Mednarodno LETO OTROKA
LETO XXVIII.
AVGUST
1979
(THOUGHTS)
INFORMATIVNI MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI
USTANOVLJEN LETA 1952
Izdajajo slovenski frančiškani
Naslov MISLI: P.O. Box 197, KEW, Victoria, 3101.
Urejuje in upravlja:
Fr. Basil A. Valentine, O.F.M. 19 a’Beckett Street, KEW, Victoria, 3101
—	Tel. 861 7787
Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema.
Letna naročnina $4.00 se plačuje vnaprej (i/vcn Avstralije S6.00, letalsko s posebnim dogovorom)
Slava: Polyprint (Vic). Ply. 1 id I Dods St., Brunswick, Vic. 3()5fr
lisk: Dišimelion Priming,
164 Victoria Si., Brunswick, 3056
}
K SLIKI NA PLATNICAH:
Štiri slovenska dekleta so ujeli pred melbournsko stolnico ob priliki vsakoletne verske manifestacije molitve za narode, ki nimajo popolne verske svobode. Prav je, da naša mladina pozna tudi ta dejstva, ki jih danes žele mnogi zakriti. Lastno svobodo bo obranila le, če jo bo znala ceniti . . . (Photo: Mrs. Teese)
NAROČI IN BERI!
Poštnina v cenah knjig ni vključena!
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PARI I. and PART 11.) Cena I dela $7.-, Ii. dela $8.50.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR
v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $7.-.
JADRO V VETRIJ (za II. r. osnovne šole), cena $6.—; ZLATA LADJA (za III. r. osnovne šole), cena $6.- ZEMLJA DOMAČA (za V. r. osnovne šele), cena $6.50. Tri slovenske čitanke, bogate po vsebini in barvnih ilustracijah, uporabljajo slovenske šole v Trstu. Vredna pomoč družin.un za priIjubitev in izpolnitev znanja slovenskega jezika izseljenski mladini
KUHARSKA UMETNOST AZIJE.Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60.
ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig $40,- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-).
LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARLA MAUSFRJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vsem trem delom $10.-
TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja CM. Knjiga je izšla v Argentini, stanc vezana $4.—, nevezana pa $3.— in je vredna branja.
HO.IA ZA KRISTUSOM (nesmrtni spisi Tomaža Kempčana v obliki molitvenika). Cena $5.— vezani knjigi.
STARA IN NOVA PODOBA DRUŽINE (Dr. Anton Trstenjak) -cena $1.50.
ZAKONCA — SE POZNATA? — (Vital Vider) — cena $1.00.
ZA BOGOM VREDNA NAJVEČJE ČASTI (Baraga in Marija) -256 strani — Zbral dr. Filip Žakelj — Cena $2.50.
BARAGA USLIŠUJE 468 strani Zbral in uredil dr. Filip Žakelj
—	Cena $2.50.
Pri MIS1 III lahko naročite razne DOKUMENTARNE KNJIGE, ki
so izšle v svobodnem svetu po revoluciji in zgovorno služijo za razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941-1945). Doma te prilike nimajo niti študentje. Pa je prav, da spoznamo dobo tudi i/ svobodnih virov. Vse te knjige so prispevek objektivni slovenski zgpdovini, ki bo nekoč napisana brez krivljenja resnice.
Trenutno imamo na razpolago sledeče dokumentarne knjige:
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja.
TABORIŠČNI ARHIV PRIČA — 1., 2., 3., in 4. zvezek (zbral dr. Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje.
REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2,—
CELOVŠKE MOHORJF.VKE 1979 so Se na razpolago po naših verskih središčih. Sezite po njih! Cena celotne zbirke (štiri vredne knjige!) je $10.—.
GORIŠKE MOHORJEVKE 1979 so končno spet dospele. Cena zbirke štirih lepih knjig je $12.—. Pohitite, imamo le deset izvodov!
Ogrevanje src
MESEČNO glasilo župnije Marije od angela pozdravljene, frančiškanske cerkve nad ljubljanskim tromostovjem — zato nosi tudi naslov “Naše tromostovje” — je nedavno objavilo člančič z gornjim naslovom. Pater urednik sc pogovarja o ogrevanju cerkve, s katerim so pričeli pred dvanajstimi leti kot mnogokje drugod, če ne kar v veliki večini slovenskih božjih hramov. Nič ni zadovoljivo za tako velik in visok prostor: malo je haska za vernike, ker ogrevalna naprava dela v zimskem času le pol ure zjutraj in prav toliko zvečer, požre v eni uri kar 65 litrov nafte in ni poceni. Toplota se zbira največ pod stropom in spremembe ne koristijo freskam, še manj pa orglam. V orglah se lesene piščali polagoma razsuše in tudi kovinski jezičniki popustijo. A vernikom je v mrzlih dneh v zadoščenje že sama zavest, da “je cerkcv ogrevana". Ker so dosedanje ogrevalne naprave več ali manj dotrajane, bo treba omisliti nove in boljše in seveda dražje, četudi problem ne ho zlepa rešen. Kar lahko dodam, da bi bili najbrž protesti s strani obiskovalcev svetišča, če bi načrt opustili . . .
Med drugim urednik v članku o ogrevanju razvije tole razmišljanje, ki je vzbudilo mojo pozornost in odobravanje ter sem ga sklenil posredovati bralcem MISLI:
Novi časi — nove potrebe.
Vendar pa pri tem ne smemo pozabiti, da so bile nekdaj cerkve polne ljudstva, čeprav niso bile ogrevane in ozvočene in ljudje niso bili tako dobro oblečeni kot so danes.
Še tako udoben in prijeten prostor ne pomeni nič, če ni dodajanje v njem zmožno ogrevati src. In to mora biti naša prva '>krb\ Pomagati današnjemu človeku, da bo iz bogoslužnega pro-s,ora odhajal v življenje bolj pogumen, bolj miren, bolj z.ctdovo-
boljši, bolj božji.
V	gimnazijskih letih sem hodil vsak dan k maši in prav nič n,i‘ ni motilo, če je živčni mašnik jecljajoče bral iz latinskega 'kisala in ves čas nasršeno postrani pogledoval po ljudeh. Danes 'v<' mi to čudno zdi; obenem pa vem, da je bila tedaj na delu božja milost, ki ni odvisna od vidnih, slušnih in toplotnih vtisov.
A'a božjo centralo torej priključimo svoja srca!
Tople misli, ki tudi nam veliko povedo. Hitimo za moder-nitT>> za boljšim in udobnejšim, komaj še znamo prenesti kako ■'rtev. pri vsem tem pa je v nas manj zadovoljstva in več kritič-nega duha, ki raje podira kot pa gradi. In ob poudarjanju vsega Potrebnega ter nepotrebnega okrog nas tako zlahka pozabimo na bistvo, ki bi od vsega tega ne smelo zaviseti. Res: dostikrat
MULI
in c/oves/re.
L. 28 — AVGUST 1979 — ŠT. 8
VSEBINA:
Ogrevanje sre
— Urednik — stran 225 Solze mojega otroka
— Krika Wrolich — stran 226 Slovenščina — kaj je to?
— Dr. M. Kremžar — stran 227 Tomaž je takole povedal . . .
— Tomaž Možina — stran 229 Slomšek o šoli	—	stran 230
Pomembna obletnica (Ob 50-letniei slov. kat. shoda v ZDA)
— stran 231
(Zlo)rada slovenščine
—	Goflja — stran 234 Otrok igra (pesem)
-	Karel Mauser — stran 235 Izpod sydncyskih stolpov
—	P. Valerijan — stran 236 Izpod Triglava	—	stran	238
“Glejte, da vas	kdo	ne	premoti!”
— stran 240 P. Bazilij tipka ... — stran 242 Srečna številka	(črtica)
— stran 244 Kaj pravite? Kdo je agnostik
—	P. Bazilij — stran 245 Vozniki (povest — nadaljevanje) F. Grivški — stran 246 "Klerikalizem”	—	stran	246
Naše nabirke	—	stran	248
Z vseh vetrov	—	stran	250
Kotiček naših malih — stran 252 Križem avstralske Slovenije
— stran 253
ZA PREMISLEK
Obubožano srce ne more drugemu srcu nič nuditi razen svojo praznoto in dosledno ne more nič nuditi svojemu potomstvu.
škof Sheen
božja milost ni na delu, ker smo pozabili, da nam je sploh potrebna in da moramo z njo sodelovati, če hočemo uživati njene sadove.
V	Avstraliji ima malo cerkva naprave za ogrevanje, saj sc naša zima z evropsko ne da primerjati. Na božjo centralo milosti pa tudi mi kaj radi pozabljamo, sc mi zdi. Sami smo krivi, če so morda naša srca celo pod toplim južnim soncem mrzla in mrka .. .
Urednik
Solze mojega otroka
Oklenil si se me. Strastno sl me držal okoli vratu In skril svoj obraz v mojem objemu. Čutila sem tvoje vroče solze, tvoji mokri lasje so se prilepili na moje čelo. Dihal sl globoko in ihtel hlastno, skoraj krčevito. Držala sem te v varnem naročju In čakala, da počasi zamre tvoja bolečina. Nisem vedela, zakaj jokaš, zakaj iščeš pomoči pri meni. Morda si se bal, ker si bil sam, morda te je bil kdo razočaral, morda sl bil žalosten — vesela sem le, da sva ujela tvojo bolečino skupaj; v trdnem objemu si se pomiril, se potolažil. Čutila sem s tabo tvojo bolest, bila je nenadoma tudi moja In skupaj sva jo premagala, skupaj se pomirila In posušila mokra lica.
Mrzla in brez občutkov je danes tvoja okolica. Nihče ne sprašuje po tvojem čutenju, nihče po tvojih hrepenenjih, nihče po tvojem veselju, nihče po tvoji žalosti. Vsak le zahteva, da se obvladaš, da prikriješ svojo notranjost, da si hraber In znaš zadušiti svoj jok.
In vendar zapušča vsaka taka neizživeta bolečina globoke sledove. Nekje v tvojih možganskih celicah se zasidra tako razočaranje za vedno.
A tvoje okolje tl daje le dvoje možnosti: premagati vsako žalost, vsako žalitev prezreti, se kazati močnega in trdega, biti bitje, ki ne kaže občutkov, ki se zanaša le na svoj razum.
Ali pa živeti I 2iveti z drugimi, živeti z veseljem in žalostjo drugih; živeti s pravico, da kažeš svojo notranjost, da odkrito priznaš svoje veselje, svojo srečo, a tudi svoje razočaranje, svojo potrtost, svojo žalost.
V	rokah nas staršev leži zmožnost, da damo našim otrokom spoznati, da se ne le znamo z njimi veseliti, ampak da razumemo tudi njih jok, njihovo potrtost, njihovo žalost. Zato Jim izkazujmo zaupanje, da jih ljubimo tudi, in morda še bolj, tedaj, ko se nas oklenejo v Joku — kajti tedaj potrebujejo naše razumevanje, našo pomoč najbolj. Tedaj naj spoznajo, da niso sami, ampak da čutimo z njimi, da Je njihova žalost naša žalost, njihova potrtost tudi naša.
Tako bodo Imeli v nas oporo, ki jo potrebujejo, da nekdaj ne bodo obupali v težkih trenutkih. Oporo, na katero bodo gradili zaupanje v svoje okolje, zaupanje v svet!
Erika Wrolich
SLOVENŠČINA
“V začetku je bila Beseda" — pričenja sv. Janez svoj evangelij. Vsako človekovo dejanje se izkristalizira najprej v misli in najde izraz v besedi. Človek jo sprva oblikuje v sebi, nato pa po njej posreduje svojo misel drugim. Komu ?
Najprej tistim, ki so mu najdražji, potem vsem bii?j njim in končno bi rad z besedo zajel ne le človeštvo svoje generacije, temveč tudi bodočih generacij. Za besedo, ki jc nosilka človeške misli, ni namreč ne zemljepisnih ne časovnih meja.
Nobena skrivnost ni, da si zaljubljenci radi izmišljajo svoj lastni “jezik”, to je, dajejo določenim besedam pomen, ki ga poznajo le oni. “Razumeti se” in “ljubiti se” ima skoraj isti pomen. "Janez in Micka se razumeta” — pomeni, da se imata rada. In ker se hočeta nied seboj razumeti še bolj kakor z drugimi, zraste Poleg splošnega jezika med njima še poseben “jezik", ki poveča zavest, da sta si blizu, da se “razumeta”.
Tudi družina ustvari svojo tradicijo, svoj način mišljenja in	govora; smeje se	pri	istih spominih, pa
se zresni, če se dotakneš z besedo nevede predmeta, ki jini pomeni	nekaj	posebnega.	Oni	se razumejo med
seboj. Prav	kakor	posamezni	kraji, kateri so razvili
svoja narečja, ki so jim pripomogla k zavesti, da so neka posebna enota v narodu.
In narod? Narod je skupina ljudi, ki jih poleg drugih silno veže med seboj predvsem ljubezen do lastne skupnosti. Ta ljubezen, ki korenini v ljubezni do družne in do	rodu,	zahteva globoko	medsebojno razu-
mevanje, zahteva lasten, skupen jezik. Kako bi se razumeli” — brez lastnega jezika? Kdor zavrže svoj Jcz>k, zavrže sredstva za globlje, tesnejše sporazumevanje s svojim rodom.
Jezik mi je potreben, da se sporazumen s skupnostjo, ki jo imam rad, ki jo imam za svojo. Če svojega naroda
nc ljubim, potem res ne potrebujem jezika, čemu mi bo ?
Pa bo kdo ugovarjal — saj govorimo isti jezik pa sc vseeno tako radi prepiramo med seboj ! Res se Marsikdaj skregamo, a to so prepiri v družini. Gre *a različna mnenja, kako urediti življenje v narodu, ^zrok večine naših nesporazumov je “ljubezen do narodne skupnosti," nc sovraštvo ali nerazumevanje zanjo. 11 da jc v narodu manjšina, ki mu danes z nasiljem 1rez ljubezni vlada, ne pomeni, da čuti prav tako tudi Ve&na. Nasprotno, ta večina "se razume”, govori isti )ezik, pa najsi živi ob Srebrni reki ali ob Ljubljanici. Pogost ugovor je tudi: “Jaz ljubim le človeštvo !” ll Prvi pogled zelo mikavno, vendar — pa se spora-^,rr'i s človeštvom, če moreš. V kakšnem jeziku ?
s,aneš nem. Človeštvo nima svojega jezika, govori le Preko narodov in v njihovem jeziku. Le narodi, ki
- kaj je to?
človeštvo sestavljajo, imajo svojo besedo — so živi ! In kdor se hoče pogovarjati s človeštvom, se mora najprej “razumeti" s svojim narodom. Esperanto — ni nikdar zaživel, ni pognal korenin — ker ga ni hranila ljubezen nobenega naroda.
Zakaj pa ne bi vsi govorili špansko ali angleško? Več ljudi bi nas razumelo. Ah, če je tako, zakaj pa nc kitajsko ! Vendar, ali čutimo kitajsko ? Ali bo človeški rod res obogatel, če ubijemo svoj jezik ? Ali ne bi že takoj naslednji dan", potem ko bi ves svet govoril kitajsko, že iskali posebnih simbolov in dajali besedam posebne pomene, da bi se rešili univerzalne kitajščine in se zaupno pomenili v krogu ljudi, s katerimi se resnično “razumemo” ?
Jezik ima pa tudi zanimivo lastnost, da ni le neprestano oblikovan po človeku, marveč da istočasno človeka oblikuje. Vsak jezik — posebno še, čc je razvit kakor slovenščina — ima svojo lastno logično zgradbo, ki jo je rod za rodom nagonsko in premišljeno dopolnjeval v skladu s svojimi prirojenimi in pridobljenimi lastnostmi. Ista jezikovna logika pa jc tudi pomagala staršem vzgajati otroke v posebni, narodu lastni miselnosti.
Slovenski rod je ustvaril slovenščino, slovenščina pa je istočasno pomagala oblikovati slovenski rod.
Gotovo ste opazili, kako skušajo totalitarizmi spremeniti ali vsaj vplivati na razvoj jezika. Hočejo spremeniti človeka, zato se lotijo jezika in v kolikor se jim je posrečilo vplivati na miselnost prebivalstva, sc to odraža tudi v jeziku. Komunisti v domovini niso izjema. Ker zmaterializarana vodilna manjšina ne ljubi naroda, se kaže to tudi v zanemarjanju slovenščine.
—	V zanemarjenem jeziku mrgoli tujk in lastni besedni zaklad pada v pozabo. Brez ljubezni — jezik gine, a dokler je še iskrica ljubezni do naroda — izginila nc bo.
In mi v zdomstvu? Sredi milijonskih mest, v katerih govorijo stotine jezikov — imamo svoj jezik. Jezik Slovencev. Da postaja — na primer — slovenščina v Argentini skoraj nekak dialekt, (Isto bi mogli reči o "amerikanski slovenščini”, pa tudi naša "avstralska slovenščina” že postaja nekaj takega. — Op. ur.) novo narečje na pisanem polju slovenskega jezika, naj nas ne moti. Saj je znak, da je to jezik žive slovenske skupnosti, Slovencev, ki se “razumejo" pod svobodnim nebom Južnega križa.
Seveda pa je jezik treba gojiti. Zakaj? Rekli smo že, da nas jezik vzgaja. V sebi ima globine, ki jih v naši vsakdanji uporabi niti nc slutimo. Dvojina, srednji spol, sklanjatve in spregatve, vsa izdelanost jezikovne zgradbe — oblikuje naš način izražanja, poglablja zmožnost mišljenja, disciplinira vso našo dejavnost.
Slovenske lastnosti se dedujejo ne le preko slovenske krvi, morda še bolj preko jasnosti in zahtevnosti slovenskega jezika.
Ti, prijatelj, ki bi rad govoril le univerzalno kitajščino (španščino ali srbščino), vedi, da tvoj otrok in tvoj bodoči rod, oropan slovenščine, sicer ne bo dobil za to še poševnih oči, a da bo sčasoma prav gotovo izgubil slovenski značaj. Se ti zdi, da slovenske narodne značilnosti niso doprinos k splošnemu duhovnemu in Ivarnemu bogatenju človeštva ? Čc je tako, naredi narodni samomor in opusti jezik, ki ti je bil posredovan skozi tisočletja. Ga bomo pač govorili le tisti, ki se res “razumemo” med seboj! Bolje bo tako. Naš jezik naj govore le ljudje, ki ljubijo naš rod.
Kaj je slovenščina ? Je največja stvaritev slovenskega duha, najmočnejša vez slovenskih rodoljubov, pomem-
ben doprinos našega naroda k mozaiku človeške kulture, kalup, ki oblikuje Slovence še tisočletja in ki ga isti rod skozi vsa stoletja neprestano izpopolnjuje. Je beseda, v kateri korenini rod, ki jo poje. Je božji dar, ki nam je bil zaupin, da ga ponesemo skozi čas in preko sveta.
Mladi rod, ki si prejel življenje od slovenskih prednikov, ali imaš pogum sprejeti ta dar, ga hraniti, uporabljati, izpopolnjevati ter predati svojim potomcem ?
Slovenec se ni nikdar bal sveta — tudi ti se ga ne
boš !
Svet krog tebe je drugačen, a tudi ti imaš pravico do drugačnosti ! Svet te bo spoštoval, če boš ostal zvest samemu sebi ter imel v časti svoj jezik, ki te bo družil preko vse zemeljske oble — s tvojimi brati.
DR. MARKO KRF.MZAR
Kozolec — idiln slovenske pokrajine
“Jezik (materinski), pravijo, je samo občevalno sredstvo. In vendar vedo, da je zvezan z našim srcem, zvezan z vsakim našim dihljajem, z naj lepšimi spomini našega življenja! V tem jeziku smo prvič pozdravili svojo mater, zvezan je z veselimi in žalostnimi trenutki našega življenja. Ni mrtvo sredstvo kot denar v kupčiji!”
(JANEZ EVANGELIST KREK)
“Naša slovenščina je torej, prepričani smemo biti, eden najlepših jezikov na svetu. Mi bi ta jezik morali ljubiti kot dragocen dar, ki nam ga je Bog dal, varovati ga skrbno vsake poškodbe in učiti se ga z vso pridnostjo in natančnostjo... Lepo in koristno je, ako znamo in poznamo več jezikov, zlasti tistih bogatih in imenitnih, ali napaka in greh mora biti, ako ne poznamo svojega domačega najbolje, ako ga ne preiščemo najnatančnejše, naj nadrobnejše. To je namreč naša dolžnost.”
(JEZIKOSLOVEC S. ŠKRABEC 6l M)
Tomaž je takole povedal...
TOMAŽ MOŽINA je bralcem MISLI že znan, saj nas je kot ekonomist pa tudi kot popotnik že večkrat razveselil s svojimi članki. Je tudi začetnik avstralskega Slovenskega akademskega društva. V roke sem dobil kopijo intervjuja, ki ga je z njim imela dne 30. aprila letos na sydncy-ski slovenski oddaji 2EA napovedovalka Danica Petričeva. Dasi malo pozno v tisku, bo v malo skrajšni obliki vseeno zanimivo in informativno branje. — Urednik.
Tomaž, ali nam lahko kaj poveš o sebi?
No, da začnem od samega začetka — seveda na kratko: rojen sem bil v Ljubljani na Rakovniku pred dobrimi štiridesetimi leti. Izhajam iz številne družine. Da, klicali so nas: Ednina, dvojina, možina! Doma v Slo-veniji imam še šest bratov in eno sestro. Vsi so poročeni in imajo družine, le jaz sem nekakšna črna ovca.
Se kot deček sem mnogo bral o daljnih deželah, o tujih ljudstvih, šegah in jezikih; bral in sanjaril sem
0	raziskovalcih in odkritjih. Naj dodam, da rili je mati vcčkrat na skrivaj dala denar za knjige. — Mikalo me predvsem morje — okno v svet. In kaj bi? Razmere doma so bile tedaj še posebno puste in ozke. Vpisal seni se in dokončal Pomorsko šolo v Piranu in nekaj časa tudi plovil kot častnik.
Kdaj si sc odločil za študij ekonomije in zakaj si izbral	ravno ekonomsko	vedo?
Ekonomijo oz.	gospodarstvo sem	začel študirati	na
ljubljanski univerzi leta 1956. Zakaj? Deloma je bilo '° naključje, ker ni bilo tedaj ravno primernega mesta na ladji. Po drugi strani pa imajo morski prevozi in Znanju trgovina precej skupnega. — Veš, ekonomska Vcda jc izredno široka in zanimiva. Skoraj ni področja, v katerega se ni be mešala. Razlaga	zakaj se	dva	vzameta — poznamo	pa tudi ekonomijo	ločitve .	. .
Kako dolgo si že v Avstraliji in kaj si doslej delal?
V	deželo Južnega križa sem priplul v januarju 1960. Prva Štiri leta sem živel v Melbournu, naslednjih pet 'et v Brisbanu in zatem v Sydneyu. Zaposlen sem bil Več let v bančništvu, delal nekaj časa kot ekonomski svetovaIec in dokončal dve diplomi na univerzi. Ogle-1(31 sem si tudi vse konce Avstralije.
Vem, da si nekaj časa živel tudi v Ameriki. Kaj pa si tam počenjal? Ali bi nam povedal kaj o tam živečih Slovencih?
Pred prihodom v Avstralijo sem bil res dve leti v ^nieriki in eno leto v Kanadi. Tudi tam sem delal, sludiral in potoval. Tista leta je bila velika brczposel-n°st- Da sem se preživljal, sem delal v pristanišču, v
tovarni, da, tudi na farmo sem jo mahnil. Pozneje sem dobil službeno mesto v finančnem zavodu.
Precej časa sem živel v Clevelandu. O, tam sam se res počutil kakor doma. Slovenci, najbrž kakšnih 50.000, živijo v treh strnjenih naselbinah. Tam imam tudi več sorodnikov. Da se malo pobaham: v Clevelandu je celo Možinova ulica! Trgovine, tovarne, banke itd . . . so slovenske. Tam so tri slovenske fare, več kulturnih domov in društev ter vedno priredb vseh vrst. Bil sem član pevskega zbora “Korotan” in kosali smo se še s kakšnimi petimi zbori. Menim, da je danes tudi tam že malo drugače.
Naši rojaki v Severni Ameriki so večinoma pridni in uspešni. Mnogi zavzemajo odgovorna mesta, veliko jih je na univerzah. Imajo tudi dve izredno pomembni kulturni ustanovi:
— Slovenian Research Institute, ki ga vodi sociolog prof. Edi Gobec, in pa
— Society for Slovene Studies, ki ga vodita slavist prof. Rado Lenček ter ekonomist prof. Toussaint Hočevar. Te ustanove član sem ti,idi jaz.
Ali nam kot ekonomist lahko razložiš, kako je z avstralskim gospodarstvom in zakaj je toliko brezposelnih?
Kako že pravijo? Dva ekonomista — tri teorije!
Po mojem je avstralsko gospodarstvo sedaj na razmeroma močnih nogah. V zadnjem letu se je stopnja inflacije znižala na dobrih 8%. Plačilna bilanca je zdrava. Kes jc brezposelnost, sedaj kakšnih 6,5%, še vedno velika. Prizadeti so zlasti mlajši. Sodim, da je temu vzrok:
— pretirano povišanje plač v letih 1973—75,
— splošna svetovna gospodarska kriza v zadnjih petih letih (n.pr. cena petroleja . . . ),
— neprimerno šolanje in treniranje,
— novi tehnološki postopki,
— zaposlitev poročenih žensk,
— lenost in še kaj.
Reševati brezposelnost je velika naloga. Upam, da bomo uspeli.
Zdaj nas zanima še čisto nekaj drugega. Kot je znano, Tomaž, si ustanovitelj Slovenskega akademskega društva. Kdaj sc ti je porodila želja, da bi združil akademike?
Ustanoviteljev oz. ustanovnih članov nas je nujno več. Dal sem pač nekaj pobude. Že v Clevelandu sem bil namreč na ustanovnem zboru, ko je bila rojena SAVA, t j. Društvo slovenskih akademikov v Ameriki. Tu pri nas gre precej zasluge pokojnemu patru Bernardu Ambrožiču, ki je k temu neprestano vzpodbujal že pred kakšnimi desetimi leti.
In zakaj? Kaj bi člani akademskega društva radi dosegli?
Tudi mnoge druge narodne skupine v Avstraliji imajo podobna društva, n.pr. Poljaki, Litvanci ... — Namen našega Slovenskega akademskega društva (SAD-a) je med drugim:
— da povežemo izobražence slovenskega porekla vsepovsod po Avstraliji, ne glede na politično, versko ali kakršno koli osebno prepričanje;
— da si delimo izkušnje in pomagamo eden drugemu;
— da pritegnemu predvsem naše mlajše, ki so se že tu rodili; jim damo moralno kakor tudi gmotno pomoč; jim vzbudimo ponos z dokazi, da je slovenska kulturna dediščina na ravni drugih narodov; skratka: da jim dokažemo, da je biti Slovenec nekaj čisto naravnega in častnega;
— da pošljemo ob kaki bodoči priliki nekatere teh mlajših na nadaljne študije v Slovenijo;
— da prikažemo slovensko navzočnost širši avstralski javnosti; in še marsikaj.
In če pogledamo nazaj: kaj ste v prvih dveh letih že dosegli?
Združujemo se šele poldrugo leto. Odbor SAD-a, ki ga sedaj sposobno vodi dr. Marko Coby in ga sestavljajo še arhitekt Jože Jež, advokat Vlado Menart in inženih Stanc Samsa, je v tem času
— pritegnil že precej slovenskih izobražencev, med njimi tudi naše študente;
— organiziral nekaj predavanj in prireditev;
— napravil nekaj stikov s podobnimi ustanovami doma in drugod po svetu;
— aktivno sodeloval pri sydneyskem Slovenskem šolskem odboru;
— najel zemljišče v Forestville Parku, kjer bomo verjetno postavili kakšno poslopje (prostora bo tudi za kulturne in športne prireditve);
— ustanovil v okrilju Akademskega društva literarni krožek.
Če mi dovoliš, Danica, da še tole povem: Ko sem na primer o Akademskem društvu razlagal Andreju Hrastu, ki se je rodil in doštudiral tukaj ter ima visoko službeno mesto v Canberri, sc je zelo čudil. Doslej je mislil, tako je dejal, da imajo Slovenci le kmečki in delavski sloj . . .
Kdor želi kaj več podatkov o našem Akademskem društvu, naj se prosim obrne na člane, ali pa na naslov: Secretary, Slovene Graduates Association, 70 Phillip Street, Sydney, 2000, N.S.W.
Tomaž, ti zelo rad potuješ. Kam bi še rad šel oz. si že bil, pa bi se rad vrnil?
Zares, še me skelijo pete. Menim, da potovanja obogatijo človeka umsko in duhovno. Vsekakor moram še v Južno Ameriko med Kordiljere, v zasneženo Aljasko, na otočja Mikronezije, na vrh Kilimandžara — in še kam . . . Šc hočem seveda obiskati Slovenijo, tam pa zlasti Piran in Bohinj. Se sc želim vrniti v slikovito Centralno Avstralijo, v Kalifornijo, med vrhove Himalaje in pa, kajpada, v prijazno Japonsko. No, v Rusijo se za enkrat šc ne bi vračal. — Ampak, če se poročim, bodo moja potovanja precej drugačna . . .
Zaposlen si na univerzi. Kakšno je tam tvoje delo? Menda sc pripravljaš na diplomo oz. profesuro?
Da. Predavam in delam gospodarske študije na tukajšnji univerzi (University of N.S.W.). Trenutno se ukvarjam z ekonomiko energijskih virov. To je danes prccej kočljiva zadeva. Spuščam sc tudi v vprašanja svetovne trgovine, zlasti med Avstralijo in Japonsko. Vendar se še nisem dokončno odločil, da bom ostal na univerzi.
SLOMŠEK O ŠOU
Šola je božji dar, dokler je krščanska... Doma se nauku le dobro dno naredi, v šoli se nauku čeden stan postavi... Dobra šola glavo razjasni in srce za dobro ogreje: to je šole prvi, sveti namen. Učiti otroka po krščansko modro živeti, si za časno in za zveličanje večno skrbeti, za to je šola!
Učitelj, kateri ve svojo mladino za potrebno vednost in krepost oživljati in ji tudi moško vedenje in stanovitnost priskrbeti, tak učitelj je vreden sto centov zlata...
POMEMBNA OBLETNICA
LETOS v juliju so naši rojaki v Severni Ameriki proslavljali poseben- jubilej. V svojem tisku, /lasti pa s posebnim spominskim romanjem na ameriške Brezje (Lcmont pri Chiracu) so praznovali petdesetletnico manifestacije, ki ic bila po vsej verjetnosti doslej največja, Kotovo pa najpomembnejša v vsej zgodovini slovenskega izseljenstva. Zaorala jc globoke brazde v življenje ameriškega Slovenca in zasejala seme, ki še danes daje svoje vredne sadove, četudi jih nc moremo niti prav preceniti niti premeriti. To je bil VSESLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD, ki so ga ameriški priseljenci slovenskega rodu priredili v dneh 6., 7. in 8. julija 1929 v središču slovenskih frančiškanov, na ameriških Brezjah. Prav je, da sc kot del Slovenije v svetu te^? pomembnega dogodka spomnimo tudi mi, saj sc iz preteklosti lahko bogato učimo tudi za naše slične razmere.
V	domovini sc ga uradno niso spomnili in sc ga tudi ne hodo, kljub svoji “zainteresiranosti za slovensko izseljenstvo”. Pa bi ob poudarjanju na zadnjem občnem zboru Izseljenske matice v Ljubljani, da “bi bilo treba čim prej zbrati zgodovinsko gradivo o izseljencih in »apisati temeljito zgodovino našega izseljenstva”, lahko *c kar ob tej pomembni obletnici pokazali, koliko je v resnici iskrene dobre volje in nepristranosti.
DOBA PRHD SHODOM
D:i bomo lažje razumeli razvoj, ki je pripeljal naše ■'meriške rojake do Vseslovenskega katoliškega shoda, 'er dodobra spoznali njegovo važnost, moramo poseči nekaj desetletij globlje v zgodovino izseljenstva.
Menda nikomur ni neznano, da se je slovensko izseljevanje pričelo že v prejšnjem stoletju in doseglo sv°j višek v dobi pred prvo svetovno vojno. Vse je odhajalo v Severno Ameriko, kjer so naši ljudje računali pošteno zaslužiti in se v nekaj letih vrniti ter reše-vati svoje domove. Z dolarji so res rešili marsikatero slovensko kmetijo pred žalostno prodajo, tudi vračali so se nekateri, večina pa je ostala v Ameriki in pognala korenine v njeni svobodni zemlji.
Stara Avstrija se ni brigala zanje, kakor se ni kasneje nič preveč prva Jugoslavija (nova Jugoslavija pa v '°vu na devize, a zadnja leta z namenom imeti močno Politično roko nad vsemi). Če hočemo biti odkriti: Ct*ini, ki je odšel za izseljenci, da jim ohrani vero in slovenstvo, je bil duhovnik. Doma je bila za izseljen-slVo ustanovljena škofijska organizacija “Rafaelova l'ružba”, v Ameriki pa so pričeli ustanavljati slovenske župnije (le nekaj je bilo že starejših) in izseljence so Počela povezovati razna verska društva, posebno pa 5c katoliški tisk.
* ~i *.
Toda ni šlo vse gladko in težave niso bile majhne. Ob prelomnici stoletja se jc v domovini pod nemškim vplivom pričela širiti ideja svobodomiselstva, ki je povzročila ločitev duhov. Eni so hoteli ostati zvesti krščanski tradiciji, drugim je bila vera odveč in so vse versko prostaško napadali. Nič čudnega, da so to borbo ponesli izseljenci tudi s seboj v deželo za morjem. Svobodomisleci so bili med njimi sicer v veliki manjšini, a našli so dobra tla in izrabili so ameriško svobodo v svoje nečastne namene. Tako so se poleg versko-kulturnih društev po slovenskih naseljih pričela razvijati tudi protiverska, tisku pa se jc pridružil protiverski, ki je strupeno napadal vse, kar je le malo dišalo po katoliški tradiciji. Zlasti po naselbinah, ki niso bile dovolj velike za lastno slovensko župnijo, pa tudi po farah so delovali odpadniki, ki so s ščuvanjem in tiskom vršili svoje razdiralno delo. Marsikoga so le premotili, da je prelomil s preteklostjo in odvrgel dediščino vere. Po mnogih naselbinah jc prišlo celo do očitnega terorja vseh vrst in fizičnih obračunavanj, napadov na vernike, zlasti poverjenike verskega mesečnika “Avc Marija”, in podobno.
Naj tu omenim, da je posebno katoliški tisk nasprotnike silno bolel. Kaj vse bi storili, da bi ga s klevetami osmešili, da bi mu z ustrahovanjem zmanjšali število naročnikov in preprečili njegovo pot v slovenske družine . . . Prej omenjeni list “Ave Maria”, ki ga je začel izdajati oče slovenskih izseljencev, zdaj seveda že pokojni frančiškan p. Kazimir Zakrajšek, so sramotili 7. naslovi kot “Ave Micka — patrova flikca” in še hujšimi norčijami. Pri vseh napadih na krščansko opredeljene in zlasti na “farje” naravno ni bilo mogoče molčati, odgovori pa so navadno izzvali nove napade. Kdor danes prebira polemiko tistih let, sc lahko samo zgraža, da so bili takšni podli napadi vere in vernikov sploh mogoči.
Tako jc bilo slovensko izseljenstvo v Severni Ameriki načrtno žalostno razklano in nekaj časa je kazalo, da zle sile — četudi v manjšini — zmagujejo ter bodo potegnile polagoma vse za seboj. Že biti vernik v takih razmerah ni bilo lahko, kaj pa šele izseljenski duhovnik . . .
SHOD — ZNAMENJE ČASA
Z vztrajnim delom in nepopustljivostjo ter gorečnostjo za ohranitev verske dediščine so se začele med ameriškimi Slovenci razmere le boljšati. Nekateri strahopetni ali zaslepljeni so sc začeli vračati v katoliški tabor, celo precej odpadlih je na smrtno uro uredilo račune z Bogom. Po pripovedovanju že omenjenega p. Kazimirja je izvršila ogromno apostolsko delo prav zaničevana in klevetana “patrova flikca” — AVE MARIA, ki še danes obstaja in njen letošnji letnik nosi že številko 71. Naravnost Marijin čudež je bila ustanovitev ameriških Brezij po prvi svetovni vojni in slovesno kronanje podobe Marije Pomagaj, okrog katere se je pričelo v tisočih zgrinjati veri zvesto izseljensko ljud-styo. Nič manjše presenečenje pa ni napravil veličastni Vseslovenski katoliški shod, katerega spomin obhajamo zdaj ob petdesetletnici. .Še nekaj let pred njegovo uresničitvijo bi se po človeško lahko reklo, da ga je nemogoče izvesti. Kar je samo tlelo v ljudstvu, je zagorelo v mogočen plamen. Danes nam je v živ dokaz, da slovenski izseljenec svojo versko tradicijo le hoče ohraniti in da ga prav ta dediščina najlažje ohranja tudi narodno.
Spodbudo za katoliški shod je dal v juliju 1928 neutrudni clevelandski mecen, za vse dobro vneti Anton Grdina, tedaj glavni predsednik K.S.K.J. (Kranjsko-Slovenska Katoliško Jednota še danes deluje). S shodom naj bi obhajali tudi 35-Ietnico te osrednje podporne in prosvetne katoliške organizacije, pa še stoletnico Baragovega prihoda v Ameriko (četudi pač zaradi lepe prilike eno leto predčasno). Shod naj bi bil zunanji izraz zmage po dolgoletni borbi, mogočna manifestacija verne ameriške Slovenije, obenem pa tudi obnovitev in poglobitev verske ter narodne zavesti. O tem pričajo zgovorno resolucije, ki jih je shod sprejel.
Časa za priprave je bilo malo, saj je bila seja, ki je izbrala pripravljalni odbor in razdelila delo, šele 21. novembra 1928. A dne 2. maja 1929 nam letak z vabilom na shod dokazuje, da je odbor pravočasno izdelal spored in so vse bližnje priprave v teku. Razumljivo so nosili pri vsem levji delež lemontski frančiškani, med njimi dva avstralskim Slovencem dobro poznana: poleg zdaj že pokojnega p. Odila Hajnška zlasti pokojni urednik MISLI p. Bernard Ambrožič, ki mu ameriška Slovenija za svoj razvoj in obstoj mnogo dolguje.
Kljub temu, da je bil za kraj Vseslovenskega katoliškega shoda določen Lcmont — ameriške Brezje, je bil del slovesnosti tudi v Chicagu, del pa v od Lemonta trinajst milj oddaljenem mestu Jolietu z glavnim sedežem K.S.K.J. V Chicagu je bil na soboto zvečer v okviru shoda telovadni nastop clevelandskih Orlov, v nedeljo zjutraj pa na slovenski fari sv. Štefana maša s pridigo o katoliškem tisku, ki jo je imel p. Bernard.
V	Jolietu je bila v nedeljo zjutraj ob proslavitvi 35-letnice Jednote slavnostna parada po mestu, ki se jo je udeležilo po oceni lokalnega časopisja okrog pet
tisoč rojakov. Sledila je slovesna maša v slovenski cerkvi sv. Jožefa.
V	Lemontu se je že v soboto (6. julija) zbralo okrog 2000 vernikov. Zvečer je bila procesija z lučkami, pete litanije Matere božje na prostem in govor p. Odila o Mariji, nato blagoslov z Najsvetejšim v božjepotni cerkvi. Mogočen kres na vrhu lemontskega hriba je oznanjal daleč naokrog, da se zbirajo slovenski priseljenci na svoj veliki shod.
Pri slovesni maši v nedeljo dopoldne (7. julija) je imel slavnostni govor drugi znani frančiškan in vneti Baragovec p. dr. Hugo Bren, ki je nadameščal ljubljanskega škofa Antona Bonaventura Jegliča. Govoril je o cirilmetodijski ideji.
Ko so dospeli tudi rojaki iz Chicaga in Jolieta ter se pridružili že zbranim od vseh štirih strani širne Amerike, se je pričelo zborovanje, ki je nudilo vsem slikovit prizor. Lemontski grič je izgledal kot živo mravljišče. Nad desettisoč ameriških Slovencev zbranih okrog odra, kjer so se menjavali govorniki. Vmes je bil tudi telovadni nastop clevelandskih Orlov ter pestra povorka s številnimi zastavami in prapori ter raznimi napisi, narodnimi nošami, godbo in pevci. Tudi častnih gostov je bik. precej: senator Barr, kongresnik Rced, državni poslanec in velik prijatelj Slovencev Walker, državni pravnik Rehn in drugi, med rojaki pa jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu in odličen katoličan dr. Leonid Pitamic, domala vsi slovenski duhovniki Združenih ameriških držav, predstavniki številnih društev . .. Kako je morala zadoneti himna “Povsod Boga”, kolik ponos so čutila Bogu in narodu zvesta izseljenska srca! Prepričan sem, da v teh urah nikomur ni bilo žal, da ni podlegel strahu, s katerim so hoteli po naselbinah vplivali na vernike “prosvctljenci”, ki so ščuvali proti veri in duhovnikom ter zastrupljali družine s protiverskim tiskom. Kljub silno zgoščenemu sporedu, ki je trajal vse popoldne (zadnji referat je bil že proti večeru), so zbrani vztrajali in navdušenja kar ni hotelo biti konec.
Katoliški shod je trajal še tudi naslednji dan (ponedeljek 8. julija) z mašo za vse pokojne ameriške Slovence, zborovale pa so razne katoliške organizacije in posebej so se zbrala v pogovor pevska društva z organisti. P. Bernard je imel referat o prosvetnih organizacijah in njih delu. Popoldne pa so zborovali duhovniki ter se ob navzočnosti laikov po treh referatih razgovorili o bodočem pastoralnem in narodnem delu med ameriškimi Slovenci. Poseben poudarek je dobila skrb, kako ohraniti narodu tudi mladino.
SADOVI SHODA
Vseslovenski katoliški shod je razvil deset resolucij, ki so bile od zborovalcev navdušeno sprejete. Večina njih se nanaša na praktično krščansko življenje izseljenskih družin, ki naj z dobrim zgledom skušajo tudi odpadle vrniti slovenski verski skupnosti. Dalje veljaj'1 izseljenski mladini, ki naj s pomočjo krščanskih staršev in šole ostane verna in slovenska. Poudarjajo prednost
Del udeležencev shoda po maši 11:1 prostem
7 ' ■■Mf. 1 ?. ■	"T'M-.	-A
kulturnega in športnega udejstvovanja pred zabavami in važnost dobrega slovenskega tiska. Deveta resolucija izraža željo, naj sc čimprej naredijo potrebni koraki za Baragov svetniški postopek, dodana deseta in zadnja resolucija pa se spomni zamejske Slovenije, primorskih 'n koroških rojakov,	ter je oster protest proti	njih	zatiranju s strani Italije	in Avstrije.
Prav iz teh desetih	resolucij jasno	odseva, kako široko
'n splošno področje	zanimanja in	dejavnosti	je	hotel
Zi'jui ta Vseslovenski katoliški shod. Iz njih vidimo v skopih obrisih neizmerno delo verskih središč med ameriškimi Slovenci v dobi pred shodom, kakor tudi skrb lr> načrte za bodoča desetletja. Veliko storjenega v teku Petdesetih let od takrat do danes jc našlo na tem shodu svoj začetek in tudi gonilno silo, da je res zaživelo in n'crda še danes oplaja slovensko izseljensko dejavnost Severne Amerike. Ob študiju referatov tudi vidimo, jc bilo marsikaj, kar je šele danes pereče, že takrat v mislih zborovalcev.
Poleg številnih sadov, ki so izšli iz takratnega shoda lr> so odločno vplivali na razvoj izseljenstva v ZDA, ®etudi jih je težko pokazati s prstom, je gotovo eden največjih in vidnih uspehov: spodbuda k delu za pokanje našega svetniškega rojaka, indijanskega misijo-n;|rja in škofa Friderika Baraga, in za priznanje njegove svetosti s strani Cerkve. Po zaslugi p. Bernarda ln Pomočnikov, ki jih jc znal pridobiti za vredno zadevo, jc bila že naslednje leto stoodstotno uresničena 'deveta resolucija: dne 29. decembra 1930 jc bila ustavljena Baragova zveza. Sprožila je postopek, ki je bil v avgustu 1972 srečno končan v Marquettu, škofiji Ba-ragove smrti, ter ga zdaj nadaljujejo v Rimu. Bog daj, dil ‘lo uspešnega in skorajšnjega zaključka!
katoliški shod pred petdesetimi leti na ameriških Brezjah je pokazal odporno silo slovenskih izseljencev,
ki čutijo odgovornost za svoj verski in narodni obstoj. Spoznali so potrebe časa in pokazali vso dobro voljo, da versko in n.ircdno živijo ter se duhovno usposobijo za bodoče naloge in tudi preizkušnje. To razberemo iz širokega kroga sodelavcev, kakor tudi iz množice navdušenih udeležencev, ki so prišli od vseh strani širne Severne Amerike kljub silnim razdaljam in štrapacu potovanja časa pred petimi desetletji. Poleg vsega že zaradi števila ljudi v Lemontu ni bilo mogoče nuditi zborovalcem razen sence dreves v parku domala nikakih udobnosti in kakor poročilo posebej omenja: mnogi so morali celo prenočevati na prostem. A vendar vse to ni nikogar motilo, toliko je bilo pristnega navdušenja in dobre volje.
Razmišljam, koliko naših današnjih Slovencev v zdomstvu bi dobil na poelohen shod in pod enakimi pogoji. Danes jc tudi narodna zavest zavita v svilo udobja in preračunanosti, ki prehude žrtve ne zna več prenesti. In kaj naj rečem o verski zavesti, ki bi s ponosom ter brez sramu ali strahu dvignila prapor svoje krščanske tradicije in praktičnega katoliškega duha?
V	vsem smo postali čudno neodporni in šibki ter načelno tako mlahavi v vetru, da me je skoraj strah ... Po petdesetih letih se od tega shoda in njegovega sporeda lahko učimo, kaj pomeni razumevanje in povezanost na ideološki podlagi. Ko skušamo primerjati shod z raznimi današnjimi narodnimi festivali, dnevi in drugimi prireditvami zdomske Slovenije, mu enostavno ni primerjave. Pridemo do zaključka, da je sleherna slovenska prireditev, ki naj med nami utrdi narodno zavest, zares uspešna le tedaj, če ima močno ideološko osnovo, otipljivo tudi v svojem sporedu: Brez tega jc mahanje po zraku in ostane zlahka brez sadov.
Ko razmišljam razvoj slovenskega izseljenstva ZDA v desetletjih po opisanem shodu in ponovno ločitev du-
hov med zadnjo vojno, se mi zdi Vseslovenski katoliški shod leta 1929 kakor poseben znak božje Previdnosti. Morda je prav ta shod s svojimi resolucijami usposobil vernega ameriškega Slovenca, da je ob varljivi sliki revolucije v domovini znal pravilno presojati in je lažje spoznal krinko komunizma kot bi jo sicer. Še tako so mnogi — vsaj za nekaj časa — nasedli propagandi in je marsikdo šele v nadaljnih letih spoznal svojo usodno zmoto. Tudi pri tem razvoju so imeli voditelji takrat-
nega Vseslovenskega katoliškega shoda odločno in jasno besedo, ki je odpirala oči. Lahko povemo, da je bil kar med prvimi spet pokojni urednik MISLI p. Bernard Ambrožič. Res je zato moral slišati grožnjo pisatelja Louisa Adamicha: “Pazite se, Stalin ima dolgo roko!”, ki pa si je ni vzel prav nič k srcu. V dokaz mu je bila, da sc v presoji resnice ni zmotil in da se tudi tu bori za pravično stvar, do zadnjega zvest krščanskim načelom in narodu.
V' dobi shodu so ameriške Itn/jo takole izglodale
(ZLO)RABA SLOVENSCINE
V	mariborskem tedniku “7 DNI” se na humorističen način ukvarjajo I. uporabljanjem slovenščine. Kakor vse v našem življenju se tudi slovenščina velikokrat čisto po človeško napačno uporablja — in zlorablja. Ker precej napak delamo tudi sami. objavljamo tu del enega teh prispevkov (ponatisnil ca je koroški “Naš tednik"), ki nam na šaljiv način daje nekaj navodil za pravilno uporabo materinega jezika.
PRI NAS nekateri delajo s slovenščino kot svinja z mehom, pri čemer je meh seveda — slovenščina. Saj skoro nu vs.ik korak srečaš kakega Slovenca, ki bi o njem po njegovi “slovenščini” sodeč vsak mislil, da je izdelek neke matere, ki je dva meseca služila kje na jugu in je zato pozabila materinščino, ter dveh očetov, izmed katerih je prvi avstrijskega porekla, drugi pa iz Teksasa. Saj smo vrli Slovenci že tako udarjeni s tem. da žvrgolimo vsak po svoje in. denimo, Pomurec sploh ne razume Primorca, zaradi česar morata poklicati na pomoč tolmača, če se hočeta sporazumeti. Včasih gre res tudi brez tolmači, toda le tedaj, če sta odslužila vojaščino, nakar sc potem pač pomenita v srbohrvaščini.
Vse bi se dalo še urediti, če bi nekateri Slovenci vsaj ptl minut dnevno malo polistali po Slovenskem pravopisu. Tako pa poznam rojake, ki sicer res uporabljajo Pr:ivopis, toda zato, da si ga podložijo pod podaljšek hrbta, kadar jim je kakšen stol prenizek. Tako seveda potem ne more biti pravega učinka, ker pravopis na la način zleze namesto v glavo v tisto nsspodobno krajino pod hrbtom!
Vsako posvetovanje o javni (zlo)rabi slovenščine bi. seveda uspelo le v primeru, da bo najprej sprejelo sklep o obveznem cepljenju proti jezikovni davici, to je proti napačni slovenščini, srbohrvatizmom, germanizmom, kraticam, predvsem pa seveda proli tujkam, ki so v jeziku islo, kar je rak med boleznimi.
če začnemo kar pri napačni slovenščini: mislim, da bi morali negovati knjižni jezik ne le po šolah in v tisku, temveč tudi na radiu in televiziji. Ne pa, da je bila pred kratkim le-tam oddaja z jezikovno ganljivo oporečnim naslovom: “Reg pred ČEM?” (Mislili so: pred ČIM!) Mislim, da je to bil beg — pred slovenščino.
V	tem oziru ga pošteno lomijo tudi nekateri pišoči ljudje in govorniki. Tako nekateri dvomijo “V US-PKH” namesto “O USPFHU”. Po njihovem je tudi “IZGLFD" (videz) naših mest obupen. "ČUDI JIH" (čudijo se), da bodo “KONCFM” (konec) ledna pričeli prazniki, ne pa da “SF. BODO PRIČELI".
“PO'IOM ČASOPISA” (po časopisu) so nekateri izvedeli. da so že izbrani kandidati za “MIS". Tudi — moški! To jih seveda močno preseneča, ker pomotoma
mislijo, dii so "mis” samo napol slečene ženske, ki imajo edino zaslugo, da so jih starši rodili lepe. Ne vedo pa, da so "MIS” tudi Mediteranske igre Split. Zakaj nc bi mogle biti "sredozemske igre Split”? Seveda bi bila potem njihova kratica pač "SIS" — če že imamo toliko "sisov", bi bil pač eden več!
Naravnost zabavni pa postajajo samoupravljalci. kadar na kakih sejah “IZNAŠAJO" in “OSVAJAJO” predloge. Kot da so predlogi jajca! In če kaka govornica kje “iznese" kak predlog, zakaj nato ne zakokoda-ka? Saj kure zakokodakajo, kadar znesejo jajce. Tisti, ki predloge “osvajajo”, pa so potemtakem “OSVAJALCI”! Na srečo vsaj nekrvavi, saj osvajalci so ponavadi krvavi. “Prijetno” boža tudi uho, kadar, recimo, kdo blekne: "TKMU NI TAKO!" ker "temu res ni tako”, ampak kvečjemu "TO NI TAKO”! Tudi taki so Je vedno, ki stalno "PRISTOPAJO K DISKUSIJAM OKOLI STABILIZACIJA itd. itd. Neki "važič” je celo na TV javno "iznesel" predlog, naj se glede jezikovnega čiščenja "SPROVEDF," nek simpozij “NA NA.I-VIŠJ1 RAVENI” (ravni)!!! Ne strinjam se z njim niti glede “sprovajanja” niti “ravcni" niti “simpozija". Simpoziji so namreč v starogrških časih pomenili “gostijo in popivanje z duhovitimi razgovori in pri nas le pre-često na “simpozijih na najvišji raveni" posnemamo stare Grke zlasti glede gostije in popivanja. Glede "duhovitih razgovorov”, s katerimi naj bi bili povezani ti simpoziji, skoroda še nisem slišal, da bi bili na gostijah in popivanjih pogovori duhoviti. Kvečjemu bojeviti, tako da je včasih treba klicali celo — reševalce.
Ne bomo se tudi nič pregrešili zoper bratstvo in
enotnost, če bomo pometali iz slovenščine vse nepotrebne srbohrvatizme; ko nekateri slastno čivkajo, da je kaj "OBAVF.ZNO". da je kdo neki "OBIČNI KLIPAN”, nekdo drug pa na "ČASTNO RFČ” neki “PROPISNI GNJAVATOR”. “Gnjavator” je po naše "MORA" oziroma človek, ki ga najprej treščiš skoz vrata, potem pa se ti vrne skoz dimnik.
Veliko skrb bo treba posvetiti tudi kraticam, ki ne samo da so ponavadi nerešljive uganke, temveč imajo tudi po dva in več pomenov. Kaj je. recimo. "7.P"? Železniška postaja ali ženitna posredovalnica? Pa lo dvoje ima vsaj nekaj skupnega: tako na železniški postaji kot tudi na ženitni posredovalnici se kdo lahko zmoti in stopi — v napačen vlak! Pa zakaj mora strašiti pri nas kratica "OD” (osebni dohodki)? Mar se ne sliši kot jacljanje, če kdo toži, da od “OD" ne more živeti? Razen "OD" imamo tudi kratico "PD”. To so "p(osebni) d(ohodki)". Le-ti so včasih na moč skrivnostni in se odkrijejo — če je sreča! — včasih šele na sodniji.
Tudi pri "PZ" ni mogoe vedno takoj uganili ali pomeni pokojninski zakon ali pa — pogrebni zavod. Sicer pa je to dvoje včasih za kakega upokojenca isto Za nekatere kratice bi morali razpisati izdatne nagrade, pa jih tudi največji mojstri ne bi mogli razrešiti. Recimo ko so v Mariboru uprizorili "Veselo pomlad” in je bil kot prireditelj naveden "OO ZMMS DSSS DFM”! Kaj nevarne pa lahko postanejo kratice, če jih kdo poskuša sestavili iz prvih dveh črk raznih besed. Kdor ima pogum, pa naj uporabi prvi dve črki vsake besede pri “Društvo ekonomistov" in iz njiju sestavi kratico . .
GOHI.J A
Otrok igra
Otrog igra na piščalko in samo la zvok se šc ujema 7. veličastvom vstajenja,
ki sc ponavlja iz dneva v dan.
Pada v preproste stvari, na kalčke semen pod zemljo, v ščebet ptičev, ki sc zbirajo v gruče, na razpete popke, iz katerih rastejo listi, in na bele oblake, ki zalivajo modrino kot spenjeno mleko.
Otrok igra na piščalko
in samo ta zvok
sc šc ujema z mirom stvarjenja.
Poljub tihega Itoga
je samo šc v tej pesmi.
KAREl. MAUSKR
nedeljo v septembru, 30. septembra. Po maši običajna čajanka v dvorani.
Fr. Valerian Jenko O.F.M Fr. I.ovrcnc Anžel O.F.M.
SL Raphael’s Slovene Mission
313 Merrylands Rd., Merrylands, NS.W, 2160
(VJjod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!)
Tel.: 637-7147
Slovenske sestre — frančiSkanke Brezmadežne
St. Raphael’s Convent
311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 Telefon kot zgoraj.
SLUŽBE BOŽJE so pri Sv. Rafaelu vsako soboto ob sedmih zvečer (vigilna maša nedelje), ob nedeljah pa ob osmih in pol desetih zjutraj. Zadnja je glavna služba božja z zborovim petjem.
PRVI PETEK (7. septembra) je sveta maša ob sedmih zvečer s pobožnostjo v čast Srcu Jezusovemu. Zaključimo je z evharističnim blagoslovom.
CANBERRA ima v septembru službo božjo izjemno na prvo nedeljo, 2. septembra, ob šestih zvečer v Gar-ranu. Kot sem že prej sporočal, nam bo to mašo opravil novi canberrski nadškof Edward Clancy. Prišel bo med nas, da se z nami sreča, kakor se je že ali se še bo tudi z drugimi narodnostmi, ki žive v prestolici.
Na začetku svete maše bodo otroci v narodnih nošah pozdravili nadškofa in mu poklonili slovenski šopek. Mašne molitve bodo topot seveda angleške. Po maši boste imeli priliko pozdraviti nadpastirja pri cerkvi, še bolj po domače pa kasneje v Slovenskem domu. Cerkveni slovesnosti bo namreč tam sledila večerja v čast visokemu gostu.
Kdor želi za to priliko rezervirati večerjo v Domu, lahko to stori telefonsko: kličite gospo Marijo Osolnik na številki (062) 86 3701. Vsi ste vabljeni. Pokažimo, da smo Slovenci veren in olikan narod!
Nadškofova služba božja bo nadomestila našo redno septembrsko slovensko mašo v Canberri. Na nedeljo 16. septembra tam torej ne bo obiska slovenskega duhovnika, pač pa zopet redno 21. oktobra.
WOLLONGONG ima slovensko služba božjo na drugo nedeljo v septembru (9. sept.) ob petih popoldan. Ker je to nedelja med šolskimi počitnicami, tokrat ne bo pred mašo slovenskega pouka.
NEWCASTLE bo imel slovensko mašo zopet na peto
NASI MLADINCI so se kar dobro odrezali pri organiziranju 40-urnega posta v dobre namene. Stradanje jim je dalo občutiti (marsikomu morda prvič v življenju), kaj morajo prenašati milijoni lačnih po svetu, nabrali pa so tudi precej sponzorjev. Vodstvo akcije je prevzel Henry Stariha in je s pomočjo ostalih mladih lepo uspel. Skupni znesek, ki so ga mladinci s postom nabrali, je $651,17, k temu pa moramo prišteti še vsoto $181,19, kar je naša cerkvena nabirka 1. julija v ta namen. Tako smo za lačne otroke odposlali skupni znesek $832,36 in na tem mestu iskrena zahvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli k lepemu uspehu.
NOVEGA ŠKOFA imamo v zapadnem okraju Syd-neya. To je prevzv. Beda Heather, ki je bil nedavno imenovan za pomožnega škofa kardinalu Freemanu in posvečen dne 4. avgusta v sydneyski stolnici. Svoj sedež bo imel v Blacktownu, kakor njegov prednik Clancy, sedanji canberrski nadškof. Novi škof je svetopisemski izvedenec. Nekaj let je deloval kot misijonar v Afriki, zadnja leta pa kot upravitelj župnije v Mt. Druittu. Spomnimo se ga v molitvi, da bi dobro pasel zaupano mu čredo.
O	PROŠNJI koprskega škofa dr. Janeza Jenka pa več na koncu, saj velja vsem avstralskim rojakom, ne le sydneyskim Slovencem.
HVALA DAROVALCEM za ureditev kapelice Srca Jezusovega v naši cerkvi. Darov se je doslej nabralo za dvesto dolarjev (stroškov je bilo za $800,—). — Enako zahvala vsem darovalcem za nove orgle. Dr. Colja poroča, da je doslej nabrana vsota presegla $3.200,—. Upajmo, da sc bodo darovalcem v gornja namena pridružili še ostali rojaki.
NOVA PESMARICA o kateri so pisale zadnje MISLI, je že na razpolago v verskih srcdiščjh Sydneya in Melbourna. Oddaljeni rojakf jo lahko naročijo pri nas in tudi preko MISLI. Knjiga obsega preko 500 strani in odlično služi kot pesmarica in tudi molitvenik.
DVA KRSTA smo imeli v zadnjem času. V nedeljo 8. jul., pred slovensko mašo v Wollongongu, so prinesli h krstu Pavla Tehovnik iz Dapta. Je drugi sinček Franca in Zeftc r. Ivanova. Botrovala sta Anton in Radka Ivančič. — Drugi krst pa je bil pri Sv. Rafaelu v soboto 21. julija: Janez Durmisi, sin Pavla in Angelc r. Pajtak iz Croydon Parka. Botrovala sta Drago in Dragica Bolgar.
TUDI POROKO smo imeli pri Sv. Rafaelu. V soboto 21. julija sta se poročila Štcfun Šcmck in Julija Franetič. Ženin je sin znane družine Štefana Šernek in Ane r. Koren, Kirrawee. Nevesta pa je hčerka Bogota Franetič in Albine r. Mezgec, Albion Park Rail. Oba mladoporočenca sta rojena v Avstraliji: ženin v Kogarah, nevesta v Wollongongu. Štefan je vodja našim rojakom dobro poznanega in priljubljenega ansambla “Srebrne strune”. — K poroki naše čestitke!
P. LOVRENC nas zapušča. Te dne smo prejeli od frančiškanskega predstojništva obvestilo, da je p. Lovrenc Anžel nastavljen za samostanskega predstojnika in župnega upravitelja pri Sv. Frančišku, Ljubljana-šiška. Na novem in odgovornem mestu mu želimo obilo božjega blagoslova, obenem se mu hvaležno zahvaljujemo za njegovo štiriletno versko in kulturno delovanje med nami. Zlasti v sydneyskem verskem središču bomo njegovo vsesplošno aktivnost zelo pogrešali; posebno njegove pridige in petje, pa tudi njegov okus pri krašenju cerkve in oltarja, njegove originalne jaslice in še marsikaj. Znan in priljubljen je bil tudi sydneyskim poslušalcem radia 2EA.
Naj povem, da bo na njegovo mesto v kratkem prišel iz domovine p. Janez Trctnjak, O.F.M. Novi pater je po rodu iz Št. lija pod Turjakom. V duhovnika je bil posvečen leta 1976 v Nazarjih v Savinjski dolini in je star 34 let.
DVE SMRTI. — Dobili smo obvestilo, da je 15. julija v bolnišnici v Mona Vale umrla komaj trinajstletna ADA ZOTTI (Cotič), hčerka Rafaela in Angeline. Družina živi v Terry Hills, N.S.W. Ada je bila že delj časa bolna in v zdravniški oskrbi. Poleg staršev zapušča nilajšega brata Maria. Preizkušam' družini naše iskreno sožalje.
V	nedeljo 29. julija okrog enajste ure zvečer je v bolnišnici v Wollongongu umrl rojak KARLO MARK-SEL, ki je živel v Warilli. Rojen je bil 21. avgusta 1930 v Mariboru in bil zaposlen v železoiivarni. Leta 1956 se je poročil z Alenko Dužič, naslednje leto v 'naju pa sta na ladji “Aurelia" emigrirala v Avstralijo. Poleg žene ter sinov Branka Johnnyja (18 let) in Den-nyja Karla (13 let) zapušča tudi starše Henrika in Jaroslavo (sta že nekaj let z njegovo družino v Warilli), doma brata Avgusta in sestro Angelo, v Kanadi -pa se-stro Marijo.
Pokojni Karlo je bil vesele narave in zato priljubljen v družbi. Rad se je udeleževal društvenega življenja ln bil vedno delaven. Bil je zdrav do zadnjega, v sredo P'cd smrtjo pa ga je zadela kap. Tudi na smrtni dan Sc Je kar dobro počutil, kasno zvečer pa se mu je stanje Poslabšalo. Duhovnik mu je podelil svete zakramente
je lepo pripravljen odšel s tega sveta. Pogrebna maša )e bila v sredo 1. avgusta v vvollongongški stolnici sv. Frančiška Ksaverija, grob je dobil na takmajšnjem pokopališču. — Naše iskreno sožalje pokojnikovi družini 'n vsem sorodnikom. Priporočamo ga v molitev!
KOPRSKI ŠKOF PROSI POMOČI
MISLI so že v letošnjem marcu v rubriki “Izpod Triglava” bralcem sporočile, da so doma oblasti po dolgih letih zavlačevanja končno le izdale dovoljenje za zidavo cerkve v Novi Gorici. Že takrat je bilo rečeno, da bodo šibko koprsko škofijo v tej zadevi podprli tudi verniki drugih dveh škofij Slovenije. Saj predvidevajo, da bodo stroški gradnje 40 milijonov ND. Cerkev bo postavljena v čast sv. Odrešeniku in bo srednje velika. Poleg bogoslužnega prostora bo imela tudi tri veroučne prostore, župnišče pa bo za tri duhovnike in potrebno pomožno osebje.
Gornje veselo sporočilo, obenem pa polno skrbi glede finančnih sredstev, nam je nedavno poslal tudi koprski škof sam, dr. Janez Jenko. Obrača se na nas vse, zlasti pa na primorske rojake, ki so rojeni v njegovi škofiji, da bi se z darom pridružili ostalim vernikom slovenske Cerkev in doprinesli svoj delež k gradnji tega prepotrebnega svetišča. Menim, da bomo storili samo svojo dolžnost, saj smo tudi mi — četudi v zdomstvu — del slovenske Cerkve, ki jo tudi pri njenih finančnih žrtvah lahko iz srca občudujemo.
Sleherni dar bo hvaležno sprejet. Pošljete g:i lahko naravnost na škofijo v Koper: Dr. Janez Jenko, Trg revolucije, II, 66001 KOPER, (P.P. 61), Slovensko Primorje, Yugoslavia.
Pa tudi naša verska središča (enako list MISLI) bodo rada sprejemala darove za to prvo cerkev v Novi Gorici. Poskrbeli bomo, da pride nabrano na pristojno mesto. V Sydneyu je pripravljen sprejemati darove za ccrkev tudi naš rojak Stanko Aster-Stater, ki je nedavno obiskal škofa Jenka in se z njim razgovarjal o zadevi. Stanko je sam odprl nabiralno akcijo s prvim darom v znesku 150 dolarjev. Upajmo, da bo našel dosti po-sncmalcem, zlasti med primorskimi rojaki.
Verni in zavedni Slovenci, ne preslišimo prošnje! Saj prosi naša DOMOVINA — škof Jenko njeno prošnjo samo posreduje.
P. VAI.ERIJAN
Vrhovi viihijo . . .
IZPOD
LETOŠNJE SUŠE je v Sloveniji — kakor upajo — sicer konec, ne pa njenih posledic. Te so v kmetijstvu kaj hude, saj je v mnogih krajih pridelek kar za petdeset odstotkov manjši od običajnega. Ker je v vprašanju tudi otava, je s tem prizadeta občutno divina in zlasti v Beli krajini je že opaziti nagel porast prodajanja govedi, ker ne bo dovolj krme.
Slovenija je imela zadnjikrat tako vročino in z njo v zvezi sušo leta 1958.
NOVOMAŠNIKOV je dobila Slovenija letos 34 in slovenska Cerkev je Bogu /anje i/ srca hvaležna. Mnogo večjih dežel je manj srečnih glede duhovniških poklicev. Seveda tudi to število vseh vrzeli ne bo zamašilo in se bo pomanjkanje duhovnikov tudi pri nas še poznalo. Vključujmo novomašnike v svoje molitve, da bodo vztrajali na začeti poti. ki vsekakor ni lahka.
Kot vsa leta prej tudi letos večina slovenskih novo-mašnikov izhaja iz družin s številnimi otroki. Tokrat ima najštevilnejša družina z novomašnikom deset otrok, najmanjša pa je družina z dvema otrokoma. Če računamo povprečno, bi letos na vsako novomašniško družino prišlo skoraj pel otrok.
Tudi letos so največ novomašnikov — devetnajst — dale kmečke družine. A polagoma raste število duhovnikov, ki prihajajo iz delavskih družin — med letošnjimi novomašniki kar enajst. Fn novoniašnik izhaja iz obrtniške družine, trije pa iz družine uradnikov, uslužbencev oz. inženirjev.
I’A ŠE NEKAJ o zadnji ovčji čredi na Postojnskem in zadnjem ovčarju, ki je še ostal zvest ovcam. Frane Šajn ima danes dvaindvajset let, poznan pa je pod imenom “Šuštarjev z Juršč". V družini osmih otrok je samo on zmlada zaživel z ovčjo čredo. Spominja se, da jo je že kot šestletni fantek pomagal v zimskih mesecih pospremiti na pašo v Istro. Med njimi je tudi danes v modri vetrovki in kavbojkah ves nasmejan, ko jo pase na planoti Rožanca nad Jurščami (Jurščc so vasica 87 številk na robu gozdov ob zgodnji Pivki). Pastir Frane dela poleg tega tudi pri žagi na Javorju v Pivki: kadar ga ni doma, ga na paši nadomešča mlajši brat Vojko, na večer pa čredo pomolze mama Alojzija,
ki zna narediti daleč naokoli znani Šuštarjev ovčji sir. Niso namreč redki, ki hodijo ponj iz Kopra in z Reke, Postojnčani pa ji ga malone sproti odnašajo iz rok.
Frane ne ve za ločno število svoje črede na Rožancu
—	ovac mora biti nekaj nad dvesto glav. Pravi pa, da bi takoj začutil, če bi se mu izgubila ena sama ovca. Je torej res pravi pastir starega kova ta zadnji ovčar na Postojnskem, ki na tem koščku notranjske dežele ohranja nekdaj bogato tradicijo ovčjereje. Poročilo celo pravi, da fant preudarja o načrtih, da bi svojo čredo povečal na 500 ovac.
KOMISIJA za kadrovsko politiko slovenske komunistične partije je pregledala in dopolnila oceno marksističnega izobraževanja. Ugotovila je, da v Ljubljani in še kje zanemarjajo izobraževanje: lani je komaj polovica kandidatov za člane ZK obiskovala partijske šole. Kako so se člani “samoizobraževali”, pa niso mogli dobiti potrebnih podatkov. Pravijo, da gre pri “samoizobra-ževanju” za ozek krog tistih partijcev, ki imajo posebne naloge v družbenopolitičnih organizacijah in brez tega dodatnega individualnega znanja" ne morejo uspešno delovati.
MARIBOR je kaj ponosen na svoje letališče, a kljub izrednemu pomenu so poslovni uspehi doslej kaj slabi. Sicer pravijo, da so že ob otvoritvi računali na to, da nekaj let ne bo dobička — 30 milijonov dinarjev izgube pa je le malo preveč. Mariborska občina je za kritje izgub dala 10 milijonov, ostalo vsoto je letališče skušalo najti pri raznih okencih. Ko je prišlo to poročilo doma v javnost, je še vedno iskalo zadnjih pet milijončkov ...
NA VE.INI pri 1 rstu so 27. maja obhajali obletnico posvetitve tamkajšnjega svetišča Matere in Kraljice. Svojo pobožnost v slovenskem jeziku so imeli tudi naši zamejci. Slovenska pesem iz tolikih grl je ogrela celo pirsli beton, i/ k ilerega je zgrajena cerkev, pravi poročilo. Po petih litanijah je za naše vernike po slovensko maševal tržaški škof Bcllcmi. Njegova mehka beseda je vse ganila, saj se zdi, da po tolikih letih le prihaja listo, ki bi moralo bili v tržaški Cerkvi že davno uresničeno: sožitje in kršč inska ljubezen med pripadniki obeh narodov, ki v Trstu že od davna živita. Med slovenskimi verniki ne ostaja brez odmeva trud, ki ga škof Bellomi kaže s svojim odločnim nastopom, kljub nasprotovanjem od vseh strani.
DEVE I DESET LEI NICO slovenskega jamarstva so praznovali letos 20. maja in sicer pred vhodom v Križno jamo. Posebej so se spomnili raznih slovenskih raziskovalcev in odkrivalcev podzemskih lepot Krasa. Vrsta naših jamarjev je res dolga in nepretrgana prav od sedemnajstega stoletja dalje. Valvazor je ž.e leta 1689 v svoji “Slavi vojvodine Kranjske” opisal več kol sedemdeset jam. V sredo zanimanja takratnega avstrijskega cesarstva pa je postavilo naš kraški svet odkritje nadaljevanja Postojnske jame (Luka Ceč v letu 1818),
.
obenem pa vzbudilo k delu vrsto novih raziskovalcev. Med pionirje raziskovanja podzemeljskih rek v svetovnem merilu štejemo zlasti Jakoba Svetina, ki je s čolnom prodrl v Škocjansko podzemlje.
ZA “OBRTNIKA” smo dobili spet nov slovenski izraz. Do nedavnega se je obrtnik imenoval “nosilec storitvene in proizvodne obrti”. Nato je dobil uradni naziv "predstavnik drobnega gospodarstva”, pa ga kmalu zamenjal z izrazom “neposredni individualni združe-valec dela in sredstev”. V maju letos pa je bil v Portorožu vseslovenski posvet za čistost jezika, kjer so “pu-risti-humoristi” obrtniku nalepili spet nov izraz: “mini munuelni ekonomist”.
Tako se doma norčujejo iz številnil; takih in podobnih izrazov, ki jih v dnevnem tisku kar mrgoli, pa jim včasih komaj ujameš pomen. Res: zakaj enostavno, če se da povedati ali zapisati tudi zapleteno in nejasno . . .
SOTESKA VINTGAR pri Bledu je vsekakor sve-tovnoznana: njena slikovitost že dolga leta privablja številne obiskovalce in ljubitelje naravnih lepot od blizu in daleč. Odprta je bila dne 26. avgusta 1893 po zaslugi tedanjega župana iz Gorij, Jakoba Žumra-Leskov-
Zaradi varnosti morajo vsako leto pregledati in tudi po potrebi obnavljati lesene mostove, galerije in prehode skozi sotesko. Letošnjo pomlad pa so sc spravili se na hujše delo: začeli so menjavati vse nosilne lesene 8rcde z železnimi, ki bodo nedvomno dolgotrajnejše in v>irnejše.
ODPRTJE prve slovenske šole, ki jo je goriška občina zgradila prav za potrebe goriških Slovencev, je bilo 27. maja letos. Nova zgradba po načrtu inž. dr. Adolf:i	Močnika stoji	v ulici Brolo, blizu	pa	je že v
gradnji	ludi slovenski	otroški vrtec. Tako	so	naši zamejski otroci prav za	Leto otroka prejeli	res	lepo darilo, ki	bo pomagalo,	da bodo ostali zavedni	Slovenci.
Novo poslopje osnovne šole je s prerezom traku odprl gostom v ogled in namenom vzgoje goriški župan l^e Simone, blagoslovil pa ga je škofov vik.ir dr. Oskar
Simčič.
"Lakota ” za avtomobili je doma že kar bolezen, beremo v domačih listih. Res je ta bolezen dvignila domovino ob razmerju števila prebivalstva in lastnikov avtomobilov med vrhove motoriziranih dežel, koliko
v tem resnične potrebe in koliko tekmovanja s so-Sedi in znanci, pa je vprašanje zase. V dokaz te “av-*°niobilske lakote” smo brali tale primer: trgovina avtomobilov v Novi Gorici je ponudila na prodaj 370 različnih vozil. Dobava bo enkrat v letošnjem letu, treba pa se je bilo vpisati na poseben spisek prosilcev. Že l*!|n in pol pred vpisovanjem, ki naj bi se pričelo 26. ‘•Prila letos, je čakalo v vrsti nič manj kot sedemdeset
oseh
SVET ZA KULTURO pri mariborski SZDL je ugodil, da je slovenščina v štajerski prestolici zelo slaba. Vlasti mladina uporablja močne “slenge” pod vplivom
!	Melbournskim	rojakom	je	na uslugo	I
■	■
j	ZOBNI	TEHNIK	— DENTAL	TECHNICIAN	i
:	LUBI PIRNAT	i
i	18	WRIDGWAY	AVE.,	BURWOOD,	Vic.	■
:	Telefon: 288 4159	:
■	■
j Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila.
Z	Full	denture	service	and	repairs.	!
angleščine in srbohrvaščine. Slabo je poskrbljeno za pouk po šolah, slabo se godi slovenskemu jeziku po podjetjih, časnikarski jezik pa je tudi pod močno odvisnostjo “družbenopolitičnega jezika in sporočanja”. Na seji sveta je bilo dosti govora o odgovornosti “družbe" do izboljšanja naše jezikovne kulture.
OB POIMENOVANJU novega krematorija in drugih “poslovilnih objektov na ljubljanskih Žalah” vstaja vprašanje, kaj bo prinesla bodočnost Plečnikovemu Navju, temu delčku nekdanjega pokopališča pri Sv. Krištofu za Bežigradom z grobovi naših velikih mož. Nekateri glasovi so za “preselitev” Navja na Žale, ker jih muči bojazen, da je Navje na sedanjem prostoru zapisano pozabi in uničenju. Oblasti ne rečejo nobene odločilne besede, Navje pa v “varstvu” Zavoda za spomeniško varstvo propada iz leta v leto . . .
GORIŠKI K atoliški dom je videl 10. junija izredno slovesnost: nadškof C'oeolin je podelil papeško odlikovanje “Pro F.cclcsia cl Pontifice” dvema znanima zamejskima kulturnima delavkama, pesnici Ljubki Šorli in pa pisateljici Zori Pištanc. Sveli oče jima je naklonil odlikovanje “zaradi zaslug, ki sla $i jih pridobili za goriško Cerkev”, k:ikor se glasi v uradnem pismu.
Tudi avstralski Slovenci se pridružujemo našemu zamejstvu z iskrenimi čestitkami odlikovankama!
9A LOWER PLAZA,
SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE
Tel. 63 1650
Za razne prilike smo Vam na uslugo
v našem studiu, v cerkvi ali doma!
ZA POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo $120.—
Slike za potni list — v dvajsetih minutah!
(SPIRITIZEM)
STA ROKA TOLIŠKA CERKEV
Glede posameznih spiritističnih trditev pa je sodba s krščanskega stališča jasna in lahka. Krščanstvo npr. zanika, da bi bilo v človekovi moči, da bi po volji navezal stike z dušami umrlih. Bog seveda na ponižno prošnjo lahko stori čudež, da se kakšna duša javi človeku na tem svetu. Zgodovina ve le za silno malo takih primerov.
Mnogo tega, kar se godi pri spiritističnih sejah, je gola prevara — neštetokrat že odkrita in zadostno izpričana, človek bi mislil, da se bo po takšnih odkritjih število spiritistov skrčilo, pa se redno ne. Težko je najti zadovoljivo razlago za to dejstvo. Nekaj drugih pojavov pri spiritističnih sejah je mogoče razložiti po naravnih zakonih, ki jih preučuje parapsihologija. Prav majhen odstotek “čudežnih” pojavov pa je res še nepojasnjen.
Ali je verjetno, da je pri spiritizmu udeležen tudi hudobni duh?
Da, verjetno je! Vemo, da ima hudobni duh veliko večji razum kot človek in da je tudi njegova moč veliko večja. Tako lahko ve in stori reči, ki presegajo človeške zmožnosti. Seveda to niso čudeži, ker jih ne vrši božja vsemogočnost. To dela hudobni duh iz sovraštva do Boga in v duhovno škodo ljudi. In največja škoda je prav ta, da ljudi odvrača od prave vere in tako spravlja v nevarnost njih zveličanje, v kolikor se pač ljudje v zavestni krivdi predajajo spiritizmu. Poleg tega povzroča redno obiskovanje spiritističnih sej tudi škodo duševnemu in celo telesnemu zdravju.
Po vsem tem je jasno, da je težko grešno dejanje, če je kdo spiritist. Grešno je tudi prisostvovati spiritističnim sejam. Samo zelo resen razlog bo mogel koga opravičiti, da bi prisostvoval takim sejam, npr. če bi kdo storil z namenom, da bi razkril prevare in skušal potem še druge odvračati od spiritizma.
“Glejte, da vas do ne premoti!”
(ll 4)
V	POKONCILSKEM ČASU smo, ko v katoliški Cerkvi še vedno vre. Precej časa bo vzelo, da se razmere ustalijo in se bodo začeli kazati tudi sadovi koncilskih reform. Vse to ni nič nenavadnega in če gledamo v zgodovino, je prav vsak cerkveni zbor doslej prinesel več ali manj podobne razmere. Katoliški in nekatoliški svet jih je zaznal le v toliko drugače in počasneje, v kolikor je v preteklosti vzelo veliko več časa, da je prišlo v javnost, kaj so koncilski očetje sklenili in kaj je papež potrdil. Danes smo v času modemih občil, ob katerih je ves svet postal majhen. Kar so dopoldne obravnavali na II. vatikanskem koncilu, so popoldne že sporočala časopisna, radijska in televizijska poročila najbolj oddaljenih dežel .. . Marsikdaj so prišla v svet celo popačena in nepopolna poročila novinarjev in množice so presojale njih vrednost še pred objavo resničnih dejstev s pravilno razlago. Kdor je poslušal le poročila, ni pa se sam poglobil v koncilske dokumente ali pa poslušal Cerkev pri njih razlagi, ima morda še danes o marsičem napačno sliko.
Obnovo, ki jo je začel zadnji cerkveni zbor in jo Cerkev izvaja po njegovih odlokih, bi morali nujno čutiti' vsi katoličani. Saj smo vendar njen del. Če nas res ni zajela ali se nas za enkrat vsaj dotaknila, je šel koncil mimo nas in bo ostal brez sadov. Obstati nekje na robu ob vzdihovanju
1’° starih mirnih časih se pravi ne pustiti obnovi, da tudi v nas izvrši svoje obnovitveno in očiščevalno delo.
Je pa še druga nevarnost z.a pokoncilskega ka-loličana: da ga potegne za sabo struja tistih, ki 'v° iim koncilski odloki kamen spotike in odmik °« tradicionalnega nauka Cerkve, kakor pravijo;
P a tistih, ki so koncilske odloke zagrabili z (>bema rokama, so jim pa v glavnem za ključ do Vra' lastnega širokega tolmačenja ter svobodnega ^Pfejemanja smisla in namena moderne Cerkve. :>la kot druga pot ni pot koncilske obnove in l>rav bo, da si ob koncu teh naših člankov pod Naslovom “Glejte, da vas kdo ne premoti!" ogledamo obe. Obe zmoti razjedata danes katoliško xkupnost, sejeta v srca nemir in pod katoliško r,nko skušata doseči svoje priznanje.
redno pa načnem ti dve skrajni struji, rojeni f>° zadnjem vatikanskem koncilu, ne bo napak, *<■' za uvod ustavim pri skupini, ki je nastala na ICen način po prejšnjem koncilu (I. vatikanski (^kveni zbor je bil leta 1869/70). Spočetka le l<Pina nezadovoljnežev in oporečnikov je danes a>nostojna Cerkev, ohranila pa je na zunaj ka-'■'•ko jme prav zarcun .svojega imena morda °Ua zmoti, da jo ne loči — vsaj ne v pravem
... je nastala v odporu proti dogmi o papeževem prvenstvu in njegovi nezmotljivosti, ki jo je sprejel prvi vatikanski cerkveni zbor. Vsebina te verske resnice je, da se papež ne more motiti, kadar izrecno razglaša (“ex cathedra" pravimo temu) vazno stvar vere ali morale v avtoriteti svoje službe kot poglavar Cerkve in božji namestnik na zemlji. Cerkev je božja ustanova, da bi človeštvu ohranila zveličavne resnice in jih učila nepokvarjene. Bog bi ne mogel dopustiti, da bi vsa Cerkev po samem najvišjem vodstvu sprejela v veri nekaj, kar bi bilo zmotno in krivoverno, saj je Kristus sam obljubi! apostolom: “Jaz. sem s vami vse dni do konca sveta!” (Mt 28, 20).
7o versko resnico so odklonili zlasti nekateri teologi v Nemčiji, Švici in Avstroogrski. Znan nasprotnik dogme je bil tudi miinclienski profesor cerkvene zgodovine Ignacij Dollinger, ki pa se kasneje novi sekti ni priključil.
Sklep o ustanovitvi nove cerkvene organizacije so sprejeli leta 1871 v Miinchnu, na kongresu delegatov iz različnih evropskih dežel. Praški profesor cerkvenega prava dr. J. Schulte je novoustanovljeni skupim sestavil ustavo, ime pa so ji dali “starokatoliška Cerkev”.
A nova verska tvorba se je takoj znašla v težavah. Res je imela nekaj duhovnikov, ki so odpadli od katoliške Cerkve, ni pa se ji priključil noben škof, ki bi mogel posvečevati nove duhovnike in s tem nadaljevati njeno življenje. Samo škof s pravim škofovskim nasledstvom bi mogel dati skupini upanje na razvoj in nadaljevanje. Zato so se obrnili na malo janzenistično versko skupnost v Utrechtu na Nizozemskem, ki je sicer komaj životarila že od leta 1724, a imela je pravilno posvečenega škofa. Ta je res pristal in posvetil profesorja bogoslovja J. H. Reinkensa za prvega starokatoliškega škofa. Leta 1889 so stopili s to utrechtsko Cerkvijo v posebno Unijo, ki je povezala razne nacionalne skupnosti staro-katoličanov.
(Dalje prih.)
v"w'v/„
od katoliške Cerkve.
P. BAS
tipk.
5. avgusta 1979
I r. Hasil Valentin O.F.M. in I r. Slan /ernljuk O.FJVf.
II a raj; a House — 19 A’iieckett St., Kew, Vic., 3101 lei.: 861-8118 in 861-7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Cirmeron Court, Kew, Vic., 3101 Tel.: 861-9874
0 Zahvalil bi sc rad vsem, ki ste se udeležili ekumenskega bogoslužja za narode brez popolne svobode verske v stolnici sv. Patrika. Posebna zahvala mladincem, ki so našo narodno skupino predstavili v narodnih nošah, ob zastavi in banderih, Lahova Marija pa je izpred oltarja ostalim jezikom pridružila tudi slovensko prošnjo. Tednik “The Advocate” je že naslednji teden objavil sliko naših deklet v narodni noši (Tanja Herva-tin, Anica in Majda Špacapan, spredaj Emilia Arnuš), ki šo jo uporabile tudi MISLI na platnicah te številke. Je vredna objave: na našo mladino smo res lahko ponosni.
0 Poleg MLADINSKEGA KONCERTA zadnjo nedeljo v avgustu ne pozabite OČETOVSKO PROSLAVO na prvo nedeljo v septembru po daseti maši! In zabeležite si v koledarju tretjo nedeljo v septembru: DAN OSTARELIH z mašo, kosilom in nastopom v počastitev naših ostarelih rojakov, popoldne pa WALKATHON v prid našemu Skladu za bodoči Dom počitka. Bojim se, da prihodnje MISLI ne bodo pravočasno med melbournskimi bralci, zato ta važni dan že zdaj omenjam. Sicer pa bomo o dnevu razposlali tudi posebna pisma. Nabiralne pole za tiste, ki se bodo udeležili Walkathona, so v verskem središču že na razpolago. Upam, da bo spet zlasti med mladino veliko dobre volje, pa tudi kaj zgledov med starejšimi.
Naj tu posebej omenim advokata Franka Furlana, ki išče sponzorjev za svoj tek v prid našemu Skladu. Ne le za redno pot naših hodačev (okrog enajst kilometrov), ampak progo Kew—Geelong. Podrobnosti nam še niso znane, ker se Frank še ni vrnil iz svojega potovanja v Evropo, sponzorji njegovih kilometrov (po številu približno 80) v prid našemu bodočemu Domu počitka pa so že dobrodošli.
£ Naj že zdaj omenim tudi obletnico Baragovega doma in ob njej tradicionalno srečanje bivših fantov, ki so v teku let pri nas živeli. Na domači večer so s svojimi družinami vabljeni v cerkveno dvorano v soboto 22. septembra. Igral bo kot že vsa leta orkester BLED.
Na ta večer so vabljeni tudi mladinci verskega središča — v zahvalo za pridno udeleževanje folklornih in pevskih vaj.
0 Rojakom v Morwellu čestitam, ker je njihov bivši župnik Father Noel Daly postal škof v Bcndigu. Na povabilo sem se udeležil v sredo 11. julija njegovega škofovskega posvečenja in mu čestital tudi v imenu njegovih bivših slovenskih faranov. — Naj ob tej priliki omenim, da bo slovenska maša v avgustu za Mor-wcll že na tretjo nedeljo zvečer (19. avg.), namesto na običajno četrto. Vzrok je razumljiv: na četrto imamo Mladinski koncert.
Tudi v septembru moramo za Wodongo napraviti malo spremembe, kakor smo jo že lani: slovenska maša v VVodongi bo na četrto nedeljo (23. sept.) namesto na običajno treljo. Tu pa je vzrok naš Dan ostarelih in Walkathon.
Rojaki obeh naselbin, ne pozabite na zamenjavo nedelj!
0 Krstov naj ta mesec omenim šest. Dva sta bila 14. julija: Za Sonjo bodo klicali hčerko Andrija Tomaso-viča in Silvije r. Humski, ki so jo prinesli iz Burwooda. Iz Thomastovvna pa je prinesla na ta dan družina Josipa Bodžaja in Silvane r. Zajc fantka, ki je dobil ime Anion. — Dne 15. julija je krstna voda oblila Komana Marka, ki sta ga iz Reservoirja prinesla Franc Valher in Angeliquc r. Lee. — Dva krsta sta bila 28. julija: Danici je prvorojenec družine Maksimiljana Korberju in llone r. Božik, Flemington. Za I’avlo Marijo pn bodo klicali hčerkico v družini Franka Gudašiča in Božice r. Hribar, Box Hill North. — Na nedeljo 29. julija je bil spet na vrsti okraj Campbellfield, od koder so k našemu krstnemu kamnu prinesli Dannyja Tonija, sinka družine Rudolfa Ivančiča in Darinke r. Vivoda.
Naše čestitke vsem družinam, ki so jih razveselili malčki!
£ Poroko smo imeli v naši cerkvi ta mesec eno: dne 14. julija sta si obljubila zvestobo Dinko Paleka in Vera Vukovič. Ženin je bil rojen v Zadru in krščen v Zemu-niku, nevesta	pa	že tu	v	Viktoriji	v Footscrayu in
krščena v Maidstone. — Rad pa bi omenil še poroko, ki je bila 4. avgusta v cerkvi sv. Joahima, East Kew: pred oltarjem sta pričela skupno življenje Venny Maria iiurlovich in Joseph John Smolich. Venny je bila rojena in krščena v Reki, Istra, in je po poklicu učiteljica višje šole, ženin pa je mladi doktor medicine, rojen v Novem mestu	in	krščen	v	Dobrniču	na Dolenjskem.
Oba sta prišla	v Avstralijo	komaj pet	do šest let stara
in tu s pomočjo	staršev	dosegla svoj	poklic, pa tudi
materin jezik jima še teče. O Jožefu smo pisali v Galeriji mladih lani februarja, ko je končal univerzitetne študije.
Obema paroma naše iskrene čestitke!
0 Versko središče je na nedeljo 29. julija organiziralo za mladino izlet na sneg. Mt. Bullcr jih je sprejel s
krasnim vremenom in dobro smuko, da so prišli domov vsi nasmejani in dobre volje.
£ Mladinci obeh naših skupin, folklorne in pevske, zdaj pridno vadijo za avgustov koncert. Upajmo, da bo spet lep uspeh naše mladine, udeležencem užitek, skladu za bodoči Dom počitka pa pridobitev. Naj tudi tu vse melbournske rojake povabim na prireditev. Napolnimo dvorano — za našo skupno zadevo gre: pri srcu nam morajo biti tako naša mladina kot ostareli rojaki.
% Zadnjič omenjene verske misli na 3EA smo že pričeli: sedem minut ob četrtkih zvečer (začetek približno oz. malo po 7.20) na slovenski oddaji. Naj ponovim, kar sem napisal v zadnji številki: Pišite nam in sporočajte svoje predloge!
Slovenska oddaja na 3EA (dobite jo na 1116 KHz) je redno vsak ponedeljek zjutraj od sedmih do osmih, vsak četrtek pa zvečer od 6.45 do 7.30. Poslušajte jo, saj vam poleg domače glasbe nudi marsikaj zanimivega. Prav je, da sodelujete tudi s tem, da pišete o svojem zadovoljstvu oz. nezadovoljstvu z njo na naslov: 3EA (Slovenian Programme), 35 Bank Street, South Melbourne, 3205, Victoria.
% Krožek v izpopolnitev verske izobrazbe, ki smo ga omenili v julijski številki, je v našem verskem središču že začel delovati. Skupina se zbira vsako drugo sredo zvečer od pol osmih v prostorih Baragove knjižnice. Če se še kdo želi pridružiti, je dobrodošel. Starost: od osemnajstega leta dalje.
Krožek vodi p. Stanko.
% Večerno mašo imamo v naši cerkvi v avgustu poleg Prvega petka na zapovedan praznik Marijinega Vnebovzetja (sreda 15. avgust), enako tudi na praznik Marije Kraljice (sreda 22. avgusta); v septembru pa na prvi Petek (7. sept.) in na sredo 12. septembra (Marijino *nie). Vabljeni!
0 Tokrat smo imeli pri nas kar dva smrtna slučaja — oba v teku enega ledna in v St. Alhansti.
Proti jutru dne 5. julija je naslal iz še nepojasnjenega vzroka požar v hiši, ki je dajala streho nekaj moškim. Med njimi je bil tudi ALOJZ HR1BSF.K, ki se ni mogel več rešili. Ne morem reči, ali je umrl v plamenih, ali se je zadušil v dimu. Pokojnik je bil doma nekje blizu Zidanega mosta, a na južni strani Save in se je imel za Dolenjca. Ko je pred leti prišel v St. Albans, je odprl urarsko in zlatarsko delavnico s trgovino. Razmere so polagoma vse uničile. Aloj/ je izgubil družino in zdravje ter živel v predčasnem pokoju. Ob smrti je imel komaj 52 let. f'e sem prav poučen, zapušča ženo in sina. ki sta oba v N.S.W.
Pogrebna maša je bila v torek 10. julija v cerkvi sv. Monike v Footscrayu. pogreb je sledil na pokopališče istega kraja.
V	soboto 7. julija zjutraj pa je v bolnišnici v Footscrayu izdihnil MII.AN ČERNJAVIČ', komaj 52-lelni družinski oče iz St. Albansa. Nekaj dni prej ga je zadela kap, a mu žal ludi zdravniki niso mogli več pomagali. Pogrebno mašo smo imeli v torek pri Srcu Jezusovem v St. Albansu, /adnje počivališče pa je našel Milan na livadnem pokopališču Memorial Park v Brooklynu.
Pokojnik je bil rojen 4. septembra 1926 v Murski Soboti. I.eta 1948 se je poročil z Jeleno l.aščov, po rodu iz Bosne. Leta 1961 sla emigrirala v Venccuelo, pa se kasneje odločila za Avstralijo. V St. Albansu sla sebi in svojim štirim doraščajočim in lepo v/gojenim otrokom postavila prijeten dom, kol odličen mizar pa je Milan v Norih Sunshine začel lastno mizarsko podjetje, ki ga bo zdaj nadaljeval sin Karlo. Poleg hčerke Olge in najmlajšega Mirka naj omenim posebej starejšega sina Draga, ki je še kot študent pred par leli prišel v dnevne časopise: s tovarišem študentom sta iznašla pripravo, ki bi mogla iz običajnega televizorja
VABLJENI STE
MLADINSKI KONCERT
NEDELJA, 26. AVGUSTA, ob štirih popoldne v BARAGOVI DVORANI našega središča v Kew.
Pestri nastopi slovenske mladine v glasbi, petju in narodnih plesih. VSTOPNINA: Odrasli $3.—, upokojenci in mladinci $2.—, otroci prosto. Dobiček predstave je namenjen SKLADU ZA DOM POČITKA.
za kaj nizko ceno napraviti barvnega. Da njuna iznajdba ni počela zaželjenega uspeha, je razumljivo: uničila bi milijonske dobičke novih barvnih televizorjev, ki so jih prav takrat po Avstraliji začeli prodajati na debelo. Drago je na polju tehnike res doma in bomo o njegovih izrednih talentih verjetno še kdaj slišali. Zaposlen je kot tutor na več višjih šolah.
Černjavčevi družini, kakor tudi pokojnikovi materi in sestri v domovini, naše isk'reno sožalje. Enako vsem najbližjim pokojnega Hribška. Naj počivata v miru božjem!
Gornjima slučajema moram dodati še smrt gospe
MARIJE NOVAK r. Scnftner ki jc dne 25. julija v Sacred Heart Hospital-u (Moreland) podlegla obolelosti srca. Pogreb je bil v petek 27. julija po maši zadušnici iz slovenske cerkve na pokopališče v Kcw. — Pokojnica jc bila avstrijskega rodu, rojena na Dunaju 20. julija 1905 kot sorodnica znanega dunajskega nadškofa kardinala Innitzerja. Tam se je poročila z naShn- rojakom Alojzom Novakom iz' Tacna pod Šmarno goro ter po končani vojni z njim in tremi otroki (sin je že pokojni, hčerki obe poročeni) emigrirala v Avstralijo. Za svoj dom si je Novakova družina izbrala Kew, ne daleč od našega verskega središča.
Ob izgubi dobre žene in matere — naše sožalje!
"NOCOJ sem sanjala, da sem roclila petorčke”, mi je rekla žena nekega jutra.
“Jaz. pa sem sanjal, da sem bil vojak pete čete in da sem bil v sobi številka pet. Dobil sem pet dni zapora, ker sem za pet minut zaspal na straži.”
“Čuden primer,” pravi žena, “razen tega pa je danes še petega v mesecu . .
"To je gotovo dobro znamenje,” sem glasno razmišljal, "to bi utegnilo biti namig sreče . .
/ena je pričela šteti na prste, nato pa je vzkliknila: "Beseda sreča ima tudi pet črk!”
"Veš kaj — danes je sobota. Lahko bi šla na konjske dirke in stavila . . Malo plašno sem to izrekel, saj žena ni bila nikoli navdušena za moje konjske stave. A danes je bila kar takoj za izrečeno zamisel.
"Ali bova vzela tudi Petrčka s seboj?” je vprašala.
"Seveda, saj danes ima rojstni dan. Pa ravno pet let je star . . . Vzeli bomo taksi in ker je v njem prostora za pet potnikov, bova s seboj povabila še tvojo sestro Friderika in njenega moža.” t akoj je skočila k telefonu in poklicala sestro. "Imenitna ideja,” je dejal svak, ko smo čakali skupaj na taksi in sem mu povedal o številki pet. "Številka pet nam bo danes gotovo prinesla srečo in bomo vsi na lahek način dobili mnogo denarja. Po dirki nas bo vseh pet odšlo na bogato večerjo, ki jo bom plačal jaz. Večerjo s petimi jedili . . .”
Prišel je taksi — odpeljali smo se.
"Dirkališče!” pravi končno šofer in ustavi avto. "Dolgujete mi pet dolarjev in petinpedeset centov,” je povedal.
Srečna številka
"Zopet pet!” sem vzkliknil. “Danes nas pa res spremljajo same petice.”
"Petice?” se začudi šofer. “Potem vam pa moram povedati, da ste danes moja peta stranka, da sem začel voziti ob petih zjutraj in da je številka mojega taksija 5555.”
Plačali smo in zdirjali kot konji k vhodu na dirkališče. Pristopil sem k blagajni.
“Stavim na konja številka pet v peti dirki! Kako pravite? Da mu je ime Kvintus? Latinsko ime — po naše bi se reklo Peti . . . Dajte mi pet bonov po pet dolarjev na Kvintusa, pet bonov po dolar pa še z.a mojega sina! Naj deli srečo s svojini očetom! . . .”
Svak' je storil isto.
Pričela se je peta dirka.
"Kvintus! Kvintus! . . smo navijali v zboru. Razburjenje je prišlo do vrhunca', ko so konji pritekli skozi cilj. Nismo mogli natanko videti, kakšen je bil vrstni red na cilju, saj smo stali precej daleč od njega, kričanje množice pa tudi tako, da je še napovedovalca prevpilo. Ko se je vihar malo pomiril, pa smo le slišali glas iz zvočnikov:
. . Kvintus je prišel na cilj — peti! . .
l%Sjv^apite
KDO JE AGNOSTIK . V aprilski številki sem zasledil besedo ‘agnostik’, ki sem jo (udi že večkrat slišal, pa ne razumel. Najbrž nisein sam med bralci MISLI, ki bi rad vedel njen pomen . .(Iz pisma P. G.. Sydney)
KOT nalašč sem dobil odgovor na gornjo željo v zadnji “Naši luči”, kjer odgovarjajo na isto vprašanje. Razlaga je dobra iti preprosta ter bo gotovo zadovoljila tudi naše bralce. Takole se glasi:
Agnostik je tisti, ki pride ob iskanju odgovora na zadnja življenjska vprašanja do sklepa, da odgovora ni. Beseda “agnostik” je grška: a = brez, gnosko = spoznam.
Danes v Sloveniji marsikdo izpoveduje to prepričanje. Večina ljudi, ki se imajo za neverne, ne izključuje povsem neke višje resničnosti, temveč mislijo, da ni mogoče nič dokončnega povedati. Kateri niso dovolj razgledani, bodo morda hitreje podlegli propagandi o ateizmu kot “znanstvenemu pogledu na svet”. Zavračali bodo že samo možnost, da bi Bog bil. A takšno vnaprejšnje zavračanje se ne da podkrepiti z ničemer. Kdo lahko prepričano trdi, da se resničnost razprostira samo tako daleč, kolikor to dojemajo naš omejeni razum in še bolj omejeni čuti? To bi bila res prehuda omejenost.
Lahko pa kdo razmišlja in vendar ne pride do zadnje Jasnosti. Tak človek bo seveda strpen in odprt: dopu-sčal bo, da drugi drugače mislijo.
Seveda je povsem mogoče, da človek ne pride do zadnje jasnosti. Razlogov je mnogo.
Včasih si kdo zadnjih vprašanj sploh ne zastavlja.
Ignac Lepp, eden važnejših sodelavcev predvojne Kominterne, nato kristjan, duhovnik, znanstvenik-psihoanalitik, pravi, da se mu dolga leta sploh ni porodilo vprašanje, ali je po smrti kakšno življenje ali ne. Tudi o Bogu se ni nikoli spraševal. Tako se je zagnal v revolucijo, da mu je zaposlila vse duševne moči.
Drugi sc zaženejo v kaj drugega. Ali pa so jim ta vprašanja tako odmaknjena, da je zanje vsaka jasnost vnaprej izključena. N i ta način postanejo agnostiki in takih je danes več, kot se nam na prvi pogled zdi. Ateistov je malo, agnostikov je veliko.
Iskati zadnji odgovor je nedvomno težko, mučno, dolgotrajno. Povrhu že vnaprej vemo, da nc bomo našli takšne jasnosti, ki bi nas “tolkla v možgane". Zdi se, da je prav takšno pričakovanje glavni razlog, da so mnogi	agnostiki.	Hočejo	otipljivo resnico. A take	v
velikem	svetu, ki	neskončno presega vsak preizkus,	ni
in je ne bo. Zadnje resnico bodo vedno zastrte, vendar nam bodo dovolj jasno pogledale v obraz, da bomo po njih naravnih svoje življenje. Zato jih moramo iskati. Od njih je odvisen tudi pomen naših najdrobnejših dejanj.
Tako članek. Upam, da je odgovor dovolj jasen in je besedo ‘agnostik” lepo pojasnil. Ni pa s tem rečeno, da je vsakdo, ki se izdaja za agnostika, že zares agnostik. Beseda	je danes	nekako	“moderna” in sam	sem	že
srečal “agnostike”, za katere sem prepričan, da niso nikoli iskali odgovora na zadnja življenjska vprašanja. Tako naravno tudi niso mogli priti do sklepa, da odgovora enostavno ni. Prav kakor pove gornji članek: niso se in se ne bavijo z iskanjem. Lahko celo dostavim, da se niti niso nikoli poglobili v to, kar jim na življenjska vprašanja odgovarja vera, v kateri so bili krščeni. Odvrgli	so nekaj	ne da	bi sploh spoznali in	niti	ne
iščejo vsaj kakega nadomestka. Zadovoljujejo se s praznino — kaj drugega naj bi bilo tostransko življenje brez višjih ciljev, ki dajejo dejanjem našega potovanja skozi čas resničen namen in pomen ?
P. BAZILIJ
CELJE
“KLERIKALIZEM”
O občnem zboru Izseljenske- matice in napadih v poročilu smo pisali v junijski številki. Tu objavljamo del
o	tein iz članka J. A., ki je izšel v našem argentinskem tisku:
V obširnem poročilu odbora za zadnja tri leta sc nekajkrat kot posebna slaščica omenja slovenski klerikalizem, ki sc menda izven meja naše dežele bohoti v polni moči in ^lobi. Izglcda, da vlada ne verjame msgr. Grmiču, ki je že pred časom izjavil, da je ena največjih pridobitev slovenskih katoličanov pod rdečim režimom ta, da so sc s pomočjo vlade rešili pogubonosnega klerikalizma. Klerikalnemu zmaju so doma res posekali nekaj glav, ne pa vseh. Rastejo 11111 še nove tam, kamor sekira rdečega rablja ne doseže . . .
V čem vidijo ta klerikalizem? Enostavno v dejstvu, da se več kot pol stoletja za slovenskega človeka v tujini ni brigal nihče drugi kot katoliški duhovniki. Mnogi vestfalski in holandski duhovniki so sc popolnoma priučili našega jezika, da so lahko slovenskim vernikom postregli v njihovem jeziku. Za desettisoči naših ljudi, ki so odhajali v Združene države, je odhajal trop navdušenih duhovnikov, iim ustanavljal slovenske verske in socialne organizacije in župnije, slovenske liste, prav tako slovenske šole in posvetne organizacije. Slovenski duhovniki so šli za našimi ljudmi v Francijo, Holandijo, Nemčijo in Argentino, kjer sta nc-prckosljiva optimista in požrtvovalna garača Kastciic in Hladnik skušala vsaj delno nadomestiti to, Časar jim domovina ni hotela ali pa ni imela dati.
Rafaelova družba, katere slavno dediščino bi si rada lastila Matica, jc tudi skoro izključno duhovniško delo.
Danes jc na vseh koncih sveta, kjer sc nahaja slovenska kri, pričujoč tudi zastopnik '‘slovenskega klerikalizma”, duhovnik, ki se žrtvuje za svoje rojake, ko jih vodi po poti versko-inoralnega življenja in jim jc v pomoč tudi v časnih zadevah, ko vidi, da v to poklicani nc storijo, kar jc njihova dolžnost. To jc danes sloven-
F. GRIVŠKI:
O Z
V
N
§
K I
POVEST
(2)
Počasi je rinil navzgor po ozarah. Stisnilo ga je v srcu ob pogledu na ožgane njive in zevajočo zemljo. Zemlja! Zakaj mi je zamerila ta moja zemlja? Z rokami sem trebil njivam kamenje, s plugom sem ji zrahljal brazde, vrhane voze gnoja sem ji naipeljal, kot otroka sem jo božal, gladil in negoval. Pa se je uprla zemlja in zavrgla mojo skrb in ljubezen! Postala je trda, osorna in nerodovitna. Malo daje in še to malo oklesti toča ali sežge suša! Odneslo nas bo kmete, ker nam je jalova postala zemlja.
Pred hišo na vrtu je zaslišal vesele krike: «Drži se, Markec, za vejo se primi! Joj, kako lepo rdeče so!»
Ustavil je Gregor korak in poslušal. Njegova otroka sta brala češnje. Nad vse rad je imel ta svoja otroka, toda danes sta mu tuja, samo v breme sta mu in skrbi mu nalagata. Markec! Študent je, osmošolec. Pred leti je upal, da bo vanj zapregel kmetijo, ko ne bo sam mogel vleči. Pa je bilo fante drobno in šibko. Poslal ga je v mestne šole. Mati mu je vtepla v glavo, da bo postal kapucin, pater, ki bo pridigal in vodil procesijo. In Tilka? Cela gospodična je zrastla v njej. Šestnajst let ji teče, lahko bi prijela za motiko. Pa ne! Poje, bere knjige, šiva in šari ves dan po hiši. Petkrat na dan si umije roke, v ogledalu se gleda in lase popravlja, vse ji gre bolj od rok kakor kmetija-Če zarohniš,	se pa že vtakne	vmes žena.	Nič ne	rečem!
Pridna je ta	moja žena! Od jutra do noči	gara. pa	je tudi
ni maše, ne procesije, da bi jo zamudila.
Z roko je zamahnil in sopihal po.poti. Pred njimi se ic v mislih podirala velika bela hiša in na široko zevala pregreta zemlja. Na razvalinah te hiše bo ostal on sam, gospodar Gtegor, dokler tudi njega ne požre zemlja. «SaJ ne bo več dolgo!», je zastokaj v črnih mislih. «Kmalu nas bo odneslo vse skupaj!»
Na vrhu	košate češnje se	je vzpenjal	Markec,	Gugal
se je na veji	in pel «Aleluja».	Zagledal je	očeta, prenehal
s petjem in zaklical «Ata!»
Po stezi je pritekla Tilka. Vitka deklica, lepo zrastla«
za svoja leta že velika Obraz ji je žarel. Za ušesa si je obesila češnje. «Ata, kod pa hodiš?»
Obstala je pred njim in ga pobožala po kosmati bradi. Drugikrat bi se Gregorju kar zasmejal obraz, danes pa se je ves resen poganjal naprej, ne da bi odgovoril na vprašanje.
Na osredku se je prikazal Markec. V rokah je nosil odlomljene* češnjevo vejo in posnemal zastavonoše pri procesiji. Že je imel Gregor na jeziku grobo besedo, da bi fanta ozmerjal, ker je vejo odkrhnil. Pa je pogoltnil besedo in molče z oblačnim obrazom stopal mimo češnje in velikega jerbasa, polnega čmordečega sadu.
Tilka je prijela Markca za roko in mu zašepetala: «Ata je nataknjen.» Stopila je k jerbasu, si dala svitek na glavo in dvignila košaro. S prožnim korakom, kakor da gre na sprehod, je nesla češnje v klanec. Tiho, ko da so si tuji, so stopali po poti vsi trije.
Skozi gosto grmovje se je zasvetila bela prostorna hiša. Veliki orehi in visoke murve so zakrivali Gregorjev dom. Sonce je zašlo za gore, vročina pa le ni odnehala. V gorskem kotu so se zbirali oblaki.
«Dež bo!» je pripomnila Tilka.
«Bog ga bo dal, saj smo molili,« je mehko pripomnil
fant.
«Ravno prav, da sva češnje obrala, sicer bi vse razpokale. Jutri jih ponesem v vas. Če jih dobro prodam, si kupim j opico!»
«Moke boš kupila in soli,» je robato zasekal oče.
Oba str- umolknila in se tiho spogledala. Na vežnem pragu se je prikazala mati. Zasenčila si je oči z rokami in zaklicala v brajdo: «Večerjat! Hoj!»
«Hoj! Že gremo!» je v obe roki zategnil Markec.
Pred hišo je Gregor zgrabil jopič in klobuk ter treščil oboje na cvetoči oleander. Zavihal si je rokave in zavil v hlev. Otroka sta stopila v vežo, kjer se je na dolgi mizi kadila večerja: velika skleda zabeljene polente in zraven široka latvica s kislim mlekom in debelo smetano. Markec ie obstal pred kuhinjskimi vrati. «Mama», je potihoma klical, «naš ata je pa jezen. Nič ne govori!«
Ob ognjišču se je zganila drobna ženica. S predpasnikom je odstavila velik lonec zavretega mlekai in si brisala roke. «Kje je atai?» je vprašala.
Tilka je odložila jerbas s češnjami, stopila pred ogledalo in si ravnala lase. «V hlev je šel,» je odvrnila na vPrašanje.
Gregor je odvezal živino in jezno metal verige v jasli, ^a dvorišče so prišli najprej težki voli, za njimi molzne krave, poskočne junice in dva telička, ki sta se takoj uda-rila z majhnimi rožički.
«Hej, vodov, vodov, vodov!« je vabil Markec in mahal ? bičem. Vsa čeda je zavila na potok h koritu. Na križpotju >e stala Tilka s šibo v roki, da bi zavrnila živino, če bi rinila v zelnik. Gospodar je medtem postajal po hlevu in odprl °kna, da bi se prostori ohladili. Dolgo časa je fant napajal
ski klerikalizem, tak jc bil tudi nekdaj, kljub marsikaterim napakam, ki jih ima vsako človeško delo.
S teni dejstvom sc bodo morali sprijazniti novi voditelji Izseljeniške matice v Ljubljani: Slovenskega “klerikalizma” še ne bo konec. Jih jc še precej po svetu, ki ga drže pri življenju. Stari umirajo, a novi stopajo na njihovo mesto. Tudi ti so Slovcn-ci in tisti, ki bodo za njimi prišli, bodo tudi. Vse dotlej, dokler bo v psovko spremenjena beseda klerikalizem pomenila isto, kot neutrudno in idealno delo duhovnikov za slovenskega človeka na vcrsko-moralnem, narodnem, socialncm in tudi političnem polju. Zlasti pa takrat, kadar slovenskemu človeku grozi nevarnost, da bi ga zastrupljali tisti, ki so jim te krščanske prvine trn v peti.
Itaragov park ameriških llrczij ' krasi danes tale marmornat spomenik svetniškega misijo-J	narja
\ ,	fcj ■* ' »*-' * ' «• >. -*1
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU:
$21.— Marjan Lauko; $12.— Franc Koprivec; $8.— Jože Vah, Mia Leber, Stanko Pekol; $6.— Ana Dominko, Željko Rob, Lucija Srnec, Franc Mautner, Tone Gabršek, Anton Gjerek; $3.— Janez Lah; $2.— Ronian Cepuš, Silvo Rošker, Pepi Stibilj, Jože Grabnar, Maria Hebar; $1.50 Kristina Vujiča; $1.— Anton Mršnik, Franc Valhcr, Danila Štolfa, N. N., Ernest Polak, Terezija Jošar, Karel Barber, Florijan Vojska, Andrej Zrim, Marija Piotrovv-ski.
NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM,
TOGO, AFRIKA:
$20.— Jožica in Stanko Plaznik (za lačne in uboge); $5.— družina Anton Bavdek (za lačne); $3.— Pavlina Pahor.
Dobrotnikom Bog povrni!
Canberrsko pismo pod Križem avstralske Slovenije v tej številki vas bo seznanilo z idejo, da hi tudi avstralski Slovenci nudili pomoč številnim vietnamskim beguncem. Kes je raznih nabirk med nami, že precej, pa se mi zdi le prav, da tudi temu vpijočemu problemu našega časa nudimo darežljivo roko. /. nabirko je dana vsaj prilika vsakemu: posameznikom, družinam in skupinam. MI-SI.I bodo rade volje objavile darove in posredovale odpošiljko nabrane vsote na odgovorno mesto.
Tu je prvi dar: $100,— Avstral-sko-slovensko društvo Canberra. Pripišemo naj darove, ki so jih v isti namen dali kot sponzorji p. Stanka za tek štirih kilometrov (ta način /hiranja za vietnamske begunce so
živino. Težko so se goveda razvrstila ob koritu, ki je vsled suše pogrešala vode. Močnejši voli so z rogovi odrivali preplašene krave in tem so bili na poti telički, njih lastni otroci.
Živali so prignali v hlev in Gregor jih je privezal k jaslim.
«Ata, jest!»i je vabila Tilka.
«Kar sami jejte, saj vam bo itak zmanjkalo,« je strupeno zavrnil Gregor. Obrisal si je roke in zavil preko zelnika na breg.
Oblaki v gorskem kotu so se gromadili, začel je pihati večerni veter. Na brežini pod vinogradom je Gregor sedel. Glavo si je zagrebel v žuljave dlani. Tako potrtega in samega se ni počutil svoj živ dan. Nad njim je šumelo listje na trtah, pod njim v vasi pa je igrala harmonika, in rastla razposajena pesem fabričanov, ki so pili in plesali na dvoriščih.
«Lej jih, kako uživajo! Denar so potegnili. Lahko njimj Ti pa, Gregor, gospodar in krnet, si brez denarja! Sproti ti iztrgajo iz rok tiste krajcarje, ki jih dobiš za mleko. Zemlja se je spuntala, kmetijo nese dol, nič več se ne izplača. Ves pekel se je zarotil zoper zemljo. Treba bo poiskati kaj drugega, kar bo donašalo denair. Da, denar in samo denar!»
Nebo se je stemnilo na severu. Krvavi bliski so križali oblake. Veter se je zaganjal vanje ter jih skušal razkropiti. Na jugu proti morju pa so lesketale žarke zvezde in nad griči se je vlekla kakor velikanski trak rdeča zarja, ki je spreminjala barve v temnorumeno, oranžasto in čmomodro.
V	jamah ob vinogradu se je oglašal čuk, po travnikih pa so zategnjeno cvrčali murni.
S počasnim korakom je odšel Gregor domov. Na poti pred hišo sta ga prestregla soseda. Poznalo se jima je, da sta se ga navlekla v gostilni. Začela sta ga obdelovati, da je postal mevžast. Suhljati Peter je krilil z rokami in glasno dokazoval, da proti žalosti in skrbem pomaga le ena mast, in to je vino. Onadva z Jurijem da sla že domenjena: pustila bosta ilovico in sovdan, npregla bosta vole in začela vozariti. Naj babe in otroci mečkajo zemljo, možakom sc spodobi cesta in bič. Zakaj bi krmili vole v hlevu, ko je meso tako pod ceno! Krake naj si raztegnejo živali in vratove napno, da bodo vlačili na vozu hlode, ne pa gnoja. Denar je v gozdu, na njivi je blato.
«Denar se nam ponuja, Gregor!», je oblastno prigovarjal Jurij. «Pridruži se nama! Jutri pojdemo k žagarju Ernestu. Zmenili se bomo, udarili bomo v roke in začeli z vožnjo. Njive bo itak hudič požgal.»
Poslušal je Gregor zgovorna soseda. V svoji zagre' njenosti skoro ni našel druge poti. Segli so si v roke i*1 določili, da jo mahnejo jutri zjutraj vsi trije na žago. «lz kmetov bomo postali vozniki!«
Krenil je proti hiši in zavil v hle\. K sivcu in rjavet* je stopil, med rogovi ju je požgečkal in slovesno naznanil «Hihot volička! Od jutri naprej bomo vozili!»
Zadovoljen je legel na posteljo v šumeče lubje in zaspal. Zunaj se je splašila nevihta. Veter je butal težke kaplje ob šipe. Grmeti in bliskati se je začelo, da se je hiša tresla. V besnem šumenju so udarjala ledena zrna na latnik. Bobnelo je kakor v prepadu. Toča je klestila
in razbijala, se zaganjala in odletala na tla, kjer je v močnih curkih drla voda.
Zbudila se je žena. Svečo je prižgala in z jokajočim glasom molila, Gregor pa je spal in prav nič ga ni motilo neurje. Potresla ga je za glavo: «Gregor, kaj ne slišiš? Križ božji! Toča pada, vse bo oklestilo!*
Malomarno se je obrnil v postelji in zamrmral: «Naj klesti, kakor hoče! Mi bomo vozili!» Še v sanjah je poganjal: «Hihot! Les! Bistahor! Oha!»	(Dalie	nrih	;
priredili nedavno melbournski duhovniki) sledeči: $30,— Julka Mrčun; $15,— slovenske sestre; $5,— Frančiška Mukavec, Milenca Turk; $1.50 Aloj/. Grl.
Vsem dobrotnikom Boj; povrni! #
NOVO! NOVO! NOVO!
“HVALIMO GOSPODA”, pcsmarica-molitvenik s 527 stranmi, vezana v plastične platnice rdeče, rjave ali /elene barve, je na razpolago- Cena pet dolarjev (poštnina posebej!).
Vipava
"Naš slovenski jezik je dar božji, nam Slovencem izročen, ne zato, da bi ga zanemarjali ali po nemarščini celo izgubili. Skrbno smo ga dolžni hraniti, olepšati in svojini mlajšim zapustiti.''
(ANTON MARTIN SLOMŠEK)
"Materinščina je najzvestejša varuhinja in gojiteljica narodnostnih lastnosti in posebnosti. Z njo se narodu vzame znak, po katerem se kot tak loči od drugih narodov in se tako nasprotuje nared bi tistega Boga, ki je po svoji neskončni modrosti hotel, da se človeštvo razlikuje po narodih. ’’
(ŠKOF DR. ANTON MAHNIČ)
"Beseda materina! O, kolika blagodat človeku od Boga!... Toplota, lepota in dobrota materine besede šumi do groba v ušesu in se ne razgubi. ”
(DR. IVAN PREGELJ)
SKYLAB je pa svet le malo vznemiril, nas v Avstraliji še prav posebno. Svoj tir naj bi zapustil šele leta 1983, pa so ga nepredvidene motnje v vsemirju prej sklatile na zemljo, od koder je prišel. Osemdeset ton teže v p.idcu s take višine le ni malenkost, posebno ne, če ne veš, kam bo padlo in komu bo ‘slučajno’ zmečkalo glavo . . . Ko se je neznanka končno le srečno rešila, se je svet oddahnil. Danes pa je Avstralija kar ponosna, da je Skylab izbral ravno njeno celino za tako srečen pristanek brez človeških žrtev . . .
Doslej ljudje niso pomislili, da more marsikaj, kar pošiljajo v vsemirje, enkrat spet pasti na zemljo. Veliko pa je govora o tonah in tonah “odpadkov”, odsluženih umetnih satelitov, ki danes krožijo brez haska okrog sveta. Rekel bi, da je Skylab začetek in da bo še marsikaj zgrmelo v bodočnosti nazaj na zemljo. Samo ne vemo kdaj in kam . . .
NA STAVKE se jezimo v Avstraliji, ki prestopajo že vse meje razsežnosti, če se jih delavci res že morajo in hočejo posluževati pri iskanju svojih pravic. Nedavno: devet stavk naenkrat, kaj občutnih za redni potek življenja, pa tudi za žep davkoplačevalcev, saj so šli v nekaj dneh v nič spet visoki milijoni dolarjev.
V	tolažbo — slabo sicer, pa vendar — nam je, da so stavke tudi drugod po svetu — razen seveda v deželah diktatur, kjer jih zatira strah ali pa imajo le skromno lokalno obliko “prekinitev dela”. Brali smo, da je imela nedavno Italija hudo splošno stavko — prvo te vrste v štirih letih — ki je v teku štirih ur popolnoma ohromila celo državo. In to prav na preddan, ko naj bi novoizvoljeni stari parlamentarci zasedli svoja mesta v kongresu.
Da zlasti poštne stavke zjezijo urednika, menda ni treba posebej omenjati. Ko se že s tiskarno nekako “spravi”, da MISLI pravočasno pridejo na svetlo, pa avstralska pošta pokaže figo. Pomagaj si, če moreš! No ja, učimo se potrpljenja, to je pa tudi nekaj!
DUNAJSKA POGODBA — je ob njej Zahod spet kapituliral? Tako se sprašujejo mnogi po konferenci, ki sta jo imela 18. junija letos Carter in Brežnjev glede omejitve strateškega orožja.
Kot je pogodba SALT I zamrznila število atomskega orožja (na škodo ZDA), tako ta SALT II predvideva za oba podpisnika enako omejitev strateškega ofenzivnega orožja. Strokovnjaki pravijo, da je Zahod zopet na škodi, kajti Sovjetska zveza ga glede orožja in mož v konvencionalnem orožju krepko presega, zato moč Zahoda sloni prav na strateškem orožju.
Zadnji čas doživljamo kar preveč umikov svobodnega sveta, da bi tudi to dunajsko pogodbo SALT II gledali z mirno dušo. Posebno ne ob izjavi Rusov kmalu po konferenci, da ne bodo priznali nobenih sprememb pogodbe, četudi si je prej kongres ZDA zagotovil morebitne popravke.
m
UGANDA je končno vendarle rešena Aminove diktature in se počasi — upajmo — probuja v lepšo bodočnost, kjer ne sme vladati strah in zločin. So pa Aminovi vojaki pri umiku pustili za seboj veliko opustošenje in tudi umorov ni manjkalo. Med misijonarji so bili na srečo ubiti le trije iz reda kombonijancev in pa en domači duhovnik. Kot ve povedati zadnje poročilo, je srečno prestal umik vojske tudi dr. Bernard Špacapan, naš rojak-zdravnik iz zamejske Gorice. Dr. Špacapan že nekaj let deluje v eni izmed bolnišnic Severne Ugande, ki je v oskrbi kombonijanskih misijonarjev.
ITA RINA je bilo v Sloveniji v dobi med obema vojnama znano ime, saj predstavlja prvo slovensko filmsko igralko. Več kot desetletje je uspevala v nemških, čeških, francoskih in menda tudi ameriških filmih, v domačih pa ni mogla, ker niti jugoslovanske kaj šele slovenske filmske proizvodnje še ni bilo nikjer. Kot beremo, sc je po vojni posvetila vzgoji igralskega kadra v Beogradu, zadnja leta pa preživljala kot Tamara Djordjevid v Budvi. Letos v maju je umrla v starosti 72 let.
Ita Rina je seveda filmsko ime. Rojena je bila leta 1907 v Divači kot Italina Kravanja. Ime je spremenila v Ido, ko se je šolala v Ljubljani. Katehet Janko Mlakar jo omenja med učenkami v svojih zanimivih SPOMINIH. Urednik MISLI pa se jo kot osemletni dečko spominja (in še bolj njen elegantni avto!) z viškega pokopališča na Vse svete, menda leta 1932 ali tako nekako. Takrat so rekli, da je prišla iz Nemčije na kratek obisk. Koga bi imela pokopanega na viškem pokopališču, pa bi seveda ne vedel. Pred odhodom k filmu je živela v Rožni dolini, ki je spadala pod viško župnijo.
Ida Kravanja se je še kot študentka udeležila nekega razpisa za lepotice v Zagrebu, kjer so jo baje po slikah v časopisih staknili agenti in ji ponudili pot do filmske umetnosti. Tako je iz Ide Kravanja postala Ita Rina. naša prva igralka na filmskem platnu in svetovna zvezd' nica svojega časa.
GROZOTNE so številke, ki jih je nedavno objavil britanski pisec Philip Vander-Elst. Po večletnih natančnih raziskavah je prišel do tehle podatkov o žrtvah svetovnega komunizma: V času med 1917 in 1959 so samo v Sovjetski zvezi pomorili 66,7 milijonov ljudi.
od leta 1959 do danes pa že tri milijone. Pohod kitajskega komunizma do zmage in čistke po njej so zahtevale življenje 63,784 milijonov ljudi. Ob pregonu Nemcev iz vzhodnoevropskih držav je bilo umorjenih okoli 2,923.000 žrtev. V zadnjih letih so samo v Kambodži pomorili 2,5 milijona ljudi. Zatrtje vstaj v Vzhodnem Berlinu, Budimpešti, Pragi in v baltskih državah je prineslo pol milijona žrtev, dočim so komunistični "osvobodilni” vpadi v Grčijo, Malezijo, Burmo, Korejo, Filipine, Vietnam, Kubo, Afriko in Latinsko Ameriko povzročili 3,500.000 žrtev.
LETOS francosko mesto Orleans še posebno slovesno praznuje svojo svetnico “Devico Orleansko”, sv. Ivano Arško. Osmega maja je namreč minilo 550 let, kar je svetnica na čelu francoske vojske osvobodila mesto izpod angleških čet (leta 1429). Proslave se je udeležil tudi francoski ministrski predsednik Giscard d’F.staing s tremi ministri. Slavnost se je pričela s slovesno službo božjo v stolnici, sprejemom na občini, poklonitvijo Zastopstva francoskih provinc sv. Ivani Arški, po kosilu pa se je razvila tradicionalna povorka in vojaški slavnostni obhod. Nadškof Etchegaray je ob tej priliki poudaril svetničin zgled ljubezni do domovine. Saj je domovina za vsakega nekaj stvarnega, povezanega z določeno zemljo in ljudmi. Dolžni smo jo ljubiti, vendar Pa je treba bili do nje tudi iskren. Narodni se ne morejo enostavno pomešati med seboj in zliti v eno, saj ima sleherni narod v svetu svojo nalogo, ki jo mora izvršiti.
Zgodba sv. Ivanc Arške je gotovo znana tudi nam. Kot preprosta pastirica se je odzvala božjemu klicu in vodila francosko vojsko proti angleškim napadalcem. Končno so jo Angleži ujeli in se maščevali s tem, da so jo sodili kot čarovnico in zažgali na grmadi.
OB FILMU “HOLOCAUST”, ki smo ga gledali nedavno na avstralski televiziji in so ga prikazovali tudi P" Evropi, so sc zganili avstrijski zdravniki. Opozorili So na podobna grozodejstva, kot so bila nacistična, tudi Sfedi današnjega “kulturnega” sveta. V taboriščih so tokrat ubijali ljudi v plinskih celicah, danes pa se uničujejo življenja še nerojenih. “Hočemo počakati,
dokler jih ne bo zopet šest milijonov — potem se bomo pa spraševali, kako se je to sploh moglo goditi . . so opozarjali zdravniki. Organizirali so tudi protestno zborovanje na Dunaju, svojo manifestacijo pred avstrijskim parlamentom pa so sklenili z govorom dr. Wildeja, ki je vodja teh “zdravnikov za življenje” (ta izraz bi moral vključevati vse zdravnike, saj je reševati življenje vendar dolžnost zdravniškega poklica!). Dr. Wilde je poudaril, da je človek samostojno, posebno bitje že od trenutka spočetja, četudi takrat brez matere še ne more živeti.
POLJAKI V ZDOMSTVU nimajo le svojega Narodnega odbora, ampak kar svojo zdomsko vlado, ki jo zdomski Poljaki priznavajo in podpirajo. V upravi poljskega zdomskega Državnega zaklada so ob priliki papeževega obiska domovine izdali spominske kovance v zlatu, srebru in bronu (kakor smo slovenski zdomci lani izdali svoje ob spominu na leto 1918). Na eni strani je papežev portret z latinskim napisom: Joannes Paulus II. Pont. Max. A.D. MCMLXXVII1. Na drugi strani pa je papežev grb in latinski napis: Anuntio vobis gaudium magnum (Oznanjam vam veliko veselje).
Prav zdaj je potekla sedemletna predsedniška doba dosedanjega predsednika poljske republike v zdomstvu. Prof. dr. Stanislav Ostrowski je dobil za naslednika Edwarda Raczynskega, ki je poklicni diplomat. Leta 1939 je bil veleposlanik v Londonu, kjer je po nacističnem vdoru na Poljsko ustvaril angleško-poljsko zvezo, po angleški prekinitvi stikov s poljskim predstavništvom pa vložil pri Angležih silen protest proti nasilju in brezpravju.
V	predsedniku Poljske republike v zdomstvu gledajo protisovjetsko usmerjeni Poljaki najvišji simbol svobode in neodvisnosti Poljske. Navdaja jih z upanjem, da bo prišel čas, ko bo Poljska spet vstala izpod komunističnega jarma.
Kje pa smo v primeri z zdomskimi Poljaki mi Slovenci? Žalostno se prodajamo, utapljamo se v oportunizmu — in vse to poti krinko “ljubezni do domovine” . . .
DR. J. KOCE, 114 Eglinton Street, Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 7200
(Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih)
ČE HOČETE POTOVATI,
se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze.
TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 63 4832, Consultant Dr. J. KOCE
BITI HOČEMO LJUDJE
“PRIDITE, OTROCI, V MOJE HRAME!”
V	A KI NOVA ŠOLA PRAV VESELO.
KLICE V SVET UCEN.IA NAS, NA DELO.
DRAGI OTROCI!
V	tej Številki predstavljamo FREDIJA ItREŽNIKA iz Randwicka (Sydney). Njegov oče Alfred je iz Št. Jurja pri Celju, mati Jelena r. Kucler iz Polhovega Gradca, on pa je bil rojen v Sydneyu. Po osnovni farni Soli v Randwicku se je vpisal na Marcelin College maristov in letos končuje zadnje leto. Je tudi eden osmih dijakov, ki bodo letos kot prvi v Avstraliji maturirali iz slovenskega jezika.
Fredi je ined prvimi dijaki na zavodu. Poleg Študija je obiskoval tudi kadetski tečaj in dosegel stopnjo podoficirja. V prostem času na rad sede k svojemu amter-skemu radijskemu oddajniku in se pogovarja s Številnimi prijatelji Sirom sveta. Ima pa veselje tudi z glasbo: poleg klavirja igra Sc klarinet pri Šolski godbi (med 25 člani je tudi njegov nilajSi brat Marko kot študent drugega leta istega zavoda), ki vsako leto nastopa na tekmovanju z drugimi šolskimi godbami N.S.W. Slovenijo je Fredi že dvakrat obiskal: leta 1972 s svojimi starši, leta 1975 pa kar sam. Večino časa je preživel pri svoji stari mami, ki živi v št. Jurju pri Celju.
Po maturi sc misli Fredi vpisati na univerzo: inženir hoče postati in prepričani smo, da bo uspel. Želimo mu še veliko lepih uspehov v življenju, posebej pa st-veda, da bi tudi v bodoče kazni toliko zanimanja in veselja do slovenskega jezika, kot ga je doslej. Vsa naša izseljenska skupnost jc ponosna nanj, ne le njegovi starši. Naj omenim, da jc Frcdijev oče tajnik syd-ncyskcga Slovenskega šolskega odbora in ima veliko zaslug, da jc slovenski jezik dobil priznanje na državnih šolah, vključno univerzah.
Prvič na radiu. — Za Leto otroka so priredili posebno radijsko oddajo, katere se je udeležilo čez štirideset narodnosti. Bil sem zelo srečen, ko sem v slovenski skupini tudi jaz lahko sodeloval. Kako ponosni pa so
NAJ TA KLIC NAM OGENJ V SRCIH VNAME, OGENJ BLAGIH ČUSTEV IN HOTENJA,
DA DOSEGLI CILJE BI VISOKE.
DELAJO NAJ UM IN PRIDNE ROKE ZA PODOBO BOLJŠEGA ŽIVLJENJA.
ŠOLA KOT DOMAČE JE OGNJIŠČE:
V	NJEJ GLASI SE MATERNA BESEDA,
VSEH VREDNOT POSODA IN ŽARIŠČE.
VSAK NAJ TE RESNICE SE ZAVEDA,
KI V LAŽNIVIH SANJAH SREČO IŠČE,
BITI HOČEMO LJUDJE, NE ČREDA!
LJUBKA ŠORLI
(Ob odprtju nove slovenske osnovne šole v Gorici)
šele moji starši! Z veseljem so me vozili k vajam. Program je bil sestavljen iz pesmi, pripovedk, recitacij, vprašanj in odgovorov ild. Zanima me, kdaj bodo na sporedu slovenske šole in se bomo otroci lahko poslušali.
Vsem otrokom, ki hodijo v razne slovenske šole po širni naši novi domovini, četudi se ne poznamo, pošiljam preko MISLI svoj pozdrav! — Egon Jakofčič (11 let), Slomškova šola v Kcw, Vic.
Dober dan!
Bila je nedelja, ko je učiteljica poklicala starše. Otroci smo bili radovedni, toda igre zunaj so nas bolj vlekle. Potem me je poklicala mama in me vprašala, če hočem govoriti na radiu. Od začetka me jc bilo strah. Ko sem zvedel, da bodo tudi drugi učenci, sem dobil korajžo. Mama mi je razložila, da me bo poslušalo mnogo ljudi in da me ne bo nihče gledal. Tako sem se odločil.
Ni bilo lahko zame, ker sem moral govoriti slovensko, kar pa mi ne gre lahko v glavo. Pa le ni bilo tako hudo. Tudi za materinski dan sem dobil nalogo in sem deklamiral pesmico mamicam za njihov praznik.
Zelo sem ponosen, da sem bil izbran. A brez pomoči staršev in učiteljice gospe Srnec ne bi imel korajže.
Vse lepo pozdravljam! — David Bergoč (10 let), slovenska šola Planica, Springvale, Vic.
Trije otroci Slovenske šole v Elthaniu smo bili izbrani za radijsko uro Leto otroka. Imeli smo dve vaji z učenci drugih slovenskih šol, potem smo šli skupaj na radijsko postalo 3EA. Bili smo ponosni in nervozni, saj je bil to naš prvi nastop.
V	sobi so bili trije mikrofoni. Morali smo bili tiho, ko so drugi čitali. Nato smo čakali še pol ure, da jc bil trak v redu. Bila je že tema, ko smo šli domov.
Težko čakam na dan, ko bomo poslušali sami sebe na radiu. — Tanin Markič (10 let), slovenska šola S.D.M., F.ltham, Vic.
USPEH SKUPNOSTI. — Slovenski šolski odbor za N.S.W., ki ga sestavljajo predstavniki vseh slovenskih organizacij v Sydneyu in katerega naloga je bila, da doseže priznanje slovenščine v tukajšnjih srednjih šolah, sporoča slovenski skupnosti, posebej pa še dijakom in maturantom slovenskih sobotnih srednjih šol v Syd-neyu sledeče:
Priznanje slovenščine kot maturitetni predmet (2 Unit H.S.C. Subject) s strani Sveta za šolstvo v državi N.S.W. v letu 1979 je pred kratkim rodilo še višje priznanje. VSE UNIVERZE V SYDNEYU (Sydney University, University of N.S.W., Macquarie University in N.S.W. Institute of Technology) so priznale slovenski jezik kot maturitetni predmet.
Tako bo slovenščina upoštevana kot eden izmed Pogojnih predmetov za vpis na katero koli univerzo ŽE PRI VPISOVANJU V ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA 1980.
To priznanje je gotovo zgodovinskega pomena za Slovence v Avstraliji. Za naše srednješolce je slovenski jezik postal enakovreden jezikom kot so francoščina, nemščina in drugi. Člani šolskega odbora smo s tem Priznanjem prejeli najlepšo nagrado za naše delo.
Upamo, da odslej ne bo več dvoma in ugibanj v zvezi s priznanjem slovenščine v učnem sestavu države N.S.W. Zato se obračamo na starše s sledečo prošnjo:
Vplivajte na svoje otroke in jih spodbujajte, da se vpišejo v sobotno slovensko srednjo šolo, kjer se bodo naučili KNJIŽEVNE slovenščine. Z njihovimi uspehi boste tudi sami nagrajeni. Ko bodo otroci dorasli, Vam b°do za Vašo spodbudo in trud nadvse hvaležni.
Za Slovenski šolski odbor — Alfred Breznik, tajnik »P.O. Box 188, COOGEE, N.S.W. 2034).
CANBERRA, A.C.T. — V prilogi pošiljamo bančno ^'kazilo za sto dolarjev, ki je namenjeno kot SKLAD ČA VIETNAMSKE BEGUNCE. Naš odbor je bil nam-t|;č mišljenja, ko je sklepal o tem daru, da se tudi slovenski zdomci po vsej Avstraliji, od katerih je ve-^ina pretrpela trnjevo pot begunstva, spomni teh begunov, ki imajo po raznih poročilih najtršo pot begunstva v Zgodovini. Prepričani smo, da se bo marsikatero slo-yensko združenje, in tudi posamezniki, spomnilo z nii>jhnim darom teh veslačev v neznano ali celo smrt. ^ed rojaki v Canberri bomo naredili zbirko; apeliramo Pa tudi. na druga slovenska društva in ustanove, naj
narede isto.
Zbirki smo dali ime SLOVENIAN FUND FOR ^'ETNAM REFUGEES in naj bi bila enotna. Najbolj Primerno se nam je zdelo osredotočiti zbirko preko
MISLI, ker prihajajo v največ slovenskih domov. Upravnika mesečnika pa prosimo, če najde vir, preko katerega bi begunci dobili naš prispevek čimbolj direktno. Darovalci naj prispevke pošljejo na MISLI; v kolikor pa bodo društva (kot n.pr. naše canberrsko) naredila zbirko krajevno, naj se vsa darila z imenikom darovalcev pošljejo na MISLI in objavijo.
Upamo, da sc bo marsikdo spomnil na leta svojega begunstva, ko je bos in gol s praznim želodcem gledal v svet in nemo pričakoval pomoči od tistih v svobodnem svetu, ki so imeli darežljivo srce. Če pa ne že to, se naj spomni lačnih otrok v Letu otroka; ko sc bo njegov mucek ali psiček izbirčno gostil, istočasno zdomski otrok v mrčesnih taboriščih hrepeni po krompirčku, “ki v oblici mrzle ročice ogreje”, ali pa tone v valih oceana .. .
TISKARNA
POLYPRINT
PTY. LTD.
I	DODS STREET. BRUNSWICK, 3056. VIC.
TI L. 387 6922
se priporoča melbournskim Slovencim in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska deli
MELBOURNSKI	ROJAKI!	;j
; Vašim otrokom v pomoč	pri pouku bi bila	!|
I; THE WORLD BOOK AND CHILDCRAFT J;	ENCYCLOPEDIA.	!;
!; V domačem jeziku boste dobili vse informacije ;! !;	ter po želji uredili nakup, če pokličete	!|
1;	MARCELO BOLE — tel. 306 3087,
s	DANILO ŠTOLFA — tel. 306 2664,
j; ali pa NEVO BOLE-ROEDER — tel. 306 1141. i| 1; Bi se želeli pridružiti naši	prodajalni skupini?	;•
■ i	Ste dobrodošli! Pokličite	nas za dogovor!	;
Z iskrenimi slovenskimi pozdravi se MISLIM že v naprej zahvaljujemo in vse rojake pozdravljamo! Za odbor Slovensko-avstralskega društva v Canberri — Jože Kapušin.
Dodatek: V Directory of Ethnic and National Croup Organizations in Australia 1978-1979, ki ga je izdalo Ministrstvo za emigracijo in etnične zadeve, smo zapazili dvoje stvari, ki nas bodejo v oči:
Pod naslovom Multi-lingual Information je slovenščina samo enkrat navedena pod B I ACT Education System. Povsod pa imamo srbo-hrvaščino oz. vsiljeno spakedranščino, ki jo večinoma manj razumemo kot angleščino. Naj opomnimo, da smo vsaj v Canberri toliko uspeli, da so vsaj informacije lokalnega pomena tiskane tudi v slovenščini. Vemo, da je nekaj rojakoV širom Avstralije tudi državnih tolmačev oz. prevajajo za državne ustanove. Ali ne bi bilo lažje prevajati v slovenščino kot pa da gnjavijo nekaj vsiljenega?
Na strani 96 Direktorija pa opazimo v seznamu etničnega časopisja, da sta tako MISLI kot VESTNIK listana kot “Yugoslav”. Ali se ne bi dalo to v bodoče popraviti?
Prilagam prospekt o Državnem posredovalcu (Om-budsman-u), ki ga je Ministrstvo za emigracijo in etnične zadeve izdalo v slovenščini. Naj služi dokaz, da je tudi slovenščina polnomočno priznana. Moramo pa sc sami zavzeti za to, če hočemo obdržati svojo identiteto. Pozdrav! — J.K.
Canberrskemu društvu se zahvaljujem za prvi dar Skladu v pomoč vietnamskim beguncem. Bog daj, da bi dobil lep odmev pri posameznikih kot naših društvih. MISLI rade volje sprejemajo posredništvo, kakor tudi objavo nabranih darov. Žal mi je le, da nisem dobil canherrskega pisma nekaj dni prej, da bi našel zanj v tej številki vidnejše mesto. Pa tudi tako bo doseglo svoj namen, če je le dovolj dobre volje med bralci.
Tudi za dodatne opombe hvala. V poudarjanju slovenskega jezika je treba v Avstraliji res vztrajnosti. MISLI o sebi redno pravilno obveščajo, žal dostikrat brezuspešno. Protest prikliče opravičilo, pa komaj včasih popravek v novi izdaji. Sc pa v tem počasi le obrača na bolje. Upajmo! — Urednik.
ROSANNA, VIC. — Bliža se nedelja — tretja v septembru — katero smo si upokojenci izbrali za naš praznik. Naj bi ne šla mimo nas, da ne bi res vsakdo izmed nas nekaj žrtvoval za naš bodoči Dom počitka, ki bi nam bil že kar sedaj dobrodošel. Pohitimo z darovi in radi sodelujmo s prepotrebno nabirko za Sklad doma!
Vsa čast naši mladini, ki se že nekaj let rada odzove vabilu na Walkathon. To pomeni, da imajo le nekaj ljubezni do ostarelih. Vsekakor več kot nekateri njih starši do lastnih očetov ali mater. Nikdar ni časa zanje in čeprav je le eno nedeljsko popoldne v mesecu na-namenjeno starim, kjer bi sc v družbi sebi enakim dobro
SLOVENIAN AUS-ASSOOATlJ
SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PIIILLII’ (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m.
Nudimo različno vsakovrstno postrežbo in Številne slovenske pijače. Kuhinja ima domačo hrano po zelo zmerni ceni in je odprta vse dneve tedna (razen ponedeljka) od šestih do devetih zvečer, po do-Rovoru tudi izven teh ur. Osebje je slovensko. Tudi Vam bo vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
f
SLOVENSKO	MIZARSTVO
se priporoča melbournskim rojakom	
za 'izdelavo kuhinjskih	omar
in drugega pohištva	
po zmemi ceni.	
	FRANC ARNUŠ
Telefon:	76 Beverley Road,
459 7275	ROSANNA, Vic.
počutili in se nadihali svežega zraka na hribčku v Elt-hamu — ne utegnejo . . . Vsaj na ta septembrski Dan ostarelih naj store uslugo in svojo ostarelo mamo ali očeta pripeljejo v Kew!
Morda bo kdo rekel: Kaj je meni treba Doma, saj ga že imam, mogoče celo dva. Imam tudi otroke, ki bodo gledali name, ko bom potreben postrežbe. Saj bo vse moje enkrat njihovo. In končno, imam nekaj premoženja, pa si bom lahko privoščil na starost tujo postrežbo .. .
Nikar računati na lastne otroke! Ti imajo svoje življenje in ko si ustvarijo svoje gnezdo, ne bodo imeli časa za ostarele starše — prav kot ga danes oni ne najdejo za svoje starše, če jih še imajo. Ne mislim, da so vsi Slovenci taki, nekaj jih je pa le. Zgodi se tudi, da domača oskrba včasih odpove, pa naj bo še toliko dobre volje. Ni vsak ostareli že kar za bolnišnico, ki •akih niti ne sprejema, iskati je treba prostor v privatnih domovih.
Obiskala sem že nekaj takih privatnih domov onemoglih. V nekaterih so razmere obupne, postrežba je pomanjkljiva, hrana nezadostna. Po cele dneve posedajo na starih stolih zaviti v odeje, ker sobe so navadno velike in visoke (običajno so hiše stare!) z linolejem po "eh in ogrevane z enim skromnim grelcem. Perilo si liora sam vsak prati. Pa za vse to še penzija navadno ne zadostuje in treba je redno primakniti. V takih razmerah so se mi ostareli obupanci v srce zasmilili. — Državni Dom ostarelih v Greenvalc je sicer lepa moderna stavba, a tam je baje težko dobiti mesto. — So Domovi kot ustanove in se delno vzdržujejo iz za-PUščine gotove pokojne osebe: so udobni in tam ne v*amejo cele pokojnine — toda koliko je takih domov
Potrebujete TAPETNIKA?
RUDI BABICH
obnavlja in popravlja kuhinjske atole, naslonjače in zofe ter vse ostalo, kar morda v Vaši hiši kliče po tapetniku Iz starega novo po zmernih cenah!
Prepričajte je sami!
Nič Vas ne stane vpraiati za ceno! Telefon: 604 2038 217 Folding Street. Smithfield (Sydney), N.S.W.
Iskra
RADIO & T.V. SERVICE
sprejema velika in manjša propravila ;	barvnih in črno-belih televizorjev,	!|
j	radijev, HI-FI in podobnih naprav.
;	Pridemo tudi na dom!	!
j I	Znižana	cena za upokojence!	!
j	544 LATROBEST.,	Tel.: 328 3698 in 'l
!; MELBOURNE, VIC. 3000	568 3079(zvečer)
in komu je sreča naklonjena, da ga sprejmejo?
Priseljenec je v takih domovih še bolj zgubljen kot so tukaj rojeni. Ni lahko niti v dobrih razmerah menjati na starost okolje, jezik, hrano . . . Vse to nas še bolj priganja, da se res zavzamemo za naš lastni slovenski Dom počitka. Precej skupin priseljencev iz Evrope take domove že ima. Zato vsi podprimo idejo verskega središča v Kevv, saj je njen začetek z nakupom sosednjega zemljišča in odplačevanjem dolga zanj že stvarnost.
V	Melbournu imamo že ljubko cerkvico in poleg verskega središča tri društva s šolami za malo in odraslo mladino. Prav je, da mislimo na starost in onemoglost. Ni rečeno, če si danes še čil in v najlepši dobi življenja, da ne boš morda že jutri iskal pomoči. Kako lepše jo bo iskati v domačem okolju, ob domači postrežbi in ob poslušanju slovenske besede krog sebe . . . Torej pohitimo in bodimo darežljivi, da nas čas ne prehiti! Svoji k svojim! — Minka PerSifeva.
Potujete v Rim? — DobrodoSli!
HOTEL BLED
Via S. Croce in Gerusalemnie, 40 00185 ROMA (ITALY) Tel. (06)777102
II. Kat. — Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kontrolo. Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje.
Vodoravno: 1. domače ime za Jedrt; 5. kroženje (denarja), pretakanje (po žilah ali ceveh); 10. zanos, vnema; 11. še več kot veselje; 12. ujemanje zadnjih zlogov v verzih; 13. častni naslov turSkega sultana; 14. vrtna hišica; 15. ovčje krzno; 16. pove, da nisi spredaj; 17. steze; 18. akademski naslov (kratica); • 19. zelenica v puščavi; 20. sanje;	21.	beseda pove, da pritiče	levu; 23.
drugo ime	za	Ivanko; 24.	ime ene dob razvoja
naše Zemlje; 25. znana koroška ponarodela pesem se prične s to besedo; 26. umazana stoječa voda; 27. tujka za očarljivost, mikavnost.
Navpično: 1. glavno mesto Jezusove domovine; 2. izbrana družba, odličniki; 3. del roke; 4. zelo splošno žensko ime; 5. občutek oskutnosti, zoprnost; 6.	poljsko orodje,	ki ga vlačijo	po njivi;
7. snovni	del	človeka; 8.	organ vida;	9. sveto-
pisemsko mesto, kjer je živel stotnik, ki mu je Jezus ozdravil hlapca; 15. posušena grozdna jagoda; 17. med mrčes prištevamo to živalco; 18. plačilno sredstvo; 19. domača žival; 20. neodvisna, samostojna; 22. starogrški bog vetrov in viharjev; 23. kratica za Jadransko navtično šolo.
Sestavil,
KRIŽANKA
br. Bernard
1	2	3	4		5	6	7	8	9
10					11				
12					13				
14			*	15				*	
16	*		17				*	18	
	*	19				*	20		
2l	22					23			
24						25			
26						27			
Rešitev pošljite najkasneje do 2 8. avgusta na uredništvo !
REŠITEV JULIJSKE UGANKE:
Važno vprašanje se glasi: ALI BEREŠ MISLI ? Dobiš ga z besedami: I. ajd; 2. logar; 3. Izidor; 4. breme; 5. car; 6. rum; 7. Ema; 8. Šah; 9. mak; 10. ikona; II. Samson; 12. letos; 13. ime. — Navpično: 7. šakal; 14. romam; 15. nos.
Rešitev so poslali: Jože Grilj, sestra Maksimilijana, Rozi Lončar, Lidija Čušm, Vinko Jager, Francka Anžin in Marija Špilar, Avgust Glavnik, Helena Berkopcc ter Ivanka Žabkar (edina iz N.S.W., kjer je tokrat zopet poštna stavka preprečila sodelovanje).
Izžreban je bil Vinko Jager.
E. Z. OFFICE MACHINES
Zastopnik podjelij Olympia in Adler sirojev sc melbournskim Slovencem priporoča /a prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseli /namk. Izvršujemo vse vrsic popravil!
V	/alogi imamo slovenske črke ČSŽ, ki jih VaS pisalni siroj morda <c nima.
EMIL ZAJC
Telefon: 544 84M>
9 Tennyson Ave., CLAYTON. Vie. 3169
• PAVLIHA''	TAKO PRAVI . .	.
£ "Veš, da	je bile lani v našem gospodarstvu in	negospodarstvu	za 22,3 milijarde	dinarjev	izgub?!”
“Vem, in je	prav. da izgub ne	navajajo	ločeno, tak4’
vsaj ne moreta drug drugemu k:ij očitali."
£ "To je vendar nemogoče, da bi bile v vašem hotel1' višje cene kot v hotelu višje kategorije!" — "Seveda. imamo tudi izgubo večjo.”
0 Dejstvo, da slovenska študentarija ne prejema redi1'' štipendij, ima tudi pozitivno plat. Iz zgodovine je zn!1' no, da so številna veliki dela ljudje ustvarili v niii' večjem pomanjkanju in lakoti!
£ Parola najlepše zazveni v prazni glavi.
MELBOURNSKI SLOVENCI!
Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni.
Kličite čez dan: 31 1 63ob RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD (vpraSajte za Maksa Hartmana!)
Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090
Melbournskim Slovencem se priporoča kamnoseško podjetje VIZZINI MEMORIALS Verga Bro«. Pty. Ltd.
9 TRAVALLA A VE., THOMASTOWN, VIC Telefon: 359 5509 Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo!
OPALI
Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine ?
Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah.
Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane ...
OBIŠČITE NAS!
Pomenili se bomo v slovenskem jeziku!
KOV AC’S GEMS & MINERALS
291-293 Wattlctree Road,
EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611
Melbournski Tojaki!
Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA?
Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Almc SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Klthamu).
Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868
Sc telite naučiti voziti avto?
SOFERSK1 POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANK'S AVTO ŠOLA"
: THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST. 2165 N.S.W.
TELEFON: 72-1583
r
F T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty Ltd. 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.W., 2040
TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS
Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in druJb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune (“Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom
V	FFRFOl.JA J. M. THAMF E. WEINBF.RG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — “Tariff Companies".
Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen. v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers’ Compensation, Public Risk, Superannuation scheme, Pension Funds.)
Telefon: SYDNEY 560-4766 in 560-4490
VARDAR
PHOTO STUDIO (Paul Nikolich)
Nudimo samo barvne fotografije zarok, porok in drugih prilik, družinskih skupin in portretov... Po želii snemamo tudi film poroke ali katerekoli druge prilike.
Studio:
579 HIGH ST REET, NORTHCOTE, VIC , 3070 Telefon: 489 0238 (priv. 44 6733)
/.a zahodni del mesta sc poslužujemo našega studia v Footscravu.
J
North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
Mentone 93 2460
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA
Urarsko In zlatarsko podjetje: ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER 31 The Centre, Seven Hills, N.S.W.
(nasproti postaje)
Telefon 622-1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (Sest mesecev garancije) in 5 % na vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih.
Priporočata se Edvard In Kristina ROBNIK
5
5
S
<
C,
J;
I
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
PUTillM
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta.
Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vani izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu.
Z nami sc morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden!
PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
(že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati)
Po urah:
Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pendcr Street, Thombury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice.
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavnice 221 5536
TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232*4314
Rojak VOJKO VOUK
■ Kaj pa NAROČNINA?