredno je, de ste slišali, kako se ljudém ino živini v sili pomaga. Koljko je starih ljudi, ki tega ne vejo. Poznate domače reči, škodlive ino dobre; pa tudi dežele ino ljudi, ktéri krog nas živijo. V cerkvi per keršanskim nauki sim posebno zadovoljil. Blezo se je tudi vašim starišam ino gospodarjam dobro zdelo, kako ste gladko ino čerstvo odgovarjali. Za te mesence, katere ste v šolo hodili, se že zajde, kar znate. Pa nikar ne mislite, de je zadosti; le začetik nauka je to, ne pa konec. Sami se morte zdaj gnati ino poskušati, kar ste se v šoli učili. Veste pa tudi, po kaj človek v šolo hodi — se brati ino pisati uči? Le samo za to, de bi po tem umnejši ino pridnejši bil. Starisi ino pređpostavleni so vas samo za to v šolo pošiljali, naj bi jih potem raj vbógali, bolj skerbno molili, lepše služili Bogu ino ljudém, ter rastiii ne le na starosti, ampak tudi v ljubeznivosti per Bogu ino ljudéh. Lepši reči bi vam ne imeli dati, kakor de so vam dali v šolo hoditi ; hvalo jim morte za to vediti. Posebno hvalo ste pa tudi dolžni svojimu skerbnimu gospodu kaplanu ino gospodu učitelu, ki sta gostokrat kosilo na mizi pustila ino v šolo šla. Častivredni gospod fajmošter, vaš skerbni farni oče, so drugošolcam, ki svoj nauk sklénejo ino šolo zapustijo, lepe bukve za popotnico omislili. Vsako naj jih do smerti varje ino prav skerbno bere. — S slovesam ino pohvalo vzemejo zdaj od šole slovo, ter svoje govorjenje sklenejo. Gospod kaplan berejo drugošolce po imeni ino zasluženju. Vsako v sredo pred gospoda dehanta stopi ino se pošteno priklone. Gospod fajinošter podajo lepe rodeče bukvice gospoda dehanta, oni pa šolarju, ki vsim gospodam roko poljubi ino se tako čedno v versto poverne, de jim lierbta ne oberne. Tudi Blaže ino Nežica sta slovenske bukvice dobila, ako ravno le eno leto v šolo hodila. Brati sta že poprej znala; pisati ino računiti sta se pa tako naučila, de sta ju samo Kotnikov Jožef, pa Sodinova Zofa prekosila. Blaže je dobil bukve, ki se jim pravi: Vsakdanji kruh; Nežica pa: Nauki ino Molitve za mlade ljudi. V bukvi-cah je bilo pisano: Za popotnico skoz nevarno življenje Blažetu Mlinariču, pridnima šolarju 1847. Pa tudi v Nežinih ravno tako. S pervošolcami smo enako zadovoljni — sklenejo gospod fajmošter. Nar pridnejši so: fgospod učitel jih po imeni berejo). Darila vam še za letaš nimam dati. Za dobro imejte, kar sim vam jez ino drugi gospodje storili, bukvice vbogim zastoju dali, krajdo, popir ino druge potrebne reči oskerbeli, vse zato, de bi kaj lepiga od vas slišati bilo. Le pridno se doma učite, de ne pozabite, kar že znate. Pervo nedelo po vsili svetih, če zdravi v čakam o, bomo vam zopet šolo odperli. — Za likof de-našniga dné, ki je vam ino meni toljko vesel, zapojmo z enim gerlam Večernico: Glejte, že sonce zahaja i. t. d.#) Zagnali so pesem, de se je po vsi slavini razlegala. Godci so jo spremljali, ino po vsakim odstavki prav čedno vložili; na Homci ino v Slavini pa slovo zvonijo. Zolarji se bojo postarali, ino še svojim vnukam perpovedali, kako lepo je bilo, kedar so gospod déliant v Slavino prišli. XLIII. ^traina ii«é. Blaže ino Nežica nista dalej v šolo hodila, pa nauka doma v nemar ne pustila. Vsako nedelo ino praznik, p° *jj Ahacelna pesnic, stran 11. zimi tudi ob delavnikih, kedar ni bilo drugiga dela, sta pisala alj pa rajtala, ter se poskušala, kateri bolj zna. Gospod učitel so Blažetu posodili bukve, ki so po eni strani nemške, po drugi slovenske bile, de si je lehko pomagal, kar še ni nemšine zadosti razumih Nežica je k neki perletni šivilji hodila, de bi se naučila šivati, prati ino žoke plesti. Blaže očetu pomaga, ino že zna male kištice za otroke, prav Heine ptienike (Toglovže), posebno pa lepe stranšice za pastirje delati, ter sam prav lepo piskati zna. Tako so Mlinarcovi prav srečno živeli. Mala bajtica — pa polna veselja je bila, pridna otroka slarej-šov nar veci bogastvo. Neki večer okolj svetiga Martina že pozno v mrak ptuji mož persopiha, rekoč: „Mlinarič! tvoj prijatel me iz planine pošle povedat, de koj na ravnost se vgeni; zdaj ino zdaj bo tvoj sovražnik tukaj. Ako mu ne vjideš — Bog ti pomagaj!“ — f*»e ni izgovoril — je zginil. „Za božjo sveto voljo !“ — začne Mlinarička. — „Le tiho“ — reče Tomaž. „Koj hitro za menoj ! Bog nam bo pomagal.“ — Temna noč je bila, ino vse je že spalo, kar tobakarji v Loko persvetijo, z trojadjo poln voz tobakarskih mavh (punklov) perpeljajo, ino v sredi vesi obstojijo. Po vsakim kraji voza jih je bilo 6 z gorjačami po konci. Dva sta predej, dva zadej z baklami svetila. Po vsi vesi se je žarilo. Ločani so vsi na nogah ino tenko na uhe vlečejo, kaj bo iz tega. Zdaj vstane za rekoj grozovitim vpitje: „Mlinarič, na svetlo! Nocoj ti bom jez rebra poravnal. Ako taki naprej ne prideš, hočem ti posvetiti.“ ■----Kakor bi trenil, se zasvetli — ino Mlinarčova bajta je v plameni. V Lokavci ednajst vdari ino začne v plat zvona bitij pa hitro tobakerjev dva letita, de mora vtih— niti. Vešanov si nihče iz pod strehe ne upa. Pol ure še ni minulo, in Mlinarič je pogorel. Sreča za Ločane, de ni bilo vetra. — Tobakarski poglavar z tovarši pride, se v sredo vesi vstopi, ino 4 baklarji mu posvetijo. Per luči ga še le spoznajo, de je Rakov Štefan, ino še bolj jih je strah, videti, kako per 24 tobakarjev gerjače po konci derži. „Le vkup!“ se zadere poglavar, de je vsim po ušesih zazvo-nelo. „Ločani! tiho me poslušajte, kaj vam imam nicoj povedati. Uni sloki Mlinarič mi je zdaj pete odnesil; pa počival ne bom, dokler v njegovi kervi svojih pet prahu ne vmijem, ki se me je v kasarni prijél. Kakor ga sonce obsije, ga bom jez v šako dobil. Kar mu obljubim, tako gotovo bo, kakor zdaj Mlakarjeve duri drobne; naj bo rihtar védel dezenterje v svojo bajto zapirati. Fantji! poskusite svoje gorjače, ali so kaj dobro izbrušene.“ Tresk — tresk — tresk vrata se poderd, Mlakarjevi pa skos kuhenske vrata izbežijo.— „Bistahor — hot !“ — zavpije Rakovčan, ino Tobakarji odrinejo. Kakor hitro hrup potihne , dirjajo Ločani na pogoriše. Kravica ino dvoje svinj je zgorelo, kar so gleštali, v pepeli leži; človeškiga sledu pa ni bilo. Kedar se je razdenilo, Mlinarič per-trepeče, ter pové, kako mu je planinski Černigoj glas dal, naj zbeži, kér so tobakarji per njem pili ino se pogovarjali, kako ga bojo. Tudi vešani njemu povéjo, kako se mu je Rakovčan zagrozil. „Ob vse sim prišel, pravi Tomaž; kar mi je dober Bog dal, mi je hudoben človek vzél. Bog mi bo dal še kamo pod streho pridti, pa vém, de v Loki mi ni ostati. v Lehko bi še kdo drugi za mojo stran v nesrečo prišel. Šel bom v kraj, kjer me nobeden poznal ne bo. Bog mi bo dal najti dobre ljudi, ki bojo mene ino moje sirote pod streho vzeli. Toži se mi po mojim kraji, pa zdaj še le prav živo vidim, de nisim tukaj doma. Spoznam resnico, ki nam jo gospod fajmošter tolj— kokrat pravijo : „Ptujci smo na tem sveti, le v nebesih je naš pravi dom, kjér nas noben sovražnik ločil ne bo.“ Se ni izgovoril, gospod fajmošter v Loko pridejo, ter Mlinariču roko podajo. Niso mu veliko besed dajali, pa obljubili za ženo ino otroka skerbeti, če misli v drug kraj iti. „Blagor jim, ki zavolj pravice preganjanje terpijo — so djali; takih je nebeško kraljestvo. Taka se tudi tebi godi. Lehko je scer deželski gosposki, tebe varvati; pa težko hudobnimu človeku vbraniti, dokler ga božja roka ne zadene.“ Mlinarič sklene, ženo ino hčer v Loki pustiti, Bla-žeta pa z seboj na Nemško vzeti. „Rakovčan nemške besede ne zna ; ne bo me zvedel. Blaže pa mi bo tol— mečval, de si saj kruha sprosiva. Hvala Bogu, de sim mu dal v šolo hoditi. Nisim mislil, de mi bo tako hitro hasnilo.“ Gospod fajmošter Mlinariču skazengo vboštva pišejo, ino grajšina mu jo poterdi; Blažetu naredijo pa kerstni list. Sosedji ju obdarujejo z oblačilom, grajšina ino gospod fajmošter pa z dnarji na pot. Še pervo noč se odpravita, pa nikomur ne povesta, v katéri kraj, de bi se ne razvedlo. „Hudoben človek, pravi Mlinarič, pride križam svét, ino kar eden vé, tudi dva zvésta. Vama bo Blaže pisal, preljuba Nana, kako se bo nama godilo! Oh, nar težej tebe zgubim, predraga moja ženka. Celih 14 let sva mirno skupej živela — še pred smertjo se morva ločiti. Zdi se mi, de se na tém sveti ne bova vidila; Bog daj, de bi se pa v nebesih. — Moja Nežica! vselej li rada vbogala; vbogaj za naprej, svojo mamo, ino tolaži jih, ako bojo za nama preveč jokali; strčžijim, če zbolijo, ino če vmerjejo, prej de se znidemo, zatisni jim trudne oči. Bogu ino pa dobrim ljudém vaj priporočim.“ — Mlinarič bi radi še govorili — pa jok jih posili. Nežica se očetovih rok oklene — oče pa roke povzdignejo, ter jo blagoslovijo. Blaže materi roko poljubi ino jemle od njih slovo; mati pa od prevelike žalosti pregovoriti ne morejo. Mlinarič svoji ženi — Blaže pa sestri roko poda,' rekoč: „Z Bogam! srečno!“ ino se za Loko oberneta. XLIV. Smeri clolirlga očeta. Pol drugo leto ni bilo od Mlinariča sluha ne duha. Mati ino Nežica ste v Mlakarjovi bajti na svojih rokah živele, predle ino šivale, pa tudi na polji pomagale. Gospod fajmošter so vsako nedelo Nežico v kulino vzeli, de bi se kuhe privadila. Mati ino hčer ste bile kakor dva persta; skupej jokale, skupej tolažile, pa tudi molile z a ljubiga očeta ino brata. Dočakati niste mogle, samo le zvedit, ali še živita. Neki nemec je o sv. Ani po Loki vole kupoval ino pravil, de je v njegovi fari neki i?ifđ)Ct‘ (Jako nemci slovence imenujejo) ino pridniga fanta ima; pa srote se niste mogle prav z njim zmeniti. Oče Mlinarič ino pa Blaže sta pervo noč celo prehodila, pervi den pa v neki pošteni hiši za veliko cesto počivala. Pravili so jima, kako so se ravno prej tabakarji z konfinarji zbili, kjer sta dva tobakarja ino en žoldnir obležala. Drugi den srečno med nemške ljudi prideta, ino si službe išeta. Nemci so se Blažetu smejali, ker je le na pol nemškoval; pa vsaki jima je rad pot pokazal, ino živeža dal ; to de jih je Blaže težko zastopil, ker so večidel gerdo zavijali. Prideta v neko planino Medgorje (ЗпиГфеп&егзеп), kjer so glažute bile. Gospod glažutar je ravno tišlarja iskal, mu kište za glaže delat. Obedva v službo vzeme; oče napravljajo kište, Blaže pomaga glažarjam , ino prav dobro se jima je godilo. Neki večer pa ogenj vstane; strašen veter je bil, ino glažute pogorijo. Veci del ljudi se je morio odpraviti; tudi Mlinariča gresta dan hoda blizo terga SSStcft'tîfljctl fSenožič). Voznika (Jurmana) sta poznala, ki je po glaže hodil, ino bil v tein kraji doma. Per nekim nalaganji je Mlinarič tega moža v nevarnosti smerti otel; povabil jih je, naj k njemu prideta. Oče ino sin prideta v Senožič, pa maliga kaj sta z seboj prinesla. Bajtico jima odkaže za prebivanje, ino toljko posodi, de si orodja pripravita. Dela sta imela dovolj, ino nemci so ju prav obrajtali, ker sta pridna ino pohlevna človeka bila. Imela sta lep zaslužik; pa zima je bila huda, ino oče Mlinarič bolehati začne. Strah ino žalost sta mu zdravje poderla; noge mu začno otekati, ino v persili ga duši. Blaže očetu hitro po zdravnika gré; pa očetu le malo pomaga. Neko jutro reče oče svojimu sinu: „Ljubi Blaže! moja ura doteka. Čutim, de me boš na Nemškim pokopal. — Naj bo, kjer hoče; saj je pov- sodi ravno listi Bog — ravno tista zemlja naša mati. Soden den bo tudi tukaj mene vsigamogočen glas najdil, ino od smerli obudi!.“ —- Blažeta so solze polile — od žalosti prigovoriti ne more. „Ne jokaj toljko, moj Blaže! zaupajde bo moja smert meni k dobičku ino tebi k pridu. Veliko žalosti ino terplenja sim si vžil za pravice del; Bog mi bo na unim sveti, tebi pa že tukaj lepo poverini. Kakor krivico starišev Bog pogosto na tem sveti nad drugim ino tretjim rodam kaznuje, tako nedolžno terplenje starišev Oče nebeški otrokam plačuje. Pa tudi jez, ljubi moj sin nisim brez greha. Kar sim v Senožiči, nisim k spovedi mogel, kér ne zastopim nemške besede. Pojdi, ljubi moj Blaže, k našimu gospodu fajmoštru. Slišim, de so dober ino vsmilen gospod. Povéj, de jim ponižno roko poljubim, ter jih prosim, bolnik na smertni posteli, naj mi svetujejo gospoda ki slovensko zastopijo, de bi me za smert spovedali. Saj se boš lehko z njimi zmenil, ker si se nemške besede dobro lotil, kar sva v ptuji deželi. Oh, kako bi bilo še na smertni posteli za mene prav, naj bi se bil v svoji mladosti kaj izučiti zamogel! De sim tebe v šolo dal, me zdaj bolj veseli ino mi več pomaga, kakor bi ti bil celo kmetijo kupil. Premoženje nama je sovražnik vzel, lepiga nauka tebi vzeti ni mogel. Oh, naj bi imel terdovratne stariše krog moje postele, ki jih je toljko v mojim kraji, de svojim otrokam v šolo branijo, rad bi jim pokazal, kaj šola velja, koljko dobriga da starejšam ino otrokam. — Jidi, ljubi Blaže! čutim, de me doigo imel ne boš na tem sveti, moram saj skerbeti, de se v nebesih videla bova.“ Gospod fajmošter Blažeta prijazno sprimejo. Jokaje jim perpoveduje, kar so mu oče naročili. Slišal sim, de sta v naši fari, so djali; de so pa oče bolni, mi še le ti poveš. Ni potreba očetu za slovenskiga spovednika skerbeti, tudi jez, če ravno nemec, sim se v šolah slovenšine za potrebo naučil. Po poldne bom očeta obiskal, de se spoznava ino pogovoriva; jutre jih hočem pa prevideti. Peljajo Blažeta v lcuhno, ter rečejo njemu kosila dati, očetu pa dobre juhe poslati. „Hvala Bogu! izdihne oče Mlinarič, slišati, kaj so gospod fajmošter rekli. Veselo se v posteli vsede, ter dobre goveje župice zavžije, ki so mu jo poslali. Ob treh popoldné gospod fajmošter pridejo, lepo po slovenje bolnika pozdravijo, ki se jim naproti posmeji ino roko knšne rekoč: „Zdi se mi, de sim v svojim kraji, ker njih slišim , de me po slovensko nagovorijo. Ni človeku slajšiga, kakor materni jezik. Dete sim po slovenje ateja ino mamo klical; po slovenje tudi svojo dušo Očetu nebeškima izročiti želim. Prosim jih, naj me spovejo. Blaže gre soseda za bel pert prosit, de ga bo jutre na mizo po-gernil, ino kedar nazaj pride, mu gospod fajmošter naročijo , drugi den ob osmih po njih priditi. Dajo mu slovenske bukvice za bolnike, naj očetu bere ino moli za pripravo na juterni dan. Lepo sta molila zvečer ino v jutro, sin naprej ino oče za njim. Ob osmih jim gospo'đa pripelja, ki očeta za večnost previdijo, ino préden grejo, obedva tako čedno potolažijo, de sta v svoji veliki rev-šini prav veseliga serca. Vsak teden po dvakrat gospod fajmošter bolnika objišejo, tudi z vsim preskerbijo, česar bi mu bilo pomankalo. Od Svečnice do sv. Gregorja oče Mlinarič boleha; ter se mu zboljša, pa zopet z-hujša. Kedar sneg kopneti začne, oče iz postele več ne more. Dober mož, ki jima je streho dal, tudi svojim ljudém vkaže, naj Blažetu pomagajo očetu streči. Dva dni pred sv. Jožefam sta oče ino sin sama bila. „Blaže! zakliče oče, meni se večkrat pred očmi stemni; napoveduje mi, de se meni bo skoraj na vselej stemnilo. Pripravljal sim se; ne bojim se vmreti. Naj se zgodi, kdaj ino kakor Bog hoče. Bojim se pa za tebe, moj ljubi Blaže. Ptujim ljudém te bom zapustil, ne vem, kako se ti bo godilo. Na Boga se zanesem, de te zapustil ne bo, ako ti njega ne zapustiš. — Oh, preljubo moje dete! pojdi sem, naj te še enkrat objamem. — Bil si do zdaj moj angel, ki si me spremljal v to ptujo deželo ; božji angel naj tebe spremlja, kamor se boš podal. Blaže! podaj mi svojo roko, ino obljubi mi zdaj na mojo poslednouro, se smert-niga greha bolj ko smerti varvati. Moli vsako jutro ino zvečer; ne moreš klecé, moli grede. Hodi, kakor si vajen, pogosto ino pa vredno k spovedi ino k sv. obhajilu. Pokorn bodi svoji duhovski ino deželski gosposki. Če boš kdaj v žold poklican, nigdar ne vhajaj ino zvesto svoje leta dosluži. Dezenter je najno premoženje požgal, nama ljubi dom vzel ino naji v ptujo deželo persili!. Tudi ti bi lehko ravno tak bil, ako bi se oblasti zoperstavil. Ona je od Boga. —- Lehko, de se z Rakovčanam še kdaj znideta. Po nedolžnim me je sovražil; z mojo smertjo se mu bo jeza ohladila. Tebe nima zakaj sovražiti. Povej mu, de sim njemu na smertni posteli iz serca odpustil, ino želim, naj mu dober Bog še odlog da, se pred smert-joj prav spokoriti, de bi si bila v nebesih prijatela, ki si nisva bila na sveti.“ „Gospodarju sva še nekaj dolžna, kakor sam včš. Najno premoženje toljko vredno ni, de bi dobrimu možu poplačal. Kedar mene pokopleš, ostani per njem, ino posluži najni dolg; saj je rekel, de bi te rad za pastirja imel. — Sv. Jožef, mislim, bo prišel po mene, on vmerjočih poseben patron. Svetim trem per-šonarn Jezusu, Mariji ino sv. Jožefu sim se vse žive dni za srečno zadno uro priporočal; zaupam, de bojo moja tovaršija v dolgo večnost.“ Rad bi še vidil svojo ljubo ženo, tvojo mater, ino ljubeznivo Nežico, sestro tvojo. Ker pa na zemlji to mogoče ni, Bog daj, de bi vas videl vsih troje tamkaj v nebesih. — Nimam vam kaj zapustiti, kakor svoj žegen. Poklekni Blaže, naj te blagoslovim. — Povej ljubi materi ino sestri, de tudi njima vse dobro želim, ter bom Očeta za nje prosil, ako le srečno pridem pred božje obličje.“ — Rad bi še dalej govoril, —- pa mu mani vzeme. Tudi Blaže ne more od joka pregovoriti. Ge dalej mu slabej prihaja — ravno na sv. Jožefa ga v Senožiči pokoplejo. Na ravnost bi se bil rad Blaže v svoj kraj povernil, alj od žalosti je zbolel ino gospod fajmošter mu jiti ne dajo, ampak obljubijo v Slavino gospodu fajmoštru pisati, naj materi ino sestri žalostno povest oznanijo, de nimate očeta na sveti več. XLV. Lepo otroško serce. Zapušeni siroti, mati Mlinaric ino Nežica njena hčer? še niste dočakati mogle, de bi od očeta ino brata Bla-žeta kaj zvedele, kako se jima godi. Na veliko nedelo po poldné ju gospod fajmošter zakličejo. „Žalostno pisanko, so djali, imam dones za vaj.“ Po pismo sežejo, ino jima berejo, kako so Tomaž lepo vmerli, kakor so čedno živeli. Obedve se hočete v solzah potopiti, slišati, de nimate dobriga očeta na tern sveti več. Kedar ju gospod fajmošter potolažijo, si mati solze obrišejo rekoč: „Bog daj rajnimu večen mir ino pokoj, nam zapušenim sirotam pa svojo pomo'č, križe ino težave voljno prestati, ki nam jih on pošilja, ker nas ljubi.“ Velikonočni teden tudi stari Mlakar vmerjejo. Vdova Mlakarca gospodarstvo svojimu sinu prepusti, ki je že bil 2 leti oženjen. Sneha se z svojoj tašoj ni lehko za-stopila5 torej Mlakarca v bajtico potegne, v kateri ste mati Mlinarič ino Nežica prebivali, ino reve se morjo preseliti. Mati je imela v Hojah, neki 2 ure daleč, svoji-ga brata. Slišal, kaka se njima godi, ju k sebi povabi. „Ravno sim za stare dni bajto postavil; lehko vedve v njej prebivate, je djal, dokler bom sam v njo potegnil.“ Mati ino Nežica vzemete slovo, ino greste v Hoje prebivat, kjer je mati Mlinarič hudo zbolela. Blažeta je dober mož pod svojo streho vzel, ino mu tako skerbno stregel, de v enih dneh zopet ozdravi. Iz hvaležnosti per tem kmeti za pastirja ostane, materi ino sestri pa piše, de je zopet zdrav inu hoče k materi pri— diti, kakor hitro bo očetov dolg poslužil. Gospodar mu da ob nedelah v šolo hoditi, ki so jo v terzi za roko-delne fante imeli. Nemšine se je tako lepo lotil, de svoji materi po nemško piše. Mater je to prav veselilo; ino kar Nežica prav dobro ne zastopi, greste ob nedelah po opravili h gospodu učitelu, ki jima Blažetove pismice radi razkladajo. Nežica po slovenje odgovori} gospod ucitel pa napis naredijo, de je pismo bolj lehko v Senožič došlo. Kako se je sirotam še dalej godilo, sta si Blaže ino Nežica vse lepo pisala. Hočemo njune pismice brati, naj vsaki prav spozna, kako dober Bog za sirote lepo skerbi. f. Pastiric Blaže piše svoji sestri Nežici. 'O ofenopiči 1. mah ja travna '13/±l• £jula dedtra ! ofnoči je élla prav lepa d pomladna večer la. ofedel <нт pod drevedami ino na dvojo dtramico pidlal. ^Adoje ovcile do pohlevno ja potolam derjale. TUhlodtivi ‘tj. o d po d ! Uho ji padtlr de jirederjne, Dadi milodti pi- dati. Tol j lo drehen dim (ni ; pričujoč Jierdtan d ti- ofe (olj drečnija de miolim, de qa jV]im leiio odrajtam. Ta teja del naj mojima jiida- ja JV J f f nju per^aneóo. Toljlo milodtlim do f dedet tolarjev njemu ja redvo oiljuêiti , ii jierdtan najde- JV J ih doêrc-derčnodt mi pa derce daja ; JV Jih ja drujo mi-lodt proditi. Moji dtaridi do dkoj dovrapniia oê Vde pr idh. MCertvu dta oêedva. Uè o divo me dih ovce padti. Z vedel j am to dtorim, pa vendar me ja prihodno dkerßl. ■-- Zdaj ßi de ddo rad dkn- narije Ç tidlarije J naucd, ter Id ravno ter den judoisti v nauk dtopiti. ßProdim jVjih torej, naj mi k temu pomajcijo, indo-stivi djo-spod ! Ć$cj jVjim koce toljio doßroto jotovc po-verniti , dkoj katero vßocjija dr ote ja drečnija dto- rijo --- ino perdtan j lepimi ßliJecinu kamenci J\^jim potem ja toljko ljußdi ßo, ker J\'jik ßo. pomnil dolnja dela mo pa kvalejnih dol j, ki jih ßo od vedelja takcil Vadi mdodti nar pomjnejdi dluja Volaje Zkihnarič. V ofenojici 2.1. veliki ja der pana 184-7. 17* L. Bog* r azkriiši 9 pa veselo zopet združi* if. Nežica piše svojimu brata Blažeta. Preljubi brate ! To je pač zopet veselje ! Bog si zares prav per-zadeva, njih, ki ga ljubijo, razveselovati! Le poglej, gospod brat nase milostive gospe so že osem dni tukaj. Snoči je milostiva gospoda pod veliko lipo pred graj-šinskimi vratini sedela, Gospoda sta novice brala; milostiva gospa so žoke pletli; jez, zravno stoje, malo gospodično pčstvala. Zclaj posel pride — s pismam do gospoda brata milostive gospe. Novine v stran položijo ino na glas berejo: „Preblagorodni pospod kapitan! milostivi gospod! Vbogi pastir se prederzne“ —----Joj! sim zavpila, to pismo je mojiga brata! Prebrali so ga do konca. Milostiva gospa na to pravijo: „Brate! Bog naji je po tim takim stariše tima vbogima otrokama odločil. Jez sim deklico vzela; ti moraš pa fantiča vzeti.“ — Oh, sim djafa, naj se saj usmilijo, Vaša guada! „Kaj usmiliti; so nekako vezno djali. Blagi mladenč to zasluži. Naj se mu zgodi, kar želi.“ — Milostivi gospod so zdaj djali: „Imamo v Dramljah, bližnim terzi, še ne štertinko ure daleč, zastopniga skrinarja, Hvaleta Jožefa. Dajmo fanta, njemu v nauk, tako si bota dober brat ino sestra vendar blizo, ino lehko še kdaj pridniga terzana v naš terg dobimo .“ —- Pokličejo tišlarja ino se z njim kmalo pogodijo. Barala sim, ali smem perva to veselje Tebi pisati? — Le, le, so djali; piši mu, naj pride, rajši prej, ko slej!“ —Oh, tako pridi saj skoraj, preljubi bratec! Jokaje od velikiga veselja ino z priserčno zahvalo do nebčškiga Očeta za dobro izrc-jenjc, ki naj tako srečne stori, Tebi naproti pojde Tvoja sestra Neža Mlinaric. V Hojah 31. velikiga serpena 1847. 13. Blaže piše svoji sesiri Neži. U ofenojiči 3. himovca 1 $/±7. dPreljudejniva dedtra ! JCalor hitro tvoje ljudo ju emo dodil, loterija japopadeh me je nei j rečeno ovedehl, j ravnic óim čel I n a Ài mu čadtivredmmu jodpodu Impianti, ino dim njim tvoje juemo pohajal. Trinilo jih je, ter do djah : ,,HBoj !-----ti / ino j rolo lumeni. ed, mo jim tudi jioveS, de vomì /nav jionijno 'ddjula dedtra! dloraj de In ova videla deda loljlo vedela ura ja Jvojuja Ir at a ^filmane idòlaje, LL ïofiakarjaui je ш*а tloleklft* Velik strah so v Slavini ino postranskih krajih toba-karji delali. — Drugi den po tem, ko so Mlinarica požgali, so prišli trem komandam v roke. Hudo so se branili, kamenje po soldini jih lučali, z gorjačami bili; alj šoldnirji strelajo, ino se po vsakim kraji v goro vmikajo. Trije tobakarji so obležali, drugi pa vbčšali; med njimi tudi Rakov Stefan, njih gospodar. Ves tobak komandam ostane. Tobakarji nimajo kaj živeti, ne za kaj po tobak jili. V 14 dneh planejo v Ramenski grad, kjer je Rakovčan poprej služil, ino ga oropajo. Cele 2 leti se po tistih krajih klatijo, zdaj grajšino, zdaj kak farof, pa tudi cérkvo okradejo; kdor se jim vstavi, je mertev. Slišati, de Rakovčan blizo, se že vse treslo. Gosposka 25 cekinov obljubi, kdor ga vlovi; pa nihče si ne upa, ne ziniti, ne roke stegniti iz strahu pred njim: alj tudi njemu je ura dotekla. V Polanah Mlinarja oropajo ino v planino potegnejo. Gosposka jih zasledi, de si v Greti počivajo, ino naglo lov napové. Dvé komandi ino nad 500 lovcov se vzdigne, ki cel tisti kot ostopijo. Cretenšek je imel predobro vino; napili so se, ino celo jutro prespali, clo straže podrem-lejo. Redar dva beriča Rakovčana popadeta, še le po konci planejo; pa vrata so zastavlene ino skoz vse okna napete pukše deržijo. „Tovarši ! — zavpije Rakovčan — Bog nas je zapustil. Pomagajte si, jez ne morem pomagati ne sebi, ne vam.“ Rakovčana križam vklénejo, druge tovarše zvežejo; karv drugih ni vbežalo, so mertvi ostali. V 3 mesencih je Štefanu pravda dotekla, de bo obešen. Slavinski gospod fajmošter ga k smerli perpravljajo. Od mladih let življenje preišeta, de mu na tenko pokažejo, kaj ga je na gavge perpravilo. Sodno jutro se krog Kamnika vse ljudi tere, ki so prišli nja strašno smert gledat. Tudi Blaže pride iz Dramlj, ker je slišal, de ga nesrečen človek še pred smertjo videt želi. Gospod fajmošter njega k jetniku peljajo. Rakovčan ga ni poznal, ino bara, kaj bi rad? „Tebi pridem povedat, Štefan! de so ti Tomaž, moj rajni oče, na smertni posteli odpustili, ino mi naročili, tebi, ako se znideva, to sporočiti, de boš ložej vmerl.“ Rakovčan, to zaslišati, na svoje kolena pade, de železje zaropoče, svoje roke povzdigne, koljkor v železji premore, ino se milo razjoka, rekoč: „Zdaj vidim, de me še Bog ni zavergel, kér me ti toljko potolažiš. Zaupam, de mi bo Oče nebeški odpustil, ker so mi tvoj oče toljko krivico odpustili. Gotovo jim zdaj Bog povračuje, kar sim jez njim hudiga storil; oni, dobra duša, pa za-me prosijo. Ce bom kdaj vreden pridti pred božje obličje, hočem za tebe prositi, naj tebi dober Bog že na tem sveti da, kar jez, k smerti obsojen jetnik, ne premorem.“ V tim časi je ura dotekla; Rakovčana vzdignejo ino k smerti peljajo. Bridko martro v rokav, na vozi sedi, zravno nja gospod fajmošter, ki z njim molijo. Po vsakim kraji versta žoldnirjev z nabitimi pukšami, krog nja brez števila veliko ljudi, ki ga na sodno ledino spremljajo. Lepo poletno, pa grozovitim jutro je bilo, ino sonce žalostno skoz megle sije. Na sodni trati Rakovčan vstane; smerten steber za njim stoji, ino rabel ga v strani čaka. Ves bled je, kakor smert, ino put se mu poliva. Gospod fajmošter ga obrišejo, ter z roko mignejo, de vse potihne ino posluša. Rahlo, pa vender zastopno Štefan pregovori rekoč: „Moji ljudjé, ki ste prišli dones moje smerti gledat: prej ko jo storim, vam moram povedat, kako sim si tako daleč zajšel. Starisi so me premalo v strahu imeli ino preveliko svojvolje dali. Storil sim, kar sam rad. jVidel očeta tobak kaditi, sim se ga tudi jez privadil. Še ne 10 let star, očetu tobak jemal, pa tudi po sejmah fajfe kradel. Moja mati za vse to vedeli, pa me niso prav posvarili. Kakor moj oče sim tudi jez hrovaški tobak kupoval, ino se že mlad z nesrečnimi (ovarši zoznanil. De bi jih nigdar poznal ne bil ! —- Prišel sim na Kamnik v dobro službo, pol drugo leto sim bil kočjaž. Nesrečna fajfa mi je bila skorej noč ino den v zobeh. Zatrosil sim v mervo — ino kakor vsi veste, smo komaj vbranili, de ni ves Kamnik pogorel. Zaperli so me, ino potem iz službe izgnali. Kmetain služiti me je bilo sram, gosposke službe nisim mogel dobiti. Pol leta sim se po Rakovci potikal, ino dobro so mi hotli, de so me v sol-dašno dali. Pa razvajen, nisim ostal, pervokrat ino drugokrat vtekel, ter so me moja predobra mati skrivali. Tobakarji, ki smo že bili stari znanci, so me zdaj lehko pregovorili, z njimi tobak nosit. — Nisim verjél, kar si zdaj skušam, de so tobakarji ino razbojniki nar bližej sosedi5 — ino ki vojski vjidejo, lehko na gavge pridejo, kakor jez dones. Naj moja strašna smert mladenče uči, cesarju voljno služiti, ako njih versta zadene; pa tudi starišam pokaže, kamo otroci pridejo, ki preveliko svoj-voljo imajo. Molite sa-me, molite!“ — Kabelski hlapci ga zvežejo ino na stolico postavijo.v Kolovrat zaderdrä— „Štefan, velijo gospod fajmošter, Štefan, poglej na sonce!“ ino Rakonvčan vesi. — Ljudém po vsili lcostéh po-gomezni, kedar vrat pokne. Groza jih je — vsi zamišleni se razjidejo vsak na svoj dom. — Lil. Človek si sani srečo seje« Blaže se je v pol petim leti per Hvaletu izučil. Radi so ga imeli kakor lastniga sina. V 20. leti svoje starosti se je na dežele podal, de bi se tišlarije prav izučil. Solze ga polijejo od svojiga dobriga učenika slovo vzeti. Hvale mu roko poda, rekoč: „Preljubi moj Blaže! rad sim te imel, kakor svoje lastno dete; zlata ino srebra ti ne dajani za pot; zaslužil ino pervarval si toljko, de ti gredoč klobuka nastavljat ino pragov pometat potreba ne bo. Nekoljko naukov ti sa popotnico dam, ki sim jih svoje dni sam skusil, kedar sim po deželah hodil. Pridno delo lastnih rok, rad požegna dober Bog: ljudje velijo, pa ne storijo, kar pravijo. Veliko rokode-lov je v našim kraji, pa le malo jih dobro iz-haja. Neki nočejo prav delati, drugi ne znajo. Na deželah se mlad človek izvuci, ino poskusi, kar doma nikolj ne vidi. Ti grés zdaj svoje sreče sjat, glej de ti lepo priraste. Po deželah vsako stvar pogléj, zakaj je, ino kako se stori. Kdor drugiga ne vidi, kakor drevje rasti, pa ljudi po dveh hoditi, boljši naj doma korenje slerže; on po sveti hodi, kakor bi se mu senjalo. Sim popotnikov našiga dela veliko poznal, ki so dosti dežćl obhodili, pa niso drugiga povedati znali, kakor de na Dunaj turn visi, jv Celovci pa na novim terzi lintvurm zija. — Človeka lehko po hoji , hiše po strehi, ljudi ino kraje po šegah spoznaš. — Najdeš v terzi alj v vesi veliko litužev, bo malo sreče doma: veliko dobrovolcov —malo dobrih gospodarjev. V kraji, kjer kmetov per sončnim iz-hodi na polji ne srečaš, jih najdeš gotovo po sončnim zahodi pozno v noč v kerčmi. Vidiš ljudi pogosto praznovati ino svoje nedelce z sejo posvečvati, le dosti dro-biša perpravi: veliko beračov bo. —Prideš v mesto, ino najdeš, de po terzi trava raste, alj pa gnojnica teče, ne jiši dela; tam so perteni gospodi doma, kterim se močnik po gurnbah obeša. — Srečaš v deželi cigane za čestoj, varj se gosposke; ako ji v roke prideš, mošno ti bo izpraznila. Kjer nobene postave ni, veljajo same pesti; tam se nikar ne pomudi. —- Srečaš veliko bledih, tenkih dekelc po mesti, boš najde! vsako nedelo dosti raja, malo pa prida. Kjér stari delajo, mladi pa tobak kadijo, tam pogosto boben ropoče. Ne sodi po visokih turnih pobožne ljudi, ne po verli noši imenitne gospode, kakor ne po novim kazavci (^cajgarji) dobriga vina; tako se slabo blago prodaja. Poskusi preden verjameš. So kmeteški ljudje leseni, jih grozi odkriti se ino. roko podati, tam so jasle več vredne, kakor pa šola Se ti pa preveč sladkajo ino brez mere perkläujajo, varj se njih; radi bi te oslepili. Prideš v kraje, kjer za čestoj sadunosno drevje raste, ino ti ni treba les odpirati, ne črez prelaze hoditi, kjer te ljudje prijazno pozdravljajo ino se berači za čestoj ne derejo — tam, moj Blaže, je dobro ostati; naj-del boš pridne ino pravične ljudi. — Najdeš pa v enim kraji ob nedelah vse polne ošterije, clo ob delavnikih kvartati ino keglati, ne glasi se, ampak prekrižaj ino memo hodi; taki ljudje imajo rajši kvarte, kakor katekizem; je pa tudi več goljufov ino lačnih trebuhov, ko pridnih delavcov. Kamor prideš, rad poprašaj, ljudi pa nikolj ne obnašaj. Ne pravi, kar znaš, ampak pokaži; daj se pred podučiti, kakor bi druge po sili učil. Hvali, kar je hvale vredniga, pa za vsako reč se nešvaraj; vse te bo rado imelo. Boj se Boga, ino njemu zvesto služi; on bo z teboj. Priden bodi, ino ne plaši se, ako ti hitro po sreči ne pojde; si dones žalosten, boš pa jutre vesel. Piši nam v časi, kje si ino kako ti bo. Ne pozabi nas, tudi mi tebe pozabili ne bomo. Želim še včakati, de bi spet srečno k nam prišel, ker boš ti mene, — kakor sim jez tebe do sdaj učil. Blaže! srečno hodi, angel Gospodov naj te vodi!“ — Blaže je tudi v Hojah slovo vzel. Dolgo ga ni bilo nazaj ; ino veliko se je v téli letih premendo. Nežica v Hojah izraste; pametna ino poštena devica. Otroci, ki jih je pestvala, so jo radi imeli, ko sestro. Per kuhni, kakor v hiši, per živini, kakor per gospodin-stvi ni bilo blizo tako prebrisane hčeri. Imela je svatov imenitnih ino bogatih, pa iz hvalčžnosti svoje dobre gospé zapustiti ni mogla; do smerti bi bila rada njihova dekla. Pergodilo se je, de na Pristavi, Hojskim gradiči, stari oskerbnik v(23etroalfCr) vmerje. Martin, ki so ga bili z Rakovim Štefanam v soldašno dali, se izsluži ino v Hoje pride. V šolo je hodil, ter se za silo brati ino pisati naučil, preden na vojsko šel. Per Soldatih se je tako izberznil, de je v rajtengah ino pismih vse tovarše prekosil. Gospod kapitan, gospejni brat, ga v službo priporočijo. V grajšini piše, po malim za domačiga pre-vidnika (safarjaj služi ; — kar ga za voljo njegove za-stopnosti ino zvestobe na Pristavo za oskerbnika dajo. Oženiti se mora, ter si Nežo, pošteno ino zastopno klu-čarico, izvoli. Hojska gospa, mu jo obljubijo, ter njo sami nagovorijo, de ga vzeme. „Hočeš biti poštena zakonska žena — so djali — te ravno zdaj sreča iše. Martin ni štiman, pa je pameten — ni bogat, pa priden; si je po sveti kaj skusil, pa se tudi naučil. Bogastva mu ne boš prinesla, pa serce nedolžno, dobro učeno glavo ino pridne, zdrave roke. Vajno poštenje bo vama pervo premoženje, za drugo bom jez skerbela.“ V 3 tednih je bila poroka, pa brez vsiga vriska ino treska. Ženin ino nevesta pred poroko k spovedi ino sv. obhajilu gresta. Grajšinski gospod so sfarašina, gospa vodila, gospodične, ki jih je Neža pestvala, so družice. Tudi Lojz, mladi kamenski gospod, je v svatih; samo Blažeta, Nežiniga brata, pogrešajo. V Milani na Laškim je delal; predaleč mu je bilo na gostijo, pa lepe robe milanskiga dela pošle nevesti v dar. Hojska gospoda spremijo novo poročena ženina ino nevesto na Pristavo, kjer vse lepo omišleno najdeta, česar jima je bilo potreba. Neža, še po diviško ovenčana, žlahtni gospéj hvaležno roko poljubi, rekoč: Srečna rejenka, ki toljko dobro mamko dobi! — „Srečna pa tudi mati, so djali gospa, ki tako pošteno nevesto izredi! Lep je divisici venec na tvoji glavi, še lepši krona moje skerbi — si Neža iilu — Od veselja se razjokate ino objamete. Martin ino Neža sta na Pristavi veselo živela; sreča je bila per njima doma. Vsak pošten človek se jima je rad oglasil; le Blažeta, Nežiniga brata, dolgo ni bilo. Neki večer pozno v mrak popotnik v Pristavo pride, ter prosi, naj ga ohranijo. Neža, poštena gospodinja, mu reče v hišo, ter mu sira ino kruha pernese. Kedar luč vpihajo, ino Neža popotnika prav v lice pogleda, spozna, Blažeta, svojiga brata, ino se ga oklene, rekoč: „Oh, kako dolgo te že nisim videla, preljubi moj Blaže! — Pa ti si zdaj cel gospod, kakor vidim?“ — „Tudi tvoj sosed, reče Blaže. Hvale, moj stari mojster, mi je v Laško zemljo pisal, naj k njemu pridem. Starost ga sili; Maliko, svojo edino hčer, mi je ponudil. V tvojim kraji živeti, ljuba moja sestra! me je is Laškiga prignalo, naj mi je ravno v Milani neizrečeno dobro bilo. Mislil sim: Ljubo doma, kdor ga ima; — ino hvala Bogu! v Dramljah sim svoj dom najdel. V pondelek 14 dni, če bode božja volja, boš Maliki vodila, tvoj Martin pa moj starašina.“ — „Bodi Bogu hvala za vse, pravi Martin, posebno pa za nauk, ki smo ga v mladih letali imeli. Bolj so nas stariši ino liciteli naši z naukam oskerbeli, kakor bi nam bili jezere pozapustili. Zdaj poskušamo, kar smo svoje dni brali: Kar se v mladosti naučiš, z tém se za starost oskerbiš.“ — „Pa ni zadosti učena ino prebrisana glava, reče Blaže; sreča prava hoče tudi pošteno serce imeti.“ „Sim bil mlad, ino sim se postaral, veli pobožen David, pa nisim videl pošteniga zapušeniga, ne njegovih otrok kruha prositi.“ Psalm 26, 25. P o p r ca v i 1 o Na stra- ni d 95 1817 Namesto Se naj bere 1S31 — V Lemberzi 31. grudna 1817 196 1847 ...................... V Lemberzi 31. grudna 1831 1831....................... 201 206 210 211 218 223 243 246 250 252 255 256 259 261 Trofin am 31. Dezember 1817 St. Marein am 18. Sept. 184 7 V Cirkovci 30. proscnca 184S Nussdorf am 12. Nov. 1847 Dürnbüchl am 31. Dez. 1847 V Vehovcah 27. grudna 1847 Nussdorf am 16. April 1817 V Loki 5. kimovca 1 847 . V Kamniki 26. grudna 1817 V Senožiči 1. mal. travna 1847 V Hojah 15. vel. (ravna 1817 V Senožeči 2. rožnika 1847 V Senožeči 2. rožnika 1817 VSenožeči 3.mal. serpana is 17 V Senožeči 4. mal. serpana 184 7 VSenožeči 20.vel.serpana 1847 V Senožeči 21 .vel.serpana 1847 V Hojah 31. vel. serpana 1847 Trofin am 31. Dezember 1831 St. Marein am 18. Sept. 1830 V Cerkovci 30. grudna 1831 Nussdorf am 12. Nov. 1830 Dürnbüchl am 31. Dez. 1831 V Vehovcah 2 7. grudna 1831 Nussdorf am 16. April 1830 V Loki 5. kimovca 1832 . . V Kamniki 26. grudna 1832 V Ser.ožiči 1. mal. travna 1834 V Hojah 15. vel. travna 1834 V Senožeči 2. rožnika 1834 V Senožeči 2. rožnika 1834 V Senožeči3.mal.serpana 1834 V Senožeči 1. mal. serpana 1834 VSenožeči 20. vel.serpana 1834 VSenožeči 2 l.vel.serpana 1834 VHojah 31. vel. serpana 1834 Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. ? * ч 1 ' . », \ \ \ 4 Л V. i > * V чЧ V'. . vsN\N' Ws,4! ' '■v Ч N 'Чч N- —• N r. \W Iir.podoba. : IV. po* doba * ! *. Slovanska knjižnica 6K N