Postali
smo
državni!
S sklepom delavskega sveta Talum-a o podpisu pogodbe s Skladom za razvoj Slovenije in prenosu družbene lastnine podjetja na sklad, se je končalo 38 letno obdobje družbene lastnine delavcev TGA. Kljub temu, da smo vsi vedeli, da se bo to slej ali prej zgodilo, nas je ta dogodek po svoje presenetil. Toda v vsej svoji zgodovini smo tgajevci znali pravočasno potegniti prave poteze, pa naj je šlo za uvedbo samoupravljanja, uvedbo tozdov, njihovo ukinitev ali pa za odločitve na poslovnem področju kot je bil projekt MPPAL, ukinitev proizvodnje v elektrolizi A, ukinitev proizvodnje glinice ali nadaljevanje razvoja na področju zeolitov. Tako je tudi odločitvi, da se priključimo stotim slovenskim podjetjem, ki so tudi podpisala pogodbo s Skladom, botrovalo prepričanje, da je to za podjetje in kolektiv najpametnejša poteza. S pomočjo novega lastnika bomo lažje reševali probleme, na katere sami težko vplivamo; problem cene in količine električne energije ali obresti za bančne kredite.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Postali smo državni
(Nadaljevanje s 1. strani)
S 15. oktobrom 1992 so bili ukinjeni samoupravni organi v podjetju. Njihovo lastniško vlogo bodo sedaj igrali predstavniki lastnika - države kot upravni organ podjetja, interese delavcev pa bo (vsaj do sprejema Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju
podjetij)	moral zastopati sindikat. O poslovni politiki podjetja bo odločalo vodstvo S ma-nagment, ter za svoje poslovne poteze odgovarjalo lastniku.
Kljub temu, da je pretekel prekratek čas za objektivno ocenjevanje preteklega samoupravnega obdobja, lahko mimo trdimo, da je to obdobje pustilo na razvoju TGA in njegovega naslednika — Talum-a globoke sledi. Kljub nekaterim negativnim izkušnjam, ki so svoj vrh dosegle v prisilni upravi, pa je večina delavcev opravila svoje samoupravno poslanstvo ter poskušala po svoji najboljši moči pomagati k razvoju podjetja oziroma naše tovarne. V vodstvu podjetja smo prepričani, da bomo kljub spremenjenemu sistemu in novim odnosom v družbi, znali vključiti pozitivne izkušnje samoupravljanja (informiranje delavcev, vzpodbujanje k doseganju skupnih ciljev, vsklajevanje delavskih interesov in koristi
podjetja)	v nov način dela tudi v prihodnje.
Vsem, ki so v preteklem obdobju aktivno ali posredno pomagali k razvoju podjetja, se zahvaljujemo. Tudi v prihodnje se bomo morali zavedati, da problemov poslovanja, organizacije pa tudi presežnih delavcev ne bo reševal nihče drug kot delavci Talum-a sami.
B. Glazer
Dober glas seže v deveto vas, slab pa še veliko dlje
O REZULTATIH PREVERJANJA ODMEVNOSTI AKCIJE TRŽNEGA KOMUNICIRANJA (ATK) TALUM-a
I Akcija oglaševanja Taluma je potekala od 26. junija do 15. avgusta 1992 (torej mesec in pol). V tem času se je Talum množično pojavljal na televiziji v najbolj gledanih terminih (TV spot pred drugim TV dnevnikom, v Sovi,..) v dnevnem časopisju in v revijah (oglasi kot ’Aluminij se rodi’, ’Aluminj sanja’).
Da bi Studio Marketing (SM), ki opravlja za nas aktivnosti (celostna podoba ali image, sprememba imena, znaka, oglaševanje..) lahko nadaljeval z delom na najbolj učinkovit in za nas uspešen način, so preverjali odmevnost akcije tržnega komuniciranja (ATK) ter spremembe stališč med ljudmi do našega podjetja, do aluminija kot kovine.
Studio Delo Stik je v začetku oktobra 1992 (torej po dveh mesecih, ko se nismo več pojavljali v medijih) izvedel tele-
fonsko anketo na vzorcu 215 anketirancev iz cele Slovenije. Anketiranim so postavljali vprašanja o njihovem stališču do podjetja Talum, do aluminija kot kovine, spraševali so jih tudi o tem, v kolikšni meri so opazili naše oglase v časopisju in TV spot ter o spremljanju medijev.
Akcija tržnega komuniciranja (v nadaljevanju ATK) je bila učinkovita, saj je po-
kazala spremembe v stališčih anketirancev do Taluma, do aluminija kot kovine. Stališča anketirancev so pozitivna glede vseh zajetih postavk v vprašalniku.
Po mnenju anketirancev je TALUM:
VI__________1_____________
—	sodoben (več kot 70% anketiranih je takšnega mnenja),
—	uspešen (skoraj 70%), y
C	v
Naši jubilanti
v____„______________________________)
DE PROIZVODNJA GLINICE
10 let
Fideršek Stojan, Horvat Miran, Korže Edvard
20 let
Furman Jože, Sukič Marija 30 let
Komik Franc, Munda Ivan
DE PROIZVODNJA ALUMINIJA
10 let
Dobnik Anton, Dovečar Janko, Kline Branko, Popušek Ludvik, Rodvajn Miran, Voda Srečko, Žumbar Milan, Corič Sretko, Gorišek Boris, Ivanuš Janko
20 let
Horvat Mirko,
Kramberger Franc
DE PREDELAVA ALUMINIJA
10 let
Kozel Ivan, Liponik Janez, Turk Jožef
20 let
Jeza Anton, Kmetec Anton, Car Adolf
DE VZDRŽEVANJE 10 let
Galun Franc, Ivančič Janez, Rihtarič Bojan, Vajsbaher Jožef, Ostroško Zlatko, Selinšek Vladko, Lazar Miran, Cestnik Vekoslav, Topolovec Franc
20 let
Medved Mirko, Panikvar Franc, Kaučevič Franc,
Horvat Branko
30 let
Sipoš Aleksander, Šaše Viljem DE PROMET 10 let
Frešer Vinko, Širec Vekoslav, Rajh Jožef, Taciga Janez
20 let
Emeršič Ivan, Krošel Leopold
DE KONTROLA KVALITETE
10 let
Jokhadar Rezika, Kozenburger Leon, Majcen Janko, Kurež Miran
DE SPLOŠNE ZADEVE 10 let
Lesjak Stanislav
SLUŽBE 10 let
Novak Irena, Tumpej Jožefa, Banko Palmira
20 let
Aubelj Nada, Doberšek Ljudmila, Špendl Veronika, Peršoh Jožica
30 let
Kovač Ciril, Gorup Alenka
Kdaj se bomo lahko upokojili?
§5- inovativen (75%), p- učinkovit (več kot 60%), p- družbeno zaželjen (61%), fe- precej družbeno odgovoren (58%).
Glede velikosti niso mnenja več tako enotna, a jih še zmeraj precej meni, da je velik, vendar je 25% anketiranih glede velikosti neodločenih.
Večina anketirancev meni, da je TALUM:
V__________________________J
E- tovarna, ki jo v Sloveniji potrebujemo (75%),
—	nova tovarna za predelavo aluminija (več kot 70%),
—	je proizvajalec, ki je močno zmanjšal onesnaževanje okolja (60%).
' w	.	J
Ce primerjamo odgovore anketirancev Ptuja z ostalimi anketiranci, potem vidimo, da je v očeh lokalne javnosti TALUM večji, bolj potraten, je ekološko manj primeren, bolj ranljiv, kot v očeh ostalih anketirancev, ki predstavljajo širšo javnost.
V____________________________
Če primerjamo rezultate na Ptuju pred oglaševalsko akcijo in po njej, vidimo, da so tudi Ptujčani nekoliko spremenili svoje mnenje, saj se jim po oglaševalski akciji zdi TALUM sedaj bolj sodoben, bolj učinkovit, ekološko bolj primeren.
Največji uspeh pri ožji javnosti je sprememba stališča do ekološke primernosti, kajti prebivalce to najbolj neposredno prizadeva.
Ožja javnost ATK pozna bolje in je do TALUMa tudi bolj kritična, ker je v njegovo usodo bolj vpletena.
Svoja stališča do TALUMA pa je veliko bolj kot ožje okolje, spremenilo širše okolje, ki je pred ATK imelo precej bolj negativno stališče kot ožje okolje. Vse postavke so bile pred akcijo v bistvu negativne, po akciji pa so so spremenila v pozitivno smer.
Rečemo lahko, da je akcija tržnega komuniciranja imela velik vpliv, še posebej na širšo javnost.
\____________________________J
Predstava o aluminiju kot kovini je med anketiranci pozitivna.
Po mnenju anketirancev Ì je ALUMINIJ:	J
—	kovina, ki jo vsakodnevno uporabljamo,
g- kovina, ki ji pripada bodočnost,
—	naravi prijazen material,
—	material, ki omogoča prihranek energije.
Najbolj odmeven medij je bila televizija, ki ji tesno sledi dnevno časopisje, manj opazne pa so bile revije.
ZAKLJUČEK Rečemo lahko, da so bili cilji akcije tržnega komuniciranja v veliki meri doseženi, saj je eden od ciljev vsake akcije tržnega komuniciranja prav sprememba stališč. TALUM kot proizvajalec uživa danes precej boljše ime kot ga je TGA Kidričevo. Ta tendenca je še posebej opazna pri širši javnosti.
Ožji javnosti, ki ima do nas še vedno dokaj negativen odnos, ne glede na neposredno vpletenost in medsebojno soodvisnost, bo potrebno posvetiti še več pozornosti.
TALUM se v javnosti vse bolj pojavlja kot proizvajalec, ki ima osveščen odnos do okolja, saj zanj skrbi s pogozdovanjem in z zmanjšanim onesnaževanjem okolja skozi proizvodni proces.
Razveseljivo je, da najvišjo oceno dobiva trditev o potrebnosti obstoja tovrstne tovarne v slovenskem prostoru.
Pomembna je tudi predstava o aluminiju kot kovini, ki ji pripada bobočnost, material, ki je vsepovsod okrog nas, ki ga vsakodnevno uporabljamo.
Rezultate preverjanja odmevnosti akcije tržnega komuniciranja TALUM Kidričevo na podlagi rezultatov ankete Studia Marketing za objavo pripravila Lilijana Ditrih.
Is
Dopisujte
v
Aluminij
Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je začel veljati 1. 4. 1992, objavljen je bil v Uradnem listu republike Slovenije številka 12, z dne 13. marec 1992.
Najpomembnejša novost je starostna meja za upokojevanje, ki se postopoma dviga od 1. 1. 1992 dalje, vsako leto za pol
Od 1. 1. 1998 dalje se bo lahko starostno upokojil moški star 58. let s 40 leti pokojninske dobe, ter ženska stara 53 let s 35 leti pokojninske dobe.
Zavarovancem z zavarovalno dobo s povečanjem — beneficirano delovno dobo, se predpisana starostna meja zniža za toliko mesecev oziroma
leta do 1997 oziroma do 1998 leta.
STAROSTNA POKOJNINA
Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec, ko dopolni 40 leta pokojninske dobe (moški) in 35 let pokojninske dobe (ženska). Starostna meha za upokojitev je razvidna iz tabele:
let, kolikor pridobi na račun beneficirane dobe.
Pravico do starostne pokojnine pridobi tudi zavarovanec, če ima 20 let pokojninske dobe in starost 60 let 6 mesecev (moški), ter 55 let 6 mesecev (ženska) — starost velja do konca leta 1992. Starostna meja se do 1997. leta povečuje:
OBDOBJE	Potrebna starost	
	ženska	moški
od 1.4. 1992 do 31. 12. 1992	55 let 6 mesecev	60 let 6 mesecev
od 1. 1. 1993 do 31. 12. 1993	56 let	61 let
od 1. 1. 1994 do 31. 12. 1994	56 let 6 mesecev	61 let 6 mesecev
od 1. 1. 1995 do 31. 12. 1995	57 let	62 let
od 1. 1. 1996 do 31. 12. 1996	57 let 6 mesecev	62 let 6 mesecev
od 1. 1. 1997 dalje	58 let	63 let
(Nadaljevanje na 4. strani)
OBDOBJE	Potrebna starost	
	moški	ženska
od 1.4. 1992 do 31. 12. 1992	. — '	—
odi. 1. 1993 do 31. 12. 1993	55 let 6 mesecev	50 let 6 mesecev
od 1. 1. 1994 do 31. 12. 1994	56 let	51 let
od 1. 1. 1995 do 31. 12. 1995	56 let 6 mesecev	51 let 6 mesecev
od 1. 1. 1996 do 31. 12. 1996	57 let	52 let
od 1. 1. 1997 do 31. 12. 1997	57 let 6 mesecev	52 let 6 mesecev
od 1. 1. 1998 dalje	58 let	53 let
Kdaj se bomo lahko upokojili?
(Nadaljevanje s 3. strani)
Zavarovanec, ki nima do-poljnjene pokojninske dobe 20 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska) 15 let zavarovalne dobe.
PREDČASNA POKOJNINA Pravico do predčasne pokojnine od 1. 4. 1992 do 31. 12. 1992 pridobi zavarovanec, ki je dopolnil 35 let pokojninske dobe in 55 let 6 mesecev starosti (moški oziroma 30 let pokojninske dobe in 50 let 6 mesecev starosti (ženska) samo v naslednjih primerih:
— če mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja ali redne likvidacije organiza-
cije ali zaradi stečaja nad obratovalnico delodajalca in mu ni možno zagotoviti - druge zaposlitve.
—	če mu delovno razmerje preneha iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih (presežki delavcev):
če je delovni invalid II. ali
III.	kategorij e invalidnosti ;
—	če je nezaposlen in je bil v zadnjih 24. mesecih najmanj 12 mesecev prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve.
Starostna meja za predčasno pokojnino se prav tako povečuje—- razvidno iz tabele:
OBDOBJE	Potrebna starost	
	ženska	moški
od 1.4. 1992 do 31. 12. 1992	50 let 6 mesecev	55 let 6 mesecev
od 1 1. 1993 do 31. 12. 1993	51 let	56 let
od 1. 1. 1994 do 31. 12. 1994	51 let 6 mesecev	57 let 6 mesecev
od 1. 1. 1995 do 31. 12. 1995	52 let	57 let
od 1. 1. 1996 do 31. 12. 1996	52 let 6 mesecev	57 let 6 mesečev
od 1. 1. 1997 dalje	53 let	58 let
Starostna pokojnina se odmeri do 85% pokojninske osnove za polno pokojninsko dobo 40 let moški, 35 let ženska), razen če zavarovanec ostane v delovnem razmerju po dopol-nitvo polne pokojninske dobe, ker še ni dopolnil starosti, ki je določena. Takrat se odmerjena pokojnina poveča za vsako leto dopolnjenega leta, ki presega polno pokojninsko dobo za 1 %.
Predčasna pokojnina pa se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo (npr. 35 let — 75%), nato pa se za vsako manjkajoče leto starosti odmerjena pokojnina zmanjša za 1 %. Predčasna pokojnina se lahko izplačuje z zmanjšanjem največ pet let — starost do katere se pokojnina zmanjšuje je razvidna iz tabele.
Jožica Tumpej
Pokojninska doba	Zavarovanec (%)	Zavarovanka (%)
15 let	35	40
15 let, 6 mesecev	36	41,5
16 let	37	43
16 let, 6 mesecev	38	44,5
17 let	39	46
17 let, 6 mesecev	40	47,5
18 let	41	49
18 let, 6 mesecev	42	50,5
19 let	43	52
19 let, 6 mesecev	44	53,5
20 let	45	55
20 let, 6 mesecev	46	56
21 let	47	57
21 let, 6 mesecev	48	58
22 let	49	59
22 let, 6 mesecev	50	60
23 let	51	61
23 let, 6 mesecev	52	62
24 let	53	63
24 let, 6 mesecev	54	64
25 let	55	65
25 let, 6 mesecev	56	66
26 let	57	67
26 let, 6 mesecev	58	68
27 let	59	69
27 let, 6 mesecev	60	70
28 let	61	71
28 let, 6 mesecev	62	72
29 let	63	73
29 let, 6 mesecev	64	74
30 let	65	75
30 let, 6 mesecev	66	76
31 let	67	77
31 let, 6 mesecev	68	78
32 let	69	79
32 let, 6 mesecev	70	80
33 let	71	81
33 let, 6 mesecev	72	82
34 let	73	83
34 let, 6 mesecev	74	84
35 let	75	85
35 let, 6 mesecev	76	
36 let	77	1 — 1
36 let, 6 mesecev	78	
37 let	79	—
37 let, 6 mesecev	80	
38 let	81	—
38 let, 6 mesecev	82	—
39 let	83	—
39 let, 6 mesecev	84	füll
40 let	85	1
Kvaliteta	je ve norma
Po GIESSEREI povzel Kostajnšek Jernej
Kvaliteta ni ne metoda, ne shema, ne rokodelstvo, kvaliteta je poslovna filozofija, duhovna drža, ki jo določa poslovodna elita, ki pa mora biti vtkana kot zlata nit v obleko vsakega človeka, na vseh ravneh. To ugotavlja avtor sestavka na koncu svojega izvajanja, ki ga podajamo v skrajšani, vendar smiselno nespremenjeni obliki.
KVALITETA je beseda 90-tih let. Nobene vizije brez besede kvaliteta. Vendar beseda kvaliteta sama nima nobene kvalitete, kajti kvaliteta zahteva enoznačnost. Na vprašanje “Kaj razumete pod besedo kvaliteta?” se dobi množico različnih odgovorov. Grupirajo se v dve skupini z dvema vsebinama, ožjo in širšo.
1.	ožje: Kvaliteta vsakega proizvoda pri njegovi dobavi in prevzemu je soglasje dogovorjenih zahtev ali lastnosti iz naročila in določil iz potrditve naročila. N.pr., odlitek iz litega železa s krogljičnim grafitom GGG ima na posebej odliti merilni palici raztezek 16%. To odgovarja kvaliteti GGG >p 40.15 po TGL, ne odgovarja pa kvaliteti GGG|gg| 40 po DIN 1693. Kvaliteta je torej v ožjem smislu relativna veličina, relativna v razmerju k pogodbeno dogovorjenim vrednostim. Te vrednosti so lahko norme, ni pa nujno. Pogodbeno se lahko n.pr. določi, da se lužena ohišja iz plemenitega jekla pošiljajo pakirana vodotesno v krčljivo folijo. O tem ni nobene norme.
2.	širša definicija kvalitete uvršča ta pojem kot sestavni
del vodenja podjetja, manage-menta, podjetniške kulture, duhovne drže, ja, podjetniške filozofije. Filozofija je nauk oz. umetnost razmišljanja! Grški glagol SOPHEIN pomeni misliti, zato tudi duhovna drža.
Kvaliteta je zahtevek, zastavljen cilj in naloga celokupnega podjetja, od zgoraj do spodaj in “zgoraj” pomeni absoluten vrh. Kvaliteta ni stvar 2. moža, odgovornosti za kvaliteto ni mogoče delegirati. Stari ruski pregovor “Riba smrdi pri glavi” drži tudi za kvaliteto.
Kvaliteta ima po etimološkem slovarju pomen “posebne lastnosti, posebno dobre lastnosti, storitev”.
To mora vsak, kar pomeni na vsaki hierarhični stopnji, v vsakem oddelku, pri sebi vzeti v obzir. Kvaliteta je zato celovit pojem, in ni omejena na stvari kot npr. odpornost na-pram zareznemu učinku ali rentgenski film. Razteza se tudi na ljudi.
Pri tem štejejo lastnosti kot poštenost, korektnost, zanesljivost in tzv. “socialne lastnosti”, t.j. obnašanje v stiku s soljudmi, s strankami, dobavitelji, oblastmi in predvsem s sodelavci.
To velja celovito in ves čas, t.j. karakter vodilnega človeka je nedeljiv. Ni mogoče zjutraj od 8.00 do zvečer ob 18.00 etično pošteno živeti in po 18.00 uri - privatno moralo oddati v garderobi. Voditelj je v funkciji vzgleda 24 ur, tudi na dopustu na morju. Tudi za njega velja hipokratična prisega, t.j. za svoje ravnanje nosi sa-moodgovomost. Oportunizem
in kvaliteta sta pojma, ki se nikoli ne pokrivata. Jemanje in dajanje mora biti v ravnotežju, kvaliteta pomeni tudi harmonijo. Harmonija pa predstavlja takšno ravnotežje, ki velja tudi za duhovno držo, filozofijo. Toliko o filozofiji.
Podjetje je mogoče voditi na različne načine in različne cilje prednostno zasledovati; npr. vodenje, ki je usmerjeno
—	k dobičku
—	k stroškom E- k prodaji
—	k krčenju
—	k terminom (just in time)
—	h kvaliteti.
Poslednje všteva vse ostale in je zato najbolj zahtevno, najtežje in najbolj redko. Zato niso potrebne le posebne osebne lastnosti, biti osebnost, temveč je treba biti tudi kompetenten. ■
Kompetenca je eden od štirih postulatov razen cene, dobavnega roka in kvaliteta - v ožjem smislu. Kompetenca pomeni obsežno znanje in njegovo uporabo, to pomeni moči, pomeni pa tudi sprejemljivost in sposobnost prepričevanja.
Vendar — obrnimo se k ožjemu pojmu kvalitete, ki ga imenujmo zagotovitev kvalitete ali Quality Assurance.
Preventiva
Ena izmed skrivnosti zagotovitve kvalitete je preventiva, profilaksa, t.j. preprečitev. Tako kot daje modema medicina preventivi prednost pred kura-tivo ali celo sanitarno medicino, imamo livarji nalogo, ne pustiti nastajati odlitke šele v čistilnici.
Dosedaj je bilo v navadi, imeti ne samo oddelek za kva-
liteto, temveč tudi oddelek za planiranje kvalitete, skozi katerega ne tečejo samo nalogi, ampak tudi povpraševanja. To pa leta 1992 ne zadošča več, ker je bilo do sedaj le majhnim in zato “specializiranim obratom z univerzalno pametjo” mogoče skoncentrirati znanje, mišljenje in izkušnje vseh pomembnih ljudi ob določenem času na določen primer problematike. In to celo prej, preden je bil v proizvodnji ali celo že pri kupcu. To se da danes institucionalizirati in organizirati. Metoda se imenuje analiza možnosti in vpliva na napake. Skupina kompetentnih ljudi iz odgovarjajočih oddelkov postavi pred oddajo ponudbe tri vprašanja:
a)	Katere napake se lahko pri izdelavi pojavijo na odlitku?
b)	Kakšna škoda in višina škode lahko sledi?
c)	Kakšna je verjetnost, da škoda nastopi, oziroma da se odkrije — interno kot eksterno?
Odgovor za ta tri vprašanja ni da/ne, temveč ocena od 1 do 10, na za to predvidenem formularju. Tri ocene se nato pomnožijo in produkt od 1 do 1000 se vzame kot merilo za potrebne ukrepe. Ukrepi so potem v pristojnosti ustreznega oddelka, kdo in do kdaj mora vse potrebno ukreniti, je označeno na formularju. Analiza teče preko PC-ja, t.j. je računalniško podprta.
Japonci se danes pojavijo na tržišču z novim tipom avtomobila, po 4-5 letnem razvoju. Evropa rabi za to 6-8 let. Eden od bistvenih vzrokov za to relativno hitrost je, da razvijejo (Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s S. strani)
Japonci vse eventualnosti najprej v možganih in računalnikih, Evropejci pa vršijo spre-mebe še “med procesom”. Torej: najprej misliti in to institucionalizirano.
Enakomernost
Druga skrivnost zagotovitve kvalitete je enakomernost. Bolje je imeti dobavitelja, ki celo leto dobavlja zadovoljivo kvaliteto, kot dobavitelja, ki “zelo dobro” dobavlja, ima pa letno tri do sedem primerov pomanjkljivih dobav. “Zadovoljujoči” dobavitelj omogoča statistično kontrolo kvalitete pri končni kontroli proizvajalca kot tudi pri vhodni kontroli.
To velja za naše dobavitelje kót tudi na naše lastne proizvode, torej naše odlitke. Zahtevana enakomernost naših odlitkov zahteva enakomernost tako predproizvodov kot tudi proizvodnih postopkov, t.j. enake livne temperature itd.
Tako enakomernost se doseže s krmiljenjem. Na splošno je tako ali tako besedo kontrola treba nadomestiti z zaupanjem. Brez zaupanja - ni lojalnosti.
V tekočem procesu merite določene veličine kontinuimo, t.j. n.pr. vsake ure in jih vnašate — manuelno ali avtomatično — v diagram. Tako nastane krivulja, iz katere lahko odčitate ali izračunate trend. Če ste predhodno določili opozorilno mejo in mejo ukrepanja, vam računalnik potem vklopi rumeno in rdečo luč, da reagirate S ali — pravzaprav željeni cilj — računalnik krmili proces. Postopek torej ni kontrola sama, nikakor tudi ne končna kontrola odlitkov pred odpremo, temveč merilno kontroliranje in krmiljenje procesa. Metoda preventive je pred, postopek krmiljenja pa med procesom.
Lastna kontrola
Iz tega vznikne skrivnost številka 3 napredne zagotovitve kvalitete, lastna kontrola zavoljo lastne odgovornosti vsakega posameznika. Tukaj doživimo 3. fazo rokodelskega in industrijskega razvoja. Pri rokodelstvu je npr. vsak strokovni delavec za svojo obrt odogo-voren. Industrija je s svojim zaposlovanjem neukih in priučenih ljudi kot tudi z akordom prinesla s seboj, da stoji za vsakim proizvajalcem še kontrola. Pri naprednem litju nosi vsak odlitek ne samo dan in celo uro izdelave, temveč celo z enim udarcem vsekano številko čistilca. Mož zopet stoji za svojo “obrtjo” in ne rabi nobenega kontrolorja več. Zadostuje samo statistična končna kontrola. Lastna odgovornost dviguje občutek lastne pomembnosti, lažje se mu je s svojim odlitkom — ja, z obratom — identificirati. Ne čuti se direktno nadziranega, temveč svobodnega. In samo kdor lahko relativno svobodno dela, se česa domisli. Predpostavka za kreativnost in inovacijsko možnost je svoboden duševni prostor, na vsaki stopnji hierarhije. Iz “Lean Production” je znano, da se japonski delavec najmanj desetkrat več česa domisli kot naš, čeprav so naši najmanj tako dobro izobraženi. Naše ljudi moramo na vseh ravneh spraviti k temu, da bodo imeli ideje; in sicer pri nas, ne samo v športnem društvu.
In če se komu izvede, česar se domisli, dobi občutek praktičnega soupravljanja na delovnem mestu in proizvodu in s tem pridobi tisto, kar se imenuje motivacija. Motivacija je danes in postaja vedno bolj materialna vrednost nekega podjetja. “Jaz sem pravi mož na pravem mestu, sem priznan in lah-
ko, če hočem, stopim stopničko višje.”
Pred leti smo imeli probleme s pomanjkljivo šolsko izobrazbo, danes jih imamo s pomanjkanjem motivacije. Razvoj idej posameznika ali skupine v teamu ali delavnici je pri nas vkalupljen v kolektivističen sistem izboljše valnih predlogov. Posebej na srednji vodstveni stopnji veljajo sarkastične besede: “Danes ne zadostuje več pomanjkanje lastnih idej, treba je biti tudi proti idejam drugih”.
Šolanje in izobrazba
Stopničko višje pomeni odgovornost. Odgovornost je v skladu s kompetenco, torej s védenjem in znanjem. Več vé-denja in znanja pa je 4. skrivnost zagotovitve kvalitete, t.j., šolanje. S šolanjem ljudi se dviguje občutek njihove lastne vrednosti, ker se s tem na njih računa in so torej napredovanja vredni.
K šolanju spada tudi pripravljenost, opustiti pretečeno znanje in se od njega ločiti.
Ves svet danes govori o humanizaciji dela in pogosto razume pod tem samo manipulatorje za olajšanje manuelnega dela. Humanizacija prihaja^ od besede Homo j!lj človek. Človek se od šimpanza razlikuje po mišljenju in odgovornem ravnanju, torej pripravimo sebi in svojim sodelavcem priložnost za to! Ne rabimo “jezičnega občana” t.j. sodelavca, ki je vešč prazne retorike, temveč sodelavca z možgani, ki zna in hoče misliti. In to ne samo “zgoraj”, temveč na vseh ravneh! Danes odločujoči proizvodni faktorji niso več kapital in zemlja, ampak človek in organizacija. In človek ne pomeni kolektiv, temveč individuum ali team.
Potrebujemo dobre rokodelce, vendar čedalje več možganskih delavcev.
Zaključek
Imamo torej štiri skrivnosti celovite zagotovitve kvalitete —' preventivo, enakomernost, lastno kontrolo kot samoodgo-vomost in izobraževanje v smislu prehoda na “možgansko” delo.
Za proizvodnjo iz tega sledi, da bodo enostavne ponavljajoče se operacije in duha ubijajoče delo prevzeli roboti, medtem ko bodo postopke odločitev enovito izvajali posamezniki ali skupine, z naj večjo možno mero lastne kompetence, pravice, to tudi narediti in lastne odgovornosti. Skrivnost leži torej v odločitvi, kaj prenesti robotom, kaj predati rokodelcem in možganskim delavcem v skupini.
Kvaliteta v ožjem smislu, torej zagotovitev kvalitete, je primerljiva z moralo, t.j. življenjem po zakonu, po normi, po “kaj je treba narediti”. V širšem smislu kvaliteta odgovarja etiki, t.j. življenju po “višjih zakonih”, lastnemu svetovnemu nazoru, lastni odgovornosti. Kvaliteta ni ne metoda, ne shema, ne rokodelstvo, kvaliteta je poslovna filozofija, duhovna drža, ki jo določa poslovodna elita, ki pa mora biti vtkana kot zlata nit v obleko vsakega človeka na vseh ravneh.
Kako smo poslovali
TABELA Is
DINAMIKA POSLOVANJA — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE
		PLAN 1992			DOSEŽENO				INDEKSI		
DE / PROIZVOD	mere	IX	I-IX	1991		1992		1992/91		1992	
				IX	I-IX	IX	I-IX	7:5	8:6	7:3	8:4
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
DE PROIZVODNJA GLINICE Specialne glinice	t	410	3.743	52	692		2.589		374		69
Sušeni hidrat	t	29	270								
Raztopljeno Na vodno steklo 38° Be	t	2.349	21.378	1.089	8.906	3.421	19.773	314	222	146	92
Raztopljeno Na vodno steklo 42° Be	1 RH	30	868	177	996	35	700	20	70	17	81
Raztopljeno Na vodno steklo 48° Be	t	147	749	1 fü	—	140	583					95	78
Raztopljeno K vodno steklo 42°Be	t	74	674	—	—	13	458	iip	—	18	68
Zeolit A-45 (atro)	t	693	3.593	103	1.203	482	2.525	468	210	123	70
Zeoiit||§- sušeni (atro)	t	410	3.743	51	404	929	4.944	ilifi	1224	227	132
DE PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A	t				4.471						
Elektrolitski Al hala B	t	2.885	26.353	2.918	27.042	2.814	26.008	96	96	98	99
Elektrolitski AIE hala C	t	3.277	29.932	3.327	29.927	3.247	29.728	98	99	99	99
SKUPAJ HALIE	t	6.162	56.284	6.245	61.440	6.061	55.736	97	91	98	99
Anodni bloki — B	t	1.681	15.351	1.723	15.865	1.744	15.171	101	96	104	99
Anodni bloki — C	t	1.807	16.508	1.887	16.688	2.064	17.216	109	103	114	104
LIVARNAE Al formati	t	3 571	32.612	4.277	43.716	4.371	38	346	102	88	122
118Livarske zlitine	t	533	4.866	296	3.030	412	2.743	139	111	77	56
Gnetne zlitine	t	992	9.058	600	7.179	687	6.298	115	88	69	70
Predzlitinelp- lastna poraba	t	157	1.434	80	778	61	725	76	93	39	51
E Al žica + peral žica	t	172	1.572	262	1.655	168	1.555	64	94	98	99
Al trak — ozki za prodajo	t	328	2.995	296	1.608		551	—	34	—	18
Al trak — ozki za rondelice	t	656	5.989	303	4.021	340	4.549	112	111	52	74
Al trak — široki za prodajo	t	50	458	UP17	1.075	88	2.671	—	248	176	583
Al trak — široki za izparilce	t	301	2.749	344	2.132	210	1.247	61	58	70	45
DE PREDELAVA ALUMINIJA Rondelice	t	328	2.995	141	2.122	232	2.420	165	114	71	81
Izparilniki	t	139	1.273	194	1.171	89	643	46	55	64	51
BLAGOVNA PROIZVODNJA	t	6.113	55.829	6.049	61.556	6.047	55.227	100	90	99	99
Pretapljanje Al za tuje naročnike	t	—	. —	Siti	47	—	688	—		—	
TABELA II: PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA V ČASU OD I-					IX 1992	
DE / PROIZVOD	Enota mere	Planski normativi	Doseženi normativi		Indeksi	
			IX	I-IX	4:3	5:3
1	2	3	4	5	6	7
DE PROIZVODNJA ALUMINIJA						
Elektrolitski Al — hala B						
— glinica	t	1,925	1,925	1,925	100	100
— anodni bloki	t	0,5852	0,563	0,582	97	100
li- kriolit	t	0,005		0,00008		2
— Al fluorid	t	0,032	0,0266	0,0235	83	73
— električna energija	kWh	14,760	14,329	14,306	97	. 97
Elektrolitski Al —- hala C						
— glinica	t	1,925	1,925	1 1,925	100	100
È- anodni bloki	t	0,5515	0,570	0,559	103	101
— Al fluorid	t	0,023	0,024	0,0204	104	89
— električna energija	kWh	13,758	13,574	13,511	99	98
Anodni bloki — B						
— petrolkoks	t	0,6884	0,7906	0,7375	115	107
— katranska smola	t	0,1548	0,1586	0,1549	102	100
— pečeni ostanek	t	0,2314	0,1793	0,2036	77	88
električna energija	kWh	300	278,0	292,4	93	97
— zemeljski plin	Sm3 -	70	69,9	72,3	100	103
Anodni bloki — C						
g- petrolkoks	t	0,6867	0,7197	0,6992	105	102
M- katranska smola	t	0,1572	0,1563	0,1556	99	99
— pečeni ostanek	t	0,232	0,2068	0,2346	89	101
—•. električna energija	kWh	280	290,4	301,9	104	108
Hj- zemeljski plin	Sm3	70	73,5	65,6	105	94
V	tabeli I in II prikazujemo, kako smo poslovali v septembru 1992. V zadnjem stolpcu tabele prikazujemo tako mesečno kot letno rast ustvarjene proizvodnje v primerjavi z ustvarjeno proizvodnjo v enakem obdobju lani ter doseženo proizvodnjo v primerjavi z načrtovanim obsegom proizvodnje za letošnje leto.
V	DE Proizvodnja glinice smo v septembru letos raztopili 3,421 ton Na vodnega stekla 38°Be (indeks 146), 35 ton Na vodnega stekla 42°Be (indeks 117), 140 ton Na vodnega stekla 48°Be (Indeks 95) in 13 ton kalijevega vodnega stekla 42°Be. V obdobju I-IX znaša proizvodnja natrijeve raztopine 21.056 tori, kar predstavlja 92% realiziacijo planiranih količin za to obodbje. Tudi proizvodnja kalijevega vodnega stekla zaostala za planiranimi količinami, saj smo v devetih mesecih raztopili le 458 ton oziroma 68%.
Zeolita A-45 (atro) smo v mesecu septembru proizvedli 482 ton (indeks 123), zeolita sušenega S atro pa 929 ton (indeks 227). Od januarja do septembra znaša skupna proizvodnja zeolita — atro 7.469 ton, kar pomeni 2% več kot smo načrtovali za devet mesecev.
V	DE Proizvodnja aluminija smo v devetih mesecih proizvedli 55.736 ton elektrolitskega aluminija, kar predstavlja 99% realizacije plana za to obdobje. Od skupne proizvede količine elektrolitskega Al smo ga v elektrolizi B proizvedli 26.008 ton (indeks 99) in v elektrolizi C 29.728 ton (indeks 99). Letošnja proizvodnja aluminija je namreč delno motena zaradi težav pri oskrbi z električno energijo. Porabo električne energije v elektrolizah žal načrtno zmanjšujemo, kar se seveda odraža na zmanjšani proizvodnosti elektrolitskih peči. Omejitve jakosti električnega toka v planu za leto 1992 niso bile upoštevane, kar dodatno vpliva na zaostajanje proizvodnje aluminija za planiranimi količinami.
Poraba vseh galvnih surovin v elektrolizah je na enoto proizvoda, razen porabe anod-nih blokov v elektrolizi B (indeks 101), v glavnem zadovoljiva, še posbej poraba elek-
trične energije, ki je v elektrolizi B za 3%, v elektrolizi C pa za 2% manjša od planirane.
V livarnah smo v mesecu septembru proizvedli 4,371 ton Al formatov ter s to količino presegli mesečni plan za 22%. Proizvodnja ostalega rivenga asortimenta se je gibala zelo različno, planirano količino pa smo prèsegli tudi pri proizvodnji Al širokega traku za prodajo.
V	obdobju I-IX smo proizvedli več kot planirali Al formatov (indeks 118), in širokega Al traku za prodajo (indeks 583).
V	DE Predelava aluminija smo v septembru proizvedli 232 ton rondelic in 89 ton iz-parilnikov. Od začetka leta do septembra znaša proizvodnja rondelic 2,420 ton in predstavlja 81 odstotno realizacijo plana, izparilnikov pa smo v tem
obdobju proizvedli 643 ton, kar pomeni 51% izpolnitev plana za obravnavano obdobje.
Skupni obseg blagovne proizvodnje v septembru znaša 6.047 ton oziroma 1 % manj od načrtovane količine. V obdobju januar-september smo ustvarili 55.227 ton livnega asortimenta za prodajo, kar pomeni 602 toni oziroma 1% manj kot smo planirali za to obdobje.
KADROVSKE VESTI

L UPOKOJENI V MESECU JUNIJU 1992
DE GLINICA 2260 KOKOL Stanko 3081 NAHBERGER Franc
DE PROIZVODNJA ALUMINIJA 3338 LENART Stanko 4668 BUTOLEN Janez 4249 KOREN Ludvik DE VZDRŽEVANJE 4546 MOHORKO Anton 5041 BEZJAK Janez STROKOVNE SLUŽBE 2544 HERNEC Janez 3421 MENONI Stanko 5037 MILIČEVIČ Tomislav 3455 VINDIŠ Martin
II. ZAPUSTILI PODJETJE
M ZAPUSTILI PODJETJE TGA IN SE ZAPOSLILI V DRUGEM PODJETJU, KI JE LAST TALUMA DE VZDRŽEVANJE 5759 JUS Roman 8073 BEZJAK Igor 5024 MLAKAR Vitoslava
DE SPLOŠNE ZADEVE 6555 ARNUŠ Mirko STROKOVNE SLUŽBE 4642 KRAMBERGER Marija
2. OSTALI, KI SO ZAPUSTILI PODJETJE
DE GLINICA 7769 PLOHL Stanko
DE PROIZVODNJA ALUMINIJA 8553 KOROŠEC Branko 7646 MURKO Miroslav 8457 GRAHEL Mitja 7823 KOSTANJEVEC Matjaž 8580 MLAKAR Rudi DE PREDELAVA 6033 LEVANIČ Dušan DE LLBK TRBOVLJE 8501 BOŽJAK Igor 5254 PODLESNIK Ivan 7268 ZAGORC Alojz DE VZDRŽEVANJE 6520 MESAREČ Stanko 4900 TACIGA Milan 4584 LESKOVAR Zvonko
DE KONTROLA
KVALITETE
3777 ZAFOŠNIK Anton
DE SPLOŠNE ZADEVE 6627 MALOIČ Gorazd STROKOVNE SLUŽBE 8597 LAMBERGER Igor
L UPOKOJENI V MESECU JULIJU 1992
4098 VOGRINEC Štefan 4661 ARNUŠ Franc 6619 NOVAK Jože 5680 CEBEK Franc 7873 RIHTARIČ Franc 5416 FRIC Alojz 7152 GOLOB Andrej 7696 ŠTUMBERGER Dušan 7853 ČAGRAN Franc 6055 TOPOLOVEC Franc
DE GLINICA 3085 ŠERUGA Anton 2850 FIDERŠEK Jože 3616 VIDOVIČ Adolf 3133 SOK Anton 3662 KONDRIČ Anton 2861 ŽUMER Anton DE PROIZVODNJA ALUMINJA 3598 KOZODERC Lovro 5551 ŽVIKART Mihael 3624 KRAJNC Alojz 3594 DREVENŠEK Stanko 3591 JUS Viktor DE PREDELAVA 3775 PETROVIČ Slobodan DE VZDRŽEVANJE 2081 ŠEGULA Franc 4649 NOVAK Franc 5300 TOSIČ Mihailo
DE PROMET 3448 PERŠUH Anton DE KONTROLA KVALITETE 2990 KORENJAK Elizabeta 4107 KAISESBERGER Franc 5356 JAKOMINI Stanislav 3111 ZUPANIČ Renata STROKOVNE SLUŽBE 3381 DOMINC Maks 3308 MENONI Franc 4044 PIHLER Jože 3791 JERENKO Franc 3345 KIDRIČ Frančišek
II. ZAPUSTILI PODJETJE
i ZAPUSTILI PODJETJE IN SE ZAPOSLILI V DRUGEM PODJETJU, KI JE LAST TALUMA DE VZDRŽEVANJE 5542 MAROLT Danica 4730 BAVDEK Draica 4622 POLAJŽER Franc 5417 LESKOVAR Jože 7572 KOUTER Matija 6830 PODGORŠEK Vladimir 7540 TOMAŠIČ Franjo 7293 CAPEK Slavko 5780 BABŠEK Drago 7897 LJUBEČ Dušan 7539 PLOHL Vladimir
2. OSTALI, KI SO ZAPUSTILI PODJETJE DE GLINICA 6801 VINDIŠ Vladimir 7324 VRABIČ Andrej
DE PROIZVODNJA ALUMINIJA 5118 RODOŠEK Franc 7060 ČEH Branko
DE PREDELAVA 8157 PLAJNŠEK Andrej DE PROMET 8228 ŠAFARIČ Smiljan DE VZDRŽEVANJE 6958 ZF.LKO Rudolf
I.	UPOKOJENI V MESECU AVGUSTU 1992
DE PROIZVODNJA
ALUMINIJA
8380 SARDINŠEK Anton
DE KONTROLA
KVALITETE
4057 MATIČ Stanko
STROKOVNE SLUŽBE
3457 ŠAJN Maks
7184 KUTNJAK Zvonko
II.	ZAPUSTILI PODJETJE
1.	ZAPUSTILI PODJETJE IN SE ZAPOSLILI V DRUGEM PODJETJU, KI JE LAST TALUMA
DE PROIZVODNJA ALUMINIJA 4986 KAJZBA Franc DE VZDRŽEVANJE 8621 MAJCEN Jožef 5424 MAJCEN Avgust 4120 ŠOBA Franc 4420 ŠTUMBERGER Franc 7484 KOZODERC Miran
2.	OSTALI, KI SO ZAPUSTILI PODJETJE
DE GLINICA 8400 BEDRAČ Martin 8500 MUHIČ Marjan
7936 KELC Silvo 8124 MATJAŠIČ Boris 8341 PETROVIČ Radko 7452 KOSEC Milan 7912 LORBEK Marjan 5182 BOŽIČKO Franc
7836	NAHBERGER Rudolf 6448 MAJCEN Janez 5496 CAFUTA Franc 8475 R1TONJA Darko 8337 LESKOVAR Marko 8374 GREGOREC Ivan 7840 GOLOB Srečko 8468 KARO Roman
6796 KAJZBA Franc 8428 STARČEK Danilo DE PROIZVODNJA ALUMINJA 8588 MURŠIČ Rajko 8418 SKRBNIK Milan 7954 ŠAFARIČ Mirko 9746 VRBANEC Zlatko DE LLBK TRBOVLJE 8082 KLOPČIČ Jože 4878 TURNŠEK Viljem 4850 ROŽIČ Andrej 6466 SELMAN Ismet 7167 VALANT Anton 7674 TROHA Pavel 7472 REMS Viljem DE VZDRŽEVANJE 4579 TRAMPUŠ Anton 7567 ŽERAK Anton 6973 KUREŽ Bojan 6301 VEDLIN Stanko 6620 CIMERMAN Anton 8576 ŠEŠERKO Branko
DE KONTROLA KVALITETE
7837	ŽNIDARIČ Ivan STROKOVNE SLUŽBE 7067 ALIČ Lidija
I.	UPOKOJENI V MESECU OKTOBRU 1992
DE GLINICA 2869 UNUK Martin DE PREDELAVA 3657 HAMERŠAK Franc DE VZDRŽEVANJE 4004 KODRIČ Janez 3152 KUREŽ Franc
II. ZAPUSTILI PODJETJE
DE PREDELAVA 7207 EMERŠIČ Miran DE VZDRŽEVANJE 7638 KRAMBERGER Miran
Livarniški proizvodi
Današnje stanje in izzivi prihodnosti - II. del
Bodoči razvoj livarn Talum si je mogoče predstavljati le na osnovi trendov razvoja evropskih livarn, ki poslujejo v pogojih tržnega gospodarstva. Predpostavka so ustrezne naprave, tehnologija, znanje in dober sistem zagotovitve kvalitete proizvodov. Pri tem je treba upoštevati kot omejitveni faktor zaščito okolja, v katerem se nahajamo.
Na področju asortimana izdelkov je treba stremeti za tem, da maksimalno izkoristimo tiste livne in predelovalne zmogljivosti, ki dajejo izdelke višje stopnje predelave. Izgovora, da ni prodajnih možnosti, ni mogoče sprejeti.
Usmeritev marketinške dejavnosti v TGA mora biti plasma rondel, rondelic, izparilni-kov, traku, žice, okroglic in bram na zahtevnem zahodnem tržišču, pri čemer morajo izdelki odgovarjati zahtevam kupcev. V primerjavi s hlebčki in T-formati so cene posameznih skupin polizdelkov toliko višje, da ekonomičnost proizvodnje ni vprašljiva. S prodajo navzven bomo naredili red tudi na organizacijskem področju in dvignili nivo kvalitete za domače kupce.
ff Razvoj livno-tehničnih sistemov
1.1	Polkontinuirno litje okroglic in bram
Za litje kvalitetnih okroglic in bram je potrebno tudi v Talumu izhajati iz splošno priznanih izsledkov tovrstne tehnologije v svetu, razvite v zadnjih letih.
V Talumu zaostajamo, oziroma se gibljemo ob robu tega znanja in ga prepočasi pretvarjamo v prakso. Odvisnost optimalne strukture odlitkov od livne tehnike, ki jo omogočajo ustrezne naprave, nam še ni “pod kožo”. To velja tudi za brame, ne samo za okroglice, kjer smo sicer za korak naprej.
Včasih se je vprašati, ali ne bi določen nakup znanja prihranil čas in denar — na poti za dosego cilja. Potreba, ponuditi v čim krajšem času tržišču konkurenčen proizvod, je pač vodilo in odločujoča presoja v sodobnem svetu.
1.2	Kontinuirno litje širokega traku
Razvoj kontinuirnega litja širokega traku temelji na razvi-
janju zlitinskega programa, ki ga do sedaj v celoti nismo osvojili. Gre predvsem za masovne, nizkolegirane zlitine tipa AlMn, AlMgl, AlMg2, AlMg2,5(3), AlMgMn in še katere.
Študijski pristop k livnim strukturam bo omogočil optimiranje pogojev litja in s tem ustrezno kvaliteto traku za na-daljno predelavo v proizvode višje stopnje predelave. Z vidika najustreznejše izrabe livne kapacitete bi bilo potrebno litje največje širine traku in poznejše deljenje na kombinacije širin po meri kupcev. Razvojno delo bo pokazalo, ali je to uresničljivo, pri čemer tehnika deljenja traku verjetno ne bi predstavljala bistvene težave.
Predvsem pa bi bilo treba, ob ustreznem čiščenju taline, dokončno potrditi primernost širokega traku za folijske kvalitete. Poizkusno valjanje traku v Šibeniku in ugodno poročilo ni bilo izrabljeno za to svrho.
1.3	Kontinuirno litje ozkega traku
Litje ozkega traku po principu Rotary (Rigamonti) ima svojo specifiko, ki ni lahko obvladljiva. Za dober odlitek morajo biti v harmoniji sledeči pogojniki:
—	sestava taline (Si : Fe)
—	čistost taline (Ü2, Na, Li, Ca, vključki)
—	temperatura taline
—	laminaren dotok taline v bi-zeto in v cono strjevanja
ji- pozicija zaprte bizete na-pram livnemu kolesu .jsr- ustrezen odvod toplote (livno kolo/jekl.trak)
JS geometrija livnega žleba, oziroma litega traku :.4- ustrezno stanje livnega stroja Da bi lahko vse pogojnike optimalno uskladili v uravnotežen sistem, je potrebno posvetiti vsakemu posameznemu odgovarjajočo pozornost in razvojno delo.
Razmere v coni strjevanja lahko do precejšnje mere osvetlijo predpostavke, dosežene z matematičnim modeliranjem. Ustrezna konstrukcija nivojskega dovoda taline v bizeto bo z laminamim pretokom preprečevala uvlačenje oksidnih kožic v odlitek, kar predstavlja pogosto napako litja ozkega traku. Z mešanico aktivnega in inertnega plina očiščena talina,
z nizko vsebnostjo H2, Na in vključkov mora postati osnova, brez katere ni zatovljene kvalitete traku.
Ker se uporablja za izdelavo tehničnih delov s hladnim brizganjem tudi zlitina AlMn, bi bila nadaljna smer razvoja litje ozkega traku iz zlitine AlMn (3003). Tako bi razširili področje proizvodnje rondelic, kar ni daleč od same finalizacije -41 izdelave tub, aerosolov in tehničnih delov.
1.4	Kontinuirno litje žice
V	zvezi z razvojem konti-nuimo lite žice je prvenstveno rešiti dilemo - ali začeti proizvodnjo konkurenčnega zlitinskega programa ali ne. Pri presoji je treba upoštevati vse pogojnike (rekonstrukcijo linije ob istočasni prestavitvi v livarno III, zagotovitev tehničnega kadra, marketing itd.). Če bo ostalo . pri sedanji občasni proizvodnji žice iz čistega Al in nekaj AlMg, proizvodna linija nikoli ne bo dajala, kar bi lahko.
Pri tem je nujno poudariti, da je zlitinski program žice obsežen v vsakem pogledu (že samo AlMg žica za žične mreže!), da pa zahteva ustrezno vlaganje sredstev in znanja.
1.5	Livarske zlitine
V	zvezi z nadaljnjim razvojem livarskih zlitin je dodelati koncept proizvodnje masovnih in posebnih livarskih zlitin. Gre za proizvodno linijo preko uporovnih peči in bodočega novega horizontalnega kontinuirnega livnega stroja in ustaljeno pot preko indukcijskih peči in livnega stroja za hlebčke. Slediti je potrebno željam kupcev (n.pr. trajno modificirane zlitine) in izgraditi sistem zagotovitve kvalitete čimprej za občutljive kupce iz avtomobilske panoge.
Nakup horizontalnega kontinuirnega stroja za litje gredic opravičuje trend opustitve litja hlebčkov. Razen 6-8 kg gredic bo mogoče liti tudi 25 kg gredice čistega Al.
2. Izvajanje in razvoj tehnologije livnih sistemov
Za uspešno izvajanje in hitro napredovanje razvoja tehnologij livnih sistemov in s tem ustrezne proizvodnje livarn Taluma ni pogojev, v kolikor ne bodo v krajšem času izpolnjeni nekateri pogojniki.
Začeti je potrebno pri reorganizaciji tehnološke službe, nadrejenosti, zastavljanju in opravljanju nalog, potrebnih profilih in strokovni kadrovski zasedbi. Za telino loško delo v
livarnah je potrebna metalurška stroka, poglobljeno znanje metalografije, zgradbe kovine in njenega preoblikovanja pod vplivom tehnoloških operacij. Krmiljenje tehnoloških procesov za dosego ustreznih mehanskih in drugih lastnosti proizvodov po želji kupca, hrez tovrstnih znanj ni mogoče.
Nadaljnji važen pogoj je stalno izobraževanje in dotok strokovnih informacij. Do nekaterih je mogoče relativno poceni kot n.pr. prevodi tuje literature, strokovni članki iz tujih baz podatkov, itd. Dražja je udeležba na simpozijih, zunanje, tuje svetovanje in nakup tehnologij. Prvih virov še bolj malo poslužujemo, za druge Talum ne ustvarja dovolj možnosti.
Verodostojna analitika. Ozka povezanost z laboratoriji delovne enote Kontrola kvalitete omogoča dobre zaključke in odločitve, če so na voljo hitre in pravilne analize potrebnih vzorcev. Predvsem metalograf-ski laboratorij mora opravljati svoje delo na ustrezni strokovni ravni in ažurno. Brez koristi je namreč trud, vložen v uvajanje novih postopkov (n.pr. čiščenje talin itd.), če vodi analitika poiskusov zaradi pomanjkljivosti k napačnim zaključkom. Da je potrebno izgraditi čimprej celovit sistem zagotovitve kvalitete v skladu z evropskimi normami — ni potrebno ponavljati.
Ne glede na lastna spoznanja je zelo koristna sodelova s svetovalnimi institucijami za tehnologijo, kot n.pr. PROFI-LEX iz Svice. Za relativno majhna plačila so na voljo usmerjene tehnološke informacije, ki jih je mogoče pridobiti v kratkem času za odpravo točno definiranih proizvodnih problemov. Zal še v hiši prepočasi prodirajo spoznanja o koristnosti tovrstnega dolgoročnega sodelovanja in je zato temu primeren tudi odnos do tovrstne sodelave. Treba je vedeti, da je akumulacijo mogoče pričakovati le od kvalitetnega proizvodnega programa livarn in predelave, manj od elektroliz.
Glede čiščenja taline v livarni ali pred livarno ne kaže ponavljati že pred časom napisanega. Usmerjenim, ekološko odmerjenim postopkom se ne bo mogoče izogniti. Zato bo koristno tudi tovrstne odločitve (postopek MIXAL, itd.) pripraviti čimprej.
Koordinator razvoja predelave aluminija: Jernej Kostajnšek, dipl.ing.
f -	-	'	--------\
Uresničimo%>oslovne ambicije ' l_ 1______ ___________. . ___:_____>
Ali bom svoj proizvod-idejo
lahko prodal
Inovatorji!
Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo Ministrstvo za tnalo gospodarstvo Poslovna fakulteta Maribor Zveze inovatorjev Slovenije Obrtna zbornica Slovenije so ustanovitelji in organizatorji
SPIM — SLOVENSKO PODJETNIŠKO INOVACIJSKE MREŽE ZA GOSPODARSTVO
Namen SPIM mreže je združiti informacije, poslovne in strokovne aktivnostni in jih organizirano posredovati inovatorjem, inovativnim skupinam, podjetjem.
Delovanje mreže vodi projektivni svet, ki ga sestavljajo predstavniki ustanoviteljev.
Mrežo bo enkrat mesečno posredovala članom informacije in organizirala skupne aktivnosti, nastope, predstavitve, seminarje za slovenske inovatorje. Do konca leta je članstvo v mreži brezplačno.
Informacije zbira in posreduje Center za informacijski sistem GZS.
Brezplačni seminarji
OBVESTILO ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNAENOTA MARIBOR
Zavod za zaposlovanje že dalj časa v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja izvaja številne aktivnosti za spodbujanje razvoja podjetništva in obrti. V sklopu teh aktivnosti potekajo v Mariboru enkrat mesečno motivacijsko informativni seminarji za bodoče podjetnike in obrtnike. Na teh seminarjih dobijo udeleženci informacije o aktivnostih zavoda na tem področju, o temeljnih pogojih in postopkih ustanavljanja podjetij in obratovalnic ter temeljnih zakonitostih poslovanja.
Zavod za zapslovanje bo pričel z izvajanjem seminarjev tudi v občini Ptuj.
Seminarji so namenjeni vsem zainteresiranim občanom, udeležba je brezplačna. Zainteresirani izpolnijo prijavnico na izpostavi Zavoda za zaposlovanjev Ptuju.
Verjamemo, da imate veliko idej. Za lažje preverjanje vaših zamisli predlagamo, da si odgovorite na nekaj vprašanj o katerih bi bilo pametno “razmisliti”.
1.	Ali je ideja v okolju, kjer živite, originalna?
2.	Ali konkurenčna podjeja, ki delajo isto ali podobno, dobro živijo?
3.	Će je ideja vaša, jo boste znali razviti naprej?
4.	Ali lahko na to idejo pride tudi kdo drug?
5.	Ali morda veste za koga, ki razmišlja podobno?
6.	Ali ste preverili, ali je morda prijavljena kot inovacija ali patent?
7.	Ali ste že znali koga, ki bi vašo idejo finančno podprl?
8.	Ali imate dovolj svojega denarja za začetek dela in za uresničitev ideje?
9.	Ali veste, koliko denarja potrebujete, da boste izdelek dali na trg?
10.	Ali ste izračunali, koliko proizvodov morate prodati, da bi se vam posel izplačal?
11.	Ali boste to količino prodali prej kot v treh letih?
12.	Boste najeli posojilo ali poiskali soinvestitorje?
13.	So bili v banki navdušeni nad vašo zamislijo?
14.	Ste našli ustrezno lokacijo za svoj posel?
15.	Boste imeli možnost za širjenje?
16.	Boste opremo kupili ali jo boste vzeli v najem?
17.	Ali znate delati z denarjem?
18.	Ste proučili panogo, v katero bo spadal vaš posel?
19.	Ste preverili standarde in zakonska določila?
20.	Kako boste svoj posel zavarovali, kako boste zavarovali svojo idejo, patent?
21.	Ali ste izbrali prvega zaposlenega?
22.	Bo pravi za začetek ali za daljše obdobje rasti podjetja?
23.	Ste prepričani, da vsa, če boste zaposlili prijatelje ali člane družine, to ne bo kdaj kasneje oviralo?
24.	Ste preverili druge možnosti zaposlovanja in vključevanja sodelavcev?
25.	Ste zbrali oglase konkurence za zadnjih dvanajst mesecev?
26.	Ali si predstavljate, koliko vaša konkurenca porabi za propagando?
27.	Naštejte vsaj pet večjih kupcev za vaše proizvode:
28.	Kakšne navade imajo vaši kupci? Jih poznate?
29.	Koliko novoletnih čestitk pošljete vsako leto prija-
teljem, znancem, poslovnim partnerjem?
30.	Veste, koliko stane celostranski oglas v GV?
31.	Naštejte vsaj dve veletrgovini, ki bi lahko prodajali vaše porizvode.
32.	Kakšne stroške na proizvod prinaša realizacija vaše ideje?
33.	Veste, kakšna je cena podobnega proizvoda?
34.	Boste cenejši in enako dobri?
35.	Boste dražji in boljši?
36.	Boste cenejši in boljši?
37.	Kolikšno razliko v ceni morate doseči, da bi po vašem normalno živeli — 2, 5, 10, 20 odstotkov ali več?
38.	Ali ste predvideli potrebne popuste za prodajalce in veletrgovine?
39.	je delo največji strošek v vaši proizvodnji?’
40.	Koliko denarja ste predvideli za nepredvidene izdatke?
41.	Ali lokalne oblasti (npr. krajevna skupnost, občina) podpirajo takšno dejavnost na svojem območju?
42.	Ste preverili morebitne davčne in druge pogoje za vaš proizvod?
43.	Ali morda že veste, kateri bo vaš naslednji proizvod?
wm
POPRAVLJAM ČEVLJE
Kopališka ulica 4, Kidričevo (Garaža številka 8)
VSAK PONEDELJEK IN SREDO od 15. do 18. ure
ČEVLJARSTVO PŠENIČNIK FRANC
PROIZVODNI IN SKLADIŠČNI PROSTORI V NAJEM V izdelavi je projekt za izgradnjo proizvodnih in skladiščnih prostorov. Projekt vključuje pisarniške prostore, jedilnico in sanitarije.
INVES11TIOR: TALUM p.o.
LOKACIJA: KIDRIČEVO,
Naselje številka 2 Nove prostorske kapacitete so namenjene smelim podjetnikom, ki svojih poslovnih zamisli ne morejo uresničiti znotraj tovarniške ograje.
PRIJAVE ZBIRA ALIN, interni tel. 888.
ČLOVEK PREDPOGOJ ŠVEDSKE KAKOVOSTI
Pokloni nasmeh sodil.i\ui
^ — ... . > ^ >
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža in očeta Jožeta MLAKARJA, upokojenca TA-LUM-a, se iskreno zahvaljujemo sindikatu za darovano cvetje, pomoč ter odir-grano Tišino.
Žalujoči: žena Antonija, hčerka in sin ter ostalo ožje sorodstvo.
Neodvisni sindikati Slovenije v našem podjetju ;
.IV:...1
Spoštovani!
ALIN, d.o.o in TALUM, p.o.o. želita sodelovati pri ustanovitvi delavnice in kasneje podjetja, ki bi proizvajalo končne izdelke iz aluminija.
Nudimo pomoč ALINA in služb TALUMA pri pripravi poslovnega načrta. Pred ustanovitvijo podjetja smo pripravljeni financirati poizkusno dobo 6 mesecev.
Iščemo podjetnika, ki je pripravljen izdelati poslovni načrt ter se zaposliti v novem podjetju.
Korajžni, oglasite se v ALINU.
URADNE URE V ALINU
Obveščamo vas, da s 1. 12. 1992 veljajo v ALINU uradne ure. Zaposleni TALUMA se lahko oglasijo vsak ponedeljek od 12. do 16. ure.
Prosimo, da svoje termine pravočasno rezervirate po telefonu.
PRODAM
Prodam kontejner 16 m2 s predvhodom, streho in električno napeljavo, (telefon 062 796-401 od 18. do 20. ure)
Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega komur je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja. Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko ostane za vedno. Nihče ni tako bogat niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti. Z njim lahko vsak samo pridobi. Nasmeh prinaša srečo v hišo, pozdrav prijatelju, pomoč pri sklepanju poslov. Je počitek utrujenemu, kažipot izgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najbolše naravno zdravilo proti jezi. Ni ga moč kupiti, izprositi, izposoditi in ukrasti, ker ima vrednoto, samo kadar se ga podatja.
\_____________________________/
Ker Neodvisni sindikati Slovenije v našem podjetju še niso bili prisotni (razen nekaj izjem), smo se po pozitivnih reakcijah naših delavcev (seveda ne vseh), odločili, da gremo v akcijo zbiranja članov za NSS.
Eden izmed motivov je vodil Neodvisni sindikat v TALUM, tudi zaradi konkurence proti Svobodnim sindikatom, ki so v sindikalnem gibanju v našem podjetju monopolisti. Kot drugod je tudi nam tem področju konkurenca dobra, saj je lahko samo v prid članstvu na eni in drugi strani. Seveda, če si sindikati ne bodo metali polen pod noge.
Avtor Iztok Omladič je bil eden izmed desetih udeležencev študijske ekskurzije kadrovskih managerjev, ki jo je organiziral Center za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju o uspešni švedski firmi v juniju 1992 Razmišljanja in zaključke so predstavili na Forumu kadrovskih delavcev na Brdu v oktobru. Ker menimo, da so predstavili zanimive prispevke tudi za bralce, ki niso kadrovski strokovnjaki, bomo nekatera švedska podjetja in njihovo ukvarjanje s kadri predstavili tudi bralcem Aluminija.
Sedež Neodvisnih sindikatov Slovenije je na Ptuju v Trstenjakovi ulici 9. Njihov ustanovitelj in predsednik je velik entuziast v sindikalnem gibanju, Rastko PLOHL. Prvi člani so se okrog njega pričeli zbirati leta 1989. Neodvisni sindikati štejejo sedaj več kot tisoč članov in njihovo članstvo se nenehno veča.
Več o samem delu in usmeritvah NSS prihodnjič.
Delavci, odločitev je svobodna in na vaši strani. Neodvisni sindikati Slovenije računamo na vas.
Za ustanovni odbor NSS v TALUMU Marjan Lenart
Aluminij
Izdaja delavski svet podjetja Talum — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar (odgovorna urednica). Fotografija: Stojan Kerbler, dipl. ing. Tisk: PP PE Ptujska tiskarna, Ptuj. Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 3250 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnéga davka po mnenju sekretariata za informacije pri IS Slovenije števila 321/172 z dne 24. oktobra 1975.