Stran 375
Kmetijske raznoterosti.
Kako treba pripraviti nove sode? Izurjen vinogradnik ve to dobro, mnogi pa vender ne ravnajo prav in si napravijo veliko škode na vinu z novimi sodi. Nov sod izperi večkrat z vrelo vodo in sicer tolikokrat, da bo šla čista voda iz njega; dokler nov sod ni zadosti izpran, gre temno ruiav-kasta voda iz njega. Potem sod napolni s čisto vodo, katera se nekaj časa vsak dan mora spremeniti. Nazadnje se še iz-pere z vrelim vinom, ki se naj pusti v sodu nekaj časa, ker potem dobi sod dober vinski duh.   Še na drug   način se pri-
pravi sod. V sod se vlije vrela voda, v kateri je raztopljeno 5 odstotkov sode. Sod se zabije in večkrat izpere. Potem se Se izpere s čisto vodo in na to pa se z vrelim vinom zapari. Izabela se je v poslednjih desetletjih močno razširila po naših vinogradih, odkar je stari trs začel hirati. Izabela pa je povsod bujno rasth in donašala obilo grozdja, posebno po brajdah. Le škoda, da izabelno vino nima tistega prijetnega okusa, kot iz domačih trt, ker ni čistokrvna žlahtna trta. Njeno vino ima nekak neprijetni okus, tudi barva ni lepa, tako, da se mora le po ceni prodajati, za tretjino ali pol ceneje kot navadno belo ali rudeče vino. Neprijetni okus pa je najbolj v jagodnih mehovih, ako se ti močno stiskajo. Ako se pa vzame le drozgovec in mošt od prvega stiskanja, je vino belkasto in ima le malo izabelinega okusa. Po leti, ko se je tako vino dvakrat pretočilo, se okus precej zgubi in se izabelina le malo loči od navadnega belega vina. Zato svetujem, da se posebej v sode nalije drozgovec in mošt od prvega stiskanja, mošt od ostalih stiskanj pa tudi posebei ter se porabi za domačo rabo. Glede izabele pa moram dostaviti, da se zelo moti, kdor misli,, da se ta trta ustavlja trtni uši. To ni res. Malo delj res zdrži napad trtne uši, a končno se tudi ona posuši. Ker se trtna uš še zmirom naprej širi na vse strani, pač ne kaže izabele saditi, temveč le na ameriških trtah .cepljene domače trte.               Dr. Vošnjak.
Kleti puščajte v jeseni tako dolgo odprte, dokler ne začne zmrzovati. Kleti, ki so globuko v zemlji, so lahko dalje časa odprte kakor one, ki so plitve. Ako na eni strani brije skozi odprtine v klet mrzel veter, zadelaj jih na tisti strani, na nasprotni pa pusti odprte. Pri lepem in ne premrzlem vremenu odpri vse odprtine, da pride v klet svež in čist ter hladen zrak, slab in zaduhel pa gre ven. Kakor je poleti hladna klet boljša, tako tudi po zimi, da le ni tako mrzla, da bi zmrz-zovalo.
Čebelam za zimo skrbi za primeren kraj, kjer bo mir in jih ne bo nič motilo. Košev ali panjev ne smeš puščati prosto, ampak jih postavi, če nimaš zaprtega uljnaka, za stene, kjer ne bo veter prehudo po njih pihal, čebele se po zimi stisnejo skupaj kakor jagode na grozdu in jih veliko pogine, če pride prehud mraz v panj. Zato panje skrbno ovij s slamo ali s cunjami, pa večkrat pogledaj, da se miši ali netopirji ne vgnezdijo in ne pridejo celo v panj.