PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXI. St. 298 (6276)
TRST, četrtek 16. decembra 1965
VAŽEN AMERIŠKI USPEH V OKVIRU PRODIRANJA V VESOLJE
Kabini «Gemini» sta se včeraj sestali v vesolju Najmanjša razdalja med njima je bila poldrugi meter
«Gemini 6» je uspešno izvršila vse manevre in se bo danes vrnila na Zemljo
CAPE KENNEDY, 15. — Vesoljski kabini «Gemini 6», na kateri sta kozmonavta Walter Schirra in Tom Stafford, ter «Ge-mini 7», na kateri sta James Lovel! in Borman, sta danes u-spešno izvedli manever in se «srečali v vesolju«. Razdalja med obema kabinama je bila zvečer en meter in 80 centimetrov; kabini sta leteli druga ob drugi.
Kabino «Gemini 6» so izstrel-------
lili ob 14.37 po srednjeevropskem času z raketo «Titan 2» in jo postavili na tir okoli Zemlje Njen perigej je znašal 160 kilometrov, apogej pa 265 kilometrov. Poldrugo uro po izstrelitvi je bila kabina «Gemini 6« oddaljena 1174 kilometrov od «Gemini 7», ob 16.55 pa se je razdalja zmanjšala na 795 kilometrov.
Razdalja med obema kabinama se Je stalno krčila in ob 19. uri je
znašala samo 240 kilometrov, še prej sta kozmonavta v kabini «Ge-mini 6» popravila svoj tir v krožnega, tako da je bil zelo podoben tiru «Gemini 7». Ob 18.24 je bila kabina «Gemini 6» 27 kilometrov pod tirom «Gemini 7». Ob 19.04 po srednjevropskem času je znašala razdalja 92 kilometrov. Ob 20.35 sta kabini leteli po istem tiru v razdalji 40 kilometrov druga od druge.
Končna faza za sestanek se je začela nekaj pred 20. uro, ko sta bili kabini oddaljeni približno 48 kilometrov druga od- druge. Nad
Tananavive je nGemini 6» skrajšala razdaljo na štiri kilometre. Tedaj je bila za kabino «Gemini 7» in pod njo. Obe kabini sta bili na področju, ki ga je Sonce razsvetljevalo. že ko sta bili oddaljeni 48 kilometrov, so mogli piloti opaziti močne reflektorje na kabinah. Ob 20.17 se je razdalja skrčila na 14 kilometrov, čez tri minute pa na devet kilometrov. Ob 20.21 sta bili kabini oddaljeni sedem kilometrov druga od druge. V zadnji fazi je «Gemini 6» povečala svoj perigej, tako da je letela nad kabino «Ge-mini 7» ter jo prehitela. Tedaj so sprožili zaviralne rakete in kabini sta leteli druga poleg druge v razdalji 35 do 40 metrov. Kabina «Ge-mini 6« se je obrnila, tako da sta si stali kabini nasproti s sprednjim delom. Razdalja se je stalno manjšala in se je skrčila na 6 metrov,
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
ZAVLAČEVANJE BRITANSKE VLADE V ZVEZI Z RODEZIJO
Wilson bo danes govoril v skupščini OZN Dve državi prekinili odnose z Londonom
Jutri se bo Wilson sestal z Johnsonom - Januarja v Lagosu konferenca Commontvcallha
LONDON, 16. — Gvinejski predsednik Seku Ture je danes ponoči sporočil po radiu, da je Gvineja prekinila z današnjim dnem diplomatske odnose z Veliko Britanijo v skladu s sklepom Organizacije afriške enotnosti. Tudi Tanzanija je sklenila prekiniti diplomatske odnose z Veliko Britanijo. Predsednik Njerere je izjavil, da stopi sklep v veljavo danes opolnoči po krajevnem času. Pripomnil je, da Velika Britanija lahko prepreči tak razvoj, če bo dala nove elemente, ki bi pokazali njeno odločenost, da povzroči padec uporniškega režima v Rodeziji. Nigerijski ministrski predsednik pa je v Londonu sporočil, da njegova vlada ne misli prekiniti diplomatskih odnosov z Veliko Britanijo; v Londonu se je dolgo pogovarjal z Wilsonom. Izjavil je, da misli sklicati 10. Januarja konferenco Commonwealtna v Lagosu in da je dobil zagotovila od tanzanijskega predsednika, da se bo konference udeležil.
Predsednik Srednjeafrlške republike Dacko je izjavil, da je ta republika pripravljena pomagati rodezijskemu ljudstvu, da se osvobodi Smithovega režima, toda ne misli prekiniti diplomatskih odnosov z Veliko Britanijo.
Ministrski predsednik Sierre Leone je izjavil, da po mnenju njegove vlade resolucije sveta ministrov OAE pomenijo «priporočilo». Dodal je, da bo njegova vlada dajala u-činkovito pomoč rodezijskim borcem za svobodo, in da se misli posvetovati z vsemi afriškimi državnimi in vladnimi poglavarji, da se sporazumejo o skupni akciji.
sudanski zunanji minister je po radiu sporočil, da je Sudan vedno Pripravljen prekiniti diplomatske odnose z Veliko Britanijo, če ta ne bo strla hegemonije belcev v Rodeziji. Dodal je, da bo njegova vlada zahtevala nujno sejo sveta ministrov OAE, ki naj bi bila 21. decembra, da se afriške države sporazumejo o skupnih akcijah.
Kenijska delegacija v OZN je Preteklo noč objavila sporočilo, v katerem pravi, da je zahtevala odložitev seje varnostnega sveta v zvezi z Rodezijo, ker Velika Britanija ni bila pripravljena udeležiti se razprave v okviru člena 7 listine OZN, ki se tiče izvajanja medna-' rodnih sankcij.
Kakor poročajo iz New Yorka, so delegacije afriških držav v OZN sklenile bojkotirati govor predsednika britanske vlade Wilsona, ki ga bo imel jutri v glavni skupščini OZN. To so delegacije 36 afriških držav sklenile v znak protesta proti britanski politiki v Rodeziji.
Wilson je odpotoval danes z letalom v ZDA na uraden obisk. Kakor rečeno, bo jutri govoril v glav-
"HIIIIMilllllllllllllllllfllllllllllltiiiiiiiiiiiiiiitiHHiiii
ni skupščini OZN, v petek pa se bo sestal z ameriškim predsednikom Johnsonom. Pred odhodom iz Londona je Wilson izjavil, da britanska vlada še vedno nasprotuje rešitvi rodezijskega spora s silo kljub močnemu pritisku afriških držav. Nekemu časnikarju, ki ga je vprašal pojasnila glede možnosti zaostritve gospodarskih sankcij, je Wilson odgovoril: «Ce bo sklican varnostni svet, ko bom v Ameriki, bom imel možnost udeležiti se seje in morda se bo govorilo tudi o splošnejših gospodarskih sankcijah.« Ko so ga vprašali, ali bo Velika Britanija prepovedala uvoz petroleja v Rodezijo, pa ni hotel Wilson odgovoriti in je dejal, da je to «odvisno od dejstva, ali se bo varnostni svet sestal ali ne». Pripomnil je, da je britanska vlada pripravljena proučiti to zadevo, samo če so tudi druge države pripravljene uvesti te sankcije.
Zatem je Wilson ponovil britansko podporo ameriški politiki v Vietnamu in je dejal, da britanska vlada ni dobila od ameriške vlade zahteve za civilno pomoč Južnemu Vietnamu. Dejal je, da je glavni smoter obiska proučiti skupno z Američani obrambno politiko v skladu z britansko obrambno zmogljivostjo. Pripomnil je, da bri. tanske obveznosti presegajo njene gospodarske možnosti in da bodo potrebna znižanja.
.........................................................
V JUGOSLAVIJI
Omejitev ugodnosti potovanja na železnicah
BEOGRAD, 15. — Zvezni svet zvezne skupščine je na današnji seji sprejel vrsto predpisov, ki se nanašajo na dosedanje ugodnosti v potniškem prometu. Tako se s 1. januarjem prihodnjega leta ukinejo dosedanje ugodnosti glede letnih dopustov. Pravico na dosedanje ugodnosti bodo v bodoče imele samo slepe osebe, poslanci zvezne skupščine, dijaki in študenti do 31. avgusta 1966, narodni heroji, nosilci nekaterih visokih vojaških odlikovanj za hrabrost in nosilci partizanske spomenice ter vojni invalidi.
Sprejete spremembe zakona o sredstvih gospodarskih organizacij in ustanov omogočajo uporabo sredstev skupne potrošnje za organizacijo letnih dopustov. Zasebni delodajalci so dolžni izplačati zaposlenim letno dva odstotka od svojega letnega zaslužka kot kompenzacijo za ukinitev prometnih ugodnosti. S posebnim zakonom se urejajo ugodnosti o potniškem prometu za otroke in mladino za dijaške ekskurzije, za člane športnih in kulturnih organizacij, kadar potujejo v skupinah.
zatem pa na tri in pozneje na en meter 80. Kabini sta še dalje leteli druga ob drugi! Vidljivost je bila odlična. Pilot v ((Gemini 6» Stafford je izjavil, da on in Schirra vidita skozi okno, kaj se dogaja v kabini «Gemini 7», ter da zelo dobro vidita dolgo brado Bormana in Lovella, ki se nista obrila 11 dni.
Večino manevrov opravlja «Ge-mini 6», ker ima na razpolago več goriva kakor aGemini 7». Ravnatelj poleta Kraft je pozval kozmonavte, naj fotografirajo kabini zlasti tedaj, ko bo sprožita rakete. Radijski stik med kabinama je odličen in štirje kozmonavti se med seboj lahko pogovarjajo.
Ko sta kabini prišli v «senco» sta zdaljšali razdaljo druga od druge na šest metrov, da preprečita nevarnost trčenja. NASA je sporočila, da bi utegnili manevri v zvezi s sestankom trajati samo štiri ure namesto šest. To bodo sklenili, če bodo piloti trudni in če bodo sami zahtevali, naj se trajanje manevrov skrajša za dve uri. Polet «Gemi-ni 6» se bo zaključil jutri ob 16.29 po srednjeevropskem času.
Walter Schirra je pozneje manevriral kabino ((Gemini 6», tako, da je ta letela nad «Gemini 7», pod njo, pred njo in za njo. Izjavil je, da je ta manever lažji v vesolju kakor pri vežbanju na Zemlji. Izrekel je prepričanje, da ne bo nobenih problemov za približanje k nekemu predmetu v vesolju.
Kraft je imel nocoj tiskovno konferenco in Je pohvalil delo štirih kozmonavtov. Dejal je, da sta kabini leteli verjetno v razdalji enega metra in 20 centimetrov ali pa poldrugega metra.
Kraft je izjavil, da sta se kabini približali, kolikor je bilo mogoče, ne da bi se dotaknili. Ko sta se nekaj čez polnoči začeli oddaljevati druga od druge, ju je ločila razdalja od 6 do 30 metrov. Kozmonavti bodo ponoči počivali. Kabini se bosta znova približali jutri, tako da bo ob 15.52, ko bo kabina ((Gemini 6» prižgala zaviralne rakete, mogla ((Gemini 7» filmirati celotno operacijo.
Zatem je Kraft sporočil naslednje: «Ko sta kabini leteli druga ob drugi v senci, nista imeli večtih težav, kakor na področju. Ki ga je razsvetljevalo Sonce. Na enem in drugem področju je kabini ločila razdalja od 3 do 15 metrov. Petnajstdnevni polet «Gemini 7» je dokončno izključen. Zaradi tega se bosta Borman in Lovell vrnila v soboto ob 15. uri po srednjevropskem času.
Sovjetska agencija Tass je danes poročala o uspehu vesoljskega sestanka in objavila tudi nekaj podrobnosti.
Z ladje «Wasp» poročajo, da je včeraj v bližini Floride padel v morje mornar s torpednega lovca «Power», ki sodeluje pri pripravah za dvig vesoljske kabine »Gemini 6» iz morja, ko se bo vrnila iz vesolja. Iskanje ponesrečenega mornarja je bilo do sedaj zaman.
ZASEDANJE MINISTROV NATO V PARIZU
Novinarka M. Riffaud se je vrnila iz Vietnama
RIM; 15. — V Rim se je vrnila Madeleine Riffaud, francoska novinarka, ki je nekaj časa preživela med borci osvobodilne vojske Južnega Vietnama. Ob svojem prihodu v Rim se je sestala z nekaterimi rimskimi novi-narji na sedežu doma kulture. Tu je novinarka opisala uspehe svojih reportaž v Severnem Viet-namu, zaradi katerih je bila Pred kratkim tudi nagrajena z nagrado mednarodne zveze novinarjev. Poleg tega je Madelei-ne Riffaud prikazala svoj dokumentarni film, ki ga je posnela v Vietnamu in ki ga je francoska televizija že prikazala. Med osebnostmi, ki so prisostvovale temu srečanju v Rimu, je bila tudi Podpredsednica poslanske zbornice Marisa Cinciari-Rodano.
McNamara je dolgo govoril o močni kitajski oborožitvi
Bonski predstavnik je ponovil zahtevo po atomskem orožju - Danes objava uradnega poročila
PARIZ, 15. — Danes so na za sedanju ministrov NATO govorili o vojaških vprašanjih zavezništva. V začetku je govoril predsednik glavnega štaba NATO ameriški admiral Ward, ki je podal poročilo. Za njim je govoril predsednik vojaškega odbora NATO belgijski general De Cumont.
Sledila je debata, med katero so
govorili vsi ministri za obrambo. Prvi je govoril italijanski minister za obrambo Andreotti, ki je obrazložil italijansko stališče glede vojaških vprašanj. Andreotti je. izjavil, da se ne sme pozabiti, da je «več sto sovjetskih izstrelkov naperjenih proti evropskim ciljem, in mi se ne moremo braniti pred to konkretno ofenzivno grožnjo«. Dalje je dejal, da je Italija z zanimanjem sprejela ustanovitev posebnega odbora za načrtovanje glede uporabljanja jedrskega orožja NATO. Pripomnil pa je, da je za nekatere strateške namene potrebno skrbeti tudi za konvencionalne sile in za njihovo operativnost. Sporočil je, da je italijansko ministrstvo za obrambo sklenilo sporazum z ameriško vlado za tehnično-finančno sodelovanje pri izdelovanju reaktivnih letal novega tipa «F 104 S«, ki lahko uporabljajo izstrelke.
Za Andreottijem je govoril ameriški minister za obrambo McNamara. Govoril je o načrtovanju v NATO, o atlantski premični sili In o ((kitajski nevarnosti«. Glede Kitajske je McNamara izjavil, da ta «sedaj ogroža ne samo Indijo, Vietnam, Laos, Tajlandijo in druge azijske države, temveč tudi Afriko in Latinsko Ameriko«. Dejal je, da bi moralo NATO proučiti najboljši način, da bo kos tem grožnjem. Pripomnil je, da ZDA nimajo namena skrčiti svojih vojaških sil v Evropi, da bi jih poslale v jugovzhodno Azijo.
O vojaški moči Kitajske je rekel, da ta država, ki je revna in kjer vlada pomanjkanje, uporabi deset odstotkov svojega narodnega dohodka za vojaške izdatke, dočim so Indija, Pakistan, Afganistan in Brazilija porabile v zadnjih letih v ta namen od enega do 3,2 odstotka svojega narodnega dohodka. Kitajska kopenska vojska je najštevilnejša na svetu. Šteje dva milijona 300 tisoč mož, katerim je treba dodati
miiico in polvojaške organizacije. Kitajska ima tudi precej močno le-talstvo. Sedaj ima približno 1.500 letal «Mig», ki so pa določena predvsem za obrambo, toda lahko podpirajo tudi kopenske sile pri operacijah. McNamara je dejal, da se ne sme podcenjevati ta kitajska moč in da je prav zaradi te moči težko rešiti vietnamsko krizo.
Kar se tiče jedrskega orožja, je McNamara izjavil, da bo Kitajska lahko proizvajala atomske snovi v prihodnjih dveh letih v zadostni meri, da izvede svoj program o jedrskih poskusih in da si začne pripravljati majhno zalogo jedrskega orožja. Kitajska bi mogla imeti izstrelka na srednjo razdaljo že leta 1967, medcelinske izstrelke pa leta 1975. Poleg tega bo lahko pripravila številna izstrelišča do leta 1968 ali 1969. Razpolagala bo z jedrskim materialom za graditev atomskih bomb in jedrskih konic, ki se dajo prevažati z letali.
Sporočil je tudi, da ima Kitajska atomsko podmornico, ki bo leta 1967 ali 1968 lahko oborožena z izstrelki. Na koncu je dejal, da Kitajska za sedaj ni velika sila, ki lahko nastopi proti zahodnemu za-vezništu, toda to bo lahko postala v prihodnosti.
Predlagal je, naj se stalni predstavniki NATO pripravijo za nadaljnjo diskusijo o tem.
McNamara je poudarjal tudi, da je treba zagotoviti ravnotežje sil v NATO, t. i. ravnotežje med efektivnimi enotami in rezervami, med jedrskimi in klasičnimi silami, med prispevki držav članic. S tem v zvezi je očital nekaterim državam, da ne izpolnjujejo v celoti svojih obveznosti ali krčijo število svojih sil. Sporočil je, da se je vojaški proračun ZDA zvišal za približno deset milijard dolarjev na leto v zadnjih petih letih, kar je omogočilo, da so povečali število vojaštva, helikopterjev, letal, ladij in posebnih sil. ZDA so zaradi tega
lahko poslale v Vietnam 180 tisoč vojakov, ne da bi menjale razmestitev svojih sil v Evropi in ne da bi uporabile rezerve.
Na koncu je minister govoril o važnosti ((premične sile« ter je pozval države članice, naj prispevajo tudi finančno, da se ta sila bolje organizira in da postane stalna.
Britanski minister za obrambo Denis Healey je kritiziral «pomanj kanje realizma« v dveh načrtih za mobilizacijo sil NATO v primeru potrebe. Glede enega od teh je oe-Jal, da britanska vlada nima namena držati se postopka o mobilizaciji sil, ki ga predlaga z načrt. Dejal je, da je Velika Britanija mnogo bliže mobilizacijskim ciljem ki jih določa načrt, kakor vsaka druga zavezniška država.
Zahodnonemški minister za o-brambo von Hassel Je govoril o vojaški moči Sovjetske zveze, o kateri je dejal, da se je nedavno povečala na nekaterih področjih. Go voril je tudi o atomskem orožju in je dejal, da po mnenju bonske vlade ni zajamčena varnost Zahodne Nemčije, razen če se ameriška o-bramba ne izpopolni z jedrsko zmogljivostjo zaveznikov in če se ne uveljavi načrt o «prednji o-brambi«.
Na popoldanski seji se Je diskusija nadaljevala. Govorili so O podpori za obrambo Grčiji in Turčiji, o vojaških proračunih in o programih organizmov zavezništva. Sklenili so, da bodo imeli januarja v Parizu sestanek finančnih ministrov in ministrov za obrambo, da pripravijo vojaške proračune.
Po diskusiji je glavni tajnik Bro-sio poročal o ((nadzorstvu nad grško-turškimi odnosi« (v zvezi s sporom okoli Cipra). Vsi delegati so izrazili željo, naj bi grška in turška vlada obnovili v najkrajšem času pogajanja ter naj se izogneta takim dejanjem, ki bi lahko škodovala uspehu pogajanj. Delegacije so izrekle priznanje akciji Združenih narodov v zvezi s Ciprom. Ob koncu seje pa je britanski minister za obrambo podal kratko poročilo o Rodeziji. Jutri se bo zasedanje končalo in pričakuje se, da bo okoli 13. ure objavljeno uradno sporočilo.
Ameriška letala bombardirala centralo blizu Hajfonga
SAJGON, 15. — Prvikrat, od kar se je začela vojna v Vietnamu, so ameriška letala danes napadla industrijsko področje blizu sevemo-vietnamskega pristanišča Hajfong. Njih namen je bil bombardirati termoelektrično centralo v Uong Di, ki je oddaljena 22 kilometrov od tega pristanišča. Letala so odvrgla na centralo 12 ton bomb. Eno ameriško letalo je bilo sestreljeno.
V predmestju Sajgona so se preteklo noč spopadle manjše enote
osvobodilne vojske in sajgonske policije. Radio osvobodilne vojske je pozval vse vojake, naj prihodnji teden proslavijo ustanovitev južnovietnamske osvobodilne fronte, s tem da skušajo zadati čim več udarcev ameriški in sajgonski vojski. V Sajgonu so uvedli izredne varnostne ukrepe, ker je osvobodilna fronta pozvala prebivalstvo, naj v nedeljo stavka.
V Sajgonu so danes objavili, da so vladne sile imele prejšnji teden 311 mrtvih, 590 ranjenih in 373 pogrešanih. Med Američani je bilo 91 mrtvih, 316 ranjenih in sedem pogrešanih. Po sajgonskih poročilih je bilo v vrstah osvobodilne vojske 1184 mrtvih in 14b ujetih. Po istih poročilih je ameriško letalstvo zgubilo v zadnjih 24 urah pet letal nad Severnim in Južnim Vietnamom
12. ZASEDANJE M.O. V BEOGRADU
Rezerviranost o poteku vierajšnjih razgovorov
Odbor je prejel protestno izjavo Sindikata slovenske šole v Trstu
(Od našega dopisnika)	t Sanja, ki niso neposredno vez*.
BEOGRAD, 15. — O zasedanju mešanega jugoslovansko-ita-iijanskega odbora za manjšinska vprašanja vlada popolna rezer viranost. Kaže pa, da je odbor po končani izčrpni razpravi o Šolstvu, začel razpravo vseh o-stalih vprašanj, vezanih na življenje in delo etničnih skupin in tudi vprašanj, ki niso neposredno v zvezi z etničnimi skupinami, temveč spadajo v širše področje italijansko-jugoslovan-skega sodelovanja in odnosov (na pr. vprašanje uvoza tiska in publikacij in vprašanje lastni ne ter vzdrževanja grobov družinskih članov tistih Italijanov, ki so se izselili iz Jugoslavije). Ge so te informacije točne in že samo dejstvo, da je razprava zajela celotno problematiko etničnih skupin ne glede na področja, na katera se nanaša spomenica o soglasju, ter celo vpra.
na z etničnimi skupinami, priča, da odgovorni činitelji obeh vlad sodijo da je mešani odbor najprikladnejše telo za proučevanje vseh manjšinskih vprašanj in da delo odbora poteka v duhu nedavnih razgovorov Stambolič-Moro, da se razprava r> manjšinskih vprašanjih nadaljuje v dobrem ozračju in a dobro voljo, ki je prišla do izra. za med Morovim obiskom.
Člani odbora so se, kot smo izvedeli, danes seznanili tudi s protestno izjavo, ki jo je občni zbor Sindikata slovenskih šol v Trstu brzojavno sporočil meša nemu odboru in v kateri s« navajajo razlogi, ki so prisilili sin-dikat na stavko kot edino š* preostalo sredstvo za dosego pravic in enakopravnosti slovenskega šolstva na tržaškem ozemlju.
B. B.
• IIIMIMIMIIIIII lili IIIIMIMIMIIIIIIII lili..IIIIIIIHIMIIIII MII MII IIIIIIIHIII lllllllllll lllllllllllllllllll MII II lili IIIIII lllllllllll III llllllllllllllll IIII IH llllllll HUMI lili I ItlllllMII IIII lllllllll ll 11 Milili IIIIIIIIIIIIIII1IIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIII
NA SESTANKU PREDSTAVNIKOV STRANK Z M0R0M
Sklenjena nova kompromisna rešitev o šolstvu in otroških vrtcih?
Razprava o otroških vrtcih se bo nadaljevala šele januarja - Ni protiustavno odklanjanje orožja - Danes se prične prvi kongres PSIUP - Združitev podjetij Edison in Montecatini?
RIM, 15. — Predsednik vlade Moro je sklical danes ponoven sestanek o perečih šolskih vprašanjih, katerega so se udeležili strokovnjaki strank: poslanca Ferri in Codignola za PSI, posl. Rosati za KD in prof. Gatto za PRI; prisotna pa sta bila tudi ministra Gui in Scaglia.
Po sestanku je Ferri dejal novinarjem, da so se dogovorili glede zakona o finansiranju na-
črta za šolo, glede otroških vrtcev pa so se dogovorili «za pravično razdelitev sredstev, ki so namenjena za državne otroške vrtce, vrtce lokalnih ustanov in zasebne otroške vrtce«.
Na vprašanje, če so razpravljali o zakonu o zidanju šol, je Ferri odgovoril, da o tem ni bilo govora da bodo o tem razpravljali v petek, ko bosta prisotna tudi minister za finance in minister za javna dela. Ferri je zanikal, da bodo sedaj pričeli razpravo tudi o ureditvi srednje šole, in je zaključil, da bodo vse te ukrepe predložili že na prvem sestanku ministrskemu svetu.
Zanimivo je dejstvo, da za socialiste ni več odgovarjal Codignola, ki je bil glede šolskih vprašanj dokaj nepopustljiv, m da ga je kot glasnik zamenjal Ferri. Iz njegovih dokaj meglenih izjav ni povsem točno razvidno, če gre za izvajanje že prej sprejetih obveznosti, ali za bistveno novo razdelitev sredstev med državnimi in zasebnimi otroškimi vrtci.
Očitno pa je, aa je prišlo med vladnimi strankami do kompromisa, ki ga ni mogoče zaradi preskromnih podatkov točneje oceniti. Pri tem je tudi zanimivo dejstvo, da na sestanku tokrat ni bil prisoten predstavnik socialdemokratov, kot da ne bi šlo za izredno važno vprašanje. Iz teh skopih vesti pa se lahko po vsej verjetnosti zaključi, da se odloži vprašanje ureditve srednjih šol, ki je politično in ideološko najbolj odgovorno, na prihodnost, da so se dogovorili glede finansiranja šolstva, o čemer pravzaprav ni bilo nikoli bistvenih sporov, in da so do neke mere tudi zadelali vrzeli v gledanjih glede otroških vrtcev.
Podobno stališče je prevladalo tudi v poslanski zbornici, ki je danes prenehala delo in ki se bo sestala šele 12. januarja. Gre za bistven odstop socialistov, ki so zahtevali, da se zakon o državnih otroških vrtcih odobri še pred božičem in ki so v tej zvezi tudi zahtevali, da se debata nadaljuje pa tudi na sam božični večer. Sedaj so socialisti privolili v odložitev debate na januar, kar so zahtevali tudi demokristjanski poslanci Scel. bove skupine «centrismo popola-re». Predsednik zbornice pa je o-svojil predlog načelnika skupine PSI v poslanski zbornici Ferrija, da se vpiše kot prva točka dnevnega reda prihodnjega zasedanja razprava o otroških vrtcih, kot druga pa »pravičen razlog« za odpust z dela.
Poslanska zbornica je morala danes v začetku seje odobriti podaljšanje proračunske dobe za dva meseca, kar je že prej storila odgovorna komisija senata. Gre v bistvu za proceduralno zadevo, ki bi jo morala že včeraj odobriti komisija za proračun zbornice. Toda pri glasovanju niso bili prisotni poslanci večine, v celoti pa poslanci opozicije, ki so zakonski načrt zavrnili.
Komisija za ustavna vprašanja poslanske zbornice je po daljši razpravi sprejela stališče, da odklanjanje uporabe orožja s strani oseb, k ijim to «vest ne dopušča«, ni v nasprotju z ustavo. Do razprave je prišlo na osnovi treh zakonskih načrtov, ki so Jih bili o tem vprašanju predložili Paolicchi (PSI), Basso (PSIUP) in Pistelli (KD), ki jih Je morala komisija uskladiti z zahtevo ustave o vojaški obveznosti vsakega državljana. Ustava namreč določa to obveznost v okviru ((zakonskih določil«, kar jekomislja razlagala kot možnost, da zakon tudi drugače odloči in v objektivnih primerih določa tudi drugačne načine služenja vojaškega roka. Ostane torej v veljavi norma o obveznosti vojaške službe za vse, s posebnim zakonom pa se
lahko določi način za tiste, ki jim vest ne dopušča, da primejo za orožje.
Skupščina vsedržavnega sveta za gospodarstvo ln delo CNEL bo 20., 21. in 22. t. m. razpravljala o poročilu v zvezi^s predvideno reformo trgovskih družb. V posebnem poročilu CNEN opozarja, da so netočna razna stališča, ki se mu pripisujejo in da o dokončnem mnenju ni mogoče ničesar točnejšega predvidevati pred glasovanjem skup. ščine.
Jutri se prične v dvorani EUR v Rimu prvi kongres FSIUp in s tem tudi letošnje razdobje kongresov, saj bodo kmalu zatem kongresi PSDI, liberalcev, monarhistov in komunistov. Kongres PSIUP se bo zaključil v nedeljo, 19 decembra. Na kongresu bo prisotnih okoli 500 delegatov, ki zastopajo 152.609 članov stranke, ki so včlanjeni v 4127 sekcij in 631 celic v podjetjih. Prisotne bodo številne delegacije partij iz raznih držav in med njimi KP SZ. delavske partije Romunije, Polj ske, Madžarske, Bolgarije, CSSR, Zahodne Nemčije, Kube, socialistične enotne stranke Francije in ZK Jugoslavije. Povabljene so bile vse italijanske stranke z izjemo monarhistov in misinov. PSI bodo na kongresu zastopali Bertoldi, Matteotti in Lombardi, KPi pa Longo, Macaluso in Cinciari Rodano.
Jutrišnji tednik «Espresso» piše o združitvi družb »Montecatini* in »Edison*, česar prizadeti družbi nista zanikali. Gre za eno naj-
večjih predvidenih finančnih operacij v Italiji, saj ima družba E dison sedaj 375 milijard lir kapitala, Montecatini pa 257 milijard. Obe družbi se sedaj ukvarjata s kemijsko industrijo; Montecatini od začetka svojega obstoja, Edison pa zlasti po razlastitvi zasebne električne industrije. Ze nekaj dni akcije obeh družb n . borzah rastejo, ker so se razširili glasovi o združitvi.
Sestanek v Varšavi
VARŠAVA, 15. — Ameriški poslanik v Varšavi John Gronouski in kitajski poslanik Vang Kuo Cuan sta se danes sestala v nekem kraju blizu Varšave. Govorila sta skoraj tri ure. Prihodnji sestanek je bil določen za 16. marca prihodnjega leta, ker bo kitajski poslanik šel Za nekaj časa v Peking. Poslanika sta pozneje izjavila, da je bil pogovor zelo odkrit.
Kitajski poslanik je časnikarjem na zadevno vprašanje odgovoril, da je težko reči, ali so kaj napredovali. Poudaril je, da je kitajsko stališče o vseh vprašanjih, o katerih sta govorila, «jasno, odločno in nespremenljivo«.
Ameriški poslanik pa je Izjavil, da je obrazložil kitajskemu poslaniku ameriško politiko v jugovzhodni Aziji «v okviru mirnega reševanja problemov tega področja«.
OZN o Omanu
NEW YORK, 15. — Odbor za reavtonomna ozemlja je včeraj v zvezi z Omanom sklenil, da gre za kolonialno vprašanje, in ga je prepustil odboru za dekolonizacijo. Odbor je odobril resolucijo, v
........................................um
N ZADNJI DNEVI VOLILNE KAMPANJE
Mitterrand obsoja obrekovanje De Gaulle govori o nasledstvu
PARIZ, 16. — Francois Mitterrand in de Gaulle sta nocoj zopet govorila po televiziji, prvi je govoril Mitterrand, ki je poudaril, da so številke, ki jih je navedei včeraj de Gaulle glede gospodarske blaginje in glede drugih plati življenja v Franciji, zgrešene. Dejal je, da za te napake ne obtožuje de Gaulla. »Toda, je dejal, de Gaulle je tako daleč od problemov, ki zadevajo množico Fran-cozov, ker je zaposlen z razmišljanjem o velikih načrtih, da mora zaupati v podatke, ki mu jih dajejo njegovi sodelavci in pristaši, ne da bi jih mogel kontro lirati.
Zatem je Mitterrand ostro nastopil proti ogromni propagandni mobilizaciji golistov, da bi dosegli zmago za de Gaulla. Pobijal je vse obtožbe, ki jih golisti izrekajo proti njemu po vsej Franciji, da bi ga diskreditirali pred volivci Omenil je razne trditve ministrov in drugih golistov, ter jih pobijal, in je pripomnil, da se go-listično glasilo »La Nation* že 48 ur tiska v 14 milijonih izvodov, kar pomeni stroške več sto milijonov frankov in to z edinim namenom, da se širi podlo obrekovanje proti njemu.
Mitterrand je nato dolgo našteval pomanjkljivosti sedanjega režima in poudarjal, da je treba raztegniti na trgovce In obrtnike socialno skrbstvo. Na koncu je dejal: »Moje pripombe se lahko povzamejo tako le: Nobena stvar ni slabša od osebne oblasti, ker je osebna oblast vedno slabo obvešče. na, ker osebna oblast ne more združiti v svojih rokah vsega poznavanja dežele, in ker je osebna oblast knoec-koncev sindikat anonimnih interesov, ki prevzema me-
sto ljudske oblasti.«
De Gaulle pa je nocoj govoril o ustavnih vprašanjih. Dejal je, da »ustava deluje sedem let zaradi tega, ker državni poglavar ne pripada strankam in ker ni povezan z nobeno od teh strank ter Je nad strankami in brani skupne interese«. Trdil je, da ni ne desničar ne levičar in da je «za Francijo«.
Zatem je de Gaulle ponovno kritiziral delovanje strank v Franciji od začetka stoletja do njegovega prihoda. Zlasti je ostro napadal vlado ljudske fronte leta 1963. pobijal je obtožbo osebne o-blasti in je nato govoril o svojem nasledniku in dejal: «Vem. da nisem večen. Toda pot za nasledstvo ni za sedaj še odprta, razen če je seveda francosko ljud stvo samo ne odpre v nedeljo. Drugače ni odprta in za dobo, "ki ji ne vem trajanja, bo mogočo sedanjemu predsedniku republike da ostane na oblasti. Toda prej’ ali slej bo prišel dan, ko bo de Gaulle izginil. Tedaj bo njegovo nasledstvo odprto, in kaj se bo tedaj zgodilo? Ista debata, ki jj preživljamo danes, se bo tedaj ponovila. Ce se bo tedaj francosko ljudstvo vrnilo k istim kombina cijam, k istemu sistemu, o kate rem smo dolgo govorili, to je k režimu strank, bo pomenilo, da smo nazadovali. Ce pa bo francosko ljudstvo pri izvolitv* mojega naslednika ostalo zvesto poti, ki sem jo začrtal, in mojemu pozivu, tedaj mislim, da je mnogo možnosti, da bo prihodnost zago-tovljena Seveda ne bo moj na slednik delal kakor jaz, ne bo i-mel nekaterih priložnosti, iste
kateri pravi, da angleška kolonialna navzočnost v vseh oblikah ne dopušča prebivalstvu tega o-zemlja, da bi izvajalo pravico do samoodločbe in neodvisnosti. Odbor poziva Veliko Britanijo, naj takoj ukaže umik svojih vojakov, naj ukine zatiralne ukrepe proti tamkajšnjemu prebivalstvu, naj izpusti politične jetnike ter naj ukine svojo politično dominacijo v kakršnikoli obliki.
Včerajšnji dan je bil izredne važnosti za vesoljske raziskave, ker se je poskus «srečanja v vesolju* med kabinama «Geniini 6» in »Gemini 7» popolnoma posrečil. »Gemini 6» so izstrelili ob 14.37 in jo postavili na tir okoli Zemlje. Kabini sta prišli najprej v stik po radiu, razdalja med njima se je stalno krčila, dokler ni v zadnji fazi «Gemini 6» povečala svojega perigeja, tako da je letela nad ka-bino »Gemini 7* ter jo prehitela. Tedaj so sprožili zaviralne rakete in kabini sta leteli druga poleg druge v razdalji 35 do 40 metrov, ko se je kabina »Gemini 6» obrnila, tako da sta si stali nasproti s sprednjim delom. Razdalja se je stalno manjšala, dokler se ni skrčila na 1.80 metra, oziroma, po poznejših poročilih, celo na 1,20 m. »Gemini 6» bo zaključila svoj polet danes ob 16.20 uri. »Gemini 7» pa bo letela dalje do sobote.
Na včerajšnjem nadaljevanju zasedanja sveta ministrov NATO je imel italijanski obrambni minister Andreotti kar precej militarističen govor; poudaril je namreč, da Je več sto sovjetskih izstrelkov naperjenih proti evropskim ciljem, »in mi se ne moremo braniti pred to konkretno ofenzivno grožnjo*. Poudaril je, da je za nekatere strateške namene potrebno skrbeti tudi za konvencionalne sile, in sporočil, da je Italija sklenila z ZDA sporazum za tehnično-finančno sodelovanje pri izdelovanju reakcijskih letal novega tipa. ki lahko uporabljajo izstrelke. Ameriški obrambni minister McNamara pa je govoril predvsem o Kitajski, za katero Je dejal, da šteje njena kopenska vojska 2 milijona in 300 tisoč mož in da je najštevilnejša na svetu ter da ogroža Indijo. Vietnam, Tailan-dijo in druge azijske države, Afriko in Latinsko Ameriko. Zato mora NATO proučiti najboljši način, da bo tem grožnjam kos. Rekel je, da ima Kitajska tudi atomsko podmornico. Očital je nekaterim članicam NATO. da krčijo število svojih sil in da ne izpolnjujejo v celoti svojih obveznosti, ter je izjavil, da so ZDA v zadnjih petih letih gvi-šale izdatke za vojsko za 10 milijard dolarjev na leto. Govoril je o »atlantski premični sili* ter pozval članice NATO, naj zanjo finančno prispevajo.
Gvinejski predsednik Seku Ture je včeraj sporočil, da je Gvineja prekinila diplomatske odnose z Anglijo v skladu s sklepom Organizacije afriške enotnosti. Isto je sklenila tudi Tanzanija. Britanski pred-sednik vlade Wilson pa bo govoril danes v glavni skupščini OZN. toda 36 afriških držav bo njegov govor bojkotiralo. Izjavil je, da je glavni smoter njegovega obiska v ZDA proučiti obrambno politiko.
Medtem pa sta de Gaulle In Mitterrand nadaljevala predvolilne govore po televiziji. De Gaulle je med drugim dejal: »Vem. da nisem večen. Toda pot za nasledstvo za sedaj še ni odprta, razen če je francosko ljudstvo samo ne odpre prihodnjo nedeljo. Toda prej ali slej bo prišel dan. ko bo de Gaulle izginil, in sedanja debata se bo tedaj ponovila. Ce se bo tedaj francosko ljudstvo vrnilo k režimu strank, bo
cehno o„ojsk„.	u M«««**« vniiiu n režimu strani
bo ^Joael	J*?', kako pomenilo, da smo nazadovali... se-
ZAKLJUČENA SPLOŠNA RAZPRAVA O DEŽELNEM PRORAČUNU
Deželni odbor samo načelno priznava pravice slovenski narodni manjšini
Večina je zavrnila resolucijo svetovalcev KPI o zahtevi po izdaji izvršilnih določb o izvajanju 3. člena statuta - Zagotovilo dr. Skerku o upoštevanju kulturnih potreb Slovencev - Vprašanja slovenske manjšine v Pittonijevem govoru (PSI) in v Jarčevi obrazložitvi resolucije KPI
Deželni svet je včeraj zaključil splošno razpravo o proračunu z govori zadnjih štirih svetovalcev ter z razpravljanjem o 94 resolucijah, ki so jih predložile k proračunu razne svetovalske skupine. Pri tem se je prvič zgodilo, da Je ob razpravljanju o vprašanjih slovenske manjšine prišlo do hudega hrupa ln spora med socialisti In komunisti, saj Je to vprašanje doslej vedno povzročalo le vik in krik v klopeh desnice.
V splošni razpravi Je včeraj prvi spregovoril socialist Pittoni. V začetku Je dejal, da je treba vsa vprašanja v deželi reševati z enotnega stališča ter pri tem upoštevati, kaj Je bolj nujno. Toda vsi svetovalci se niso po tem ravnali. Pri tem je omenil zaplotniška stališča nekaterih svetovalcev ob zadnji razpravi o sedežu medicinske fakultete.
Ko Je govoril o tržaških vprašanjih, Je dejal, da ima kriza v na-
Zatem Je Pittoni obravnaval vprašanje slovenske manjšine. Rekel je, da je v razpravi o proračunih za leti 1964 in 1965 izjavil, da se je predsednik odbora v svoji izjavi bal celo imenovati slovensko manjšino v naši deželi z njenim pravim imenom, to je manjšino slovenskega jezika. To njegovo ravnanje se ni spremenilo v izjavi za proračun za leto 1966. Pittoni je dejal, da se sedaj sklicuje le na to, kar je že rekel takrat ter želi, da to ne pomeni prepičle občutljivosti odbora za vprašanje, ki obstaja in ki ne zgine le zato, če se o njem ne govori.
((Slovensko prebivalstvo,« je rekel Pittoni, «je navzoče v naši deželi, živi ln dela tesno povezano z nami, ima mnogo potreb in pravičnih zahtev. Moramo zagotoviti enakopravnost in pravično ravnanje državljanom slovenske manjšine ter ovrednotiti njene kulturne in etnične značilnosti. V tem smislu lahko opravlja dežela zelo važno funkcijo.«
Pittoni je še dejal: «Poudarjam, da socialisti ne bodo pristajali na demagoške manevre, s katerimi bi kdo hotel vnašati vprašanje manjšine tudi tja, kjer ne obstaja. Branimo interese manjšine, prepričani smo, da je to naša dolžnost, ker smo demokratična in internaciona-listična stranka, toda v resnem smislu, brez nacionalističnih teženj.« Pittoni je zatem dejal, da socialisti zavračajo neutemeljene zahteve nekaterih skupin, kot je na primer Slovenska skupnost, ki jih postavljajo samo v volilne namene, kar skoraj vedno škoduje ša-
šem mestu ozadje, ki sega daleč nazaj, saj izvira iz položaja, ki je nastal leta 1919. Takrat se je začelo nazadovanje pristanišča in lad-Jedelstva, ki sta stržen tržaškega gospodarstva. Pittoni je dejal, da zahtevajo socialisti od vlade v okviru vsedržavnega gospodarskega načrta širokopotezno politiko za Trst. Pri tem Je potrebna podpora vse dežele in seveda tudi njenega odbora, da bo Trst kot njeno glavno mesto napredoval. Socialisti zahtevajo tudi okrepitev tržaškega pristanišča, obnovitev ladjedelnice Sv. Marka, odstranitev krivičnega razlikovanja med pristanišči na Jadranu in na Tirenskem morju.
aiiiilitiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiilliiiiiiiiititiimmitmtimtiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiuiiniiimiiiu
ODMEVI NA SKLEP KASAC1JSKEGA SOPlSČA
Kje se izčrpa vloga ustavnega sodišča?
Upravičen hrup med pravnimi in političnimi krogi - Zakonski predlog PSI, PSDI in RD
Italijansko sodstvo doživlja te dni izredno hude perturbacije, rekli bi pravo krizo. Težave italijanskega sodstva — ln tudi zakonodaje — sicer niso nove. Že vrsto let se govori in ponavlja, da bi ga bilo treba posodobiti, ker da je zastarelo, prepočasno, preobremenjeno itd. Toda problem, ki Je te dni dvignil v Javnosti toliko prahu, se ne tiče več omenjenih ln vsega upoštevanja vrednih težav, pač pa je vse hujši, ker zadeva načelo, ki Je bistvenega značaja. Da bi nam stvar bila bolj dojemljiva in razumljiva, bomo najprej navedli nekaj osnovnih podatkov:
Cl. 24 republiške ustave med drugim zagotavlja, da »obramba Je neokrnljiva pravica v vsakem stadlu procesa in pred vsakim sodiščem«. Toda pomanjkljivi kazenski postopnik Je vse do leta 1955 dopuščal, da Je bila obramba, dosledno s tem toženec, pri sodnih obravnavah z naglim postopkom v podrejenem, slabšem položaju, kar zadeva zbiranje in predlaganje obrambnega dokaznega materiala. Zato Je leta 1965 parlament izglasoval zakon, ki naj to napako kazenskega postopnlka popravi, ali vsaj omili in sicer tako, da se tudi obrambi v takšnih procesih da nekaj več možnosti za zbiranje In predlaganje obrambnih dokazov. Zakon Je izšel, toda javni tožilci ga niso hoteli upoštevati, češ da se njih ne tiče. Zato se je «6tara praksa« nadaljevala vse do 25. Junija letos, ko Je ustavno sodišče v nekem konkretnem primeru imelo priložnost, da izreče svoje merodajno mnenje, da namreč državni pravdnik ln sodišče nasploh mora upoštevati pred desetimi leti sprejeti zakon.
In zakon Iz leta 1956 Je ob tem obveljal, 'vendar je s tem nastalo novo vprašanje: če Je obramba, ali bolje povedano toženec pri sodnih obravnavah z naglim postopkom bil z zakonom iz leta 1955 postavljen v kolikor toliko primeren položaj, kaj pa s tisoči, desettisoči procesov, ki so se vršili na vseh Italijanskih sodiščih v zadnjih desetih letih, torej od leta 1955, in so, ker se omenjeni zakon ni upošteval, vsaj s formalne plati pomanjkljivi ln zato lahko tudi nični. kaj s tisoči, morda desettisoči ljudi, ki so bili obsojeni v položaju, ko niso bili v enakopravnem položaju, kar zadeva lastno obrambo, kar zadeva dokazovanje lastne nedolžnosti? Mnenje, ki ga Je ustavno sodišče izreklo 25. Junija letos, je razveljavilo prej veljajoči zakon zaradi njegove protiustavnosti. Ce pa Je bil zakon protiustaven leta 1P55, Je bil v nasprotju z ustavnimi načeli že od vsega začetka torej tudi pred letom 1955.
Sicer pa pustimo vse sodne ob ravnave pred letom 1956, ko omenjenega zakona še ni bilo. Kaj pa s procesi po letu 1955? O tem je bilo govora v soboto pred ka-sacljskim sodiščem, kjer so se zbrali tudi številni zainteresirani pravniki. Tu Je generalni državni pravdnik Poggl rekel, da je italijansko sodstvo glede tega grešilo in da je to treba priznati. Hkrati pa Je predlagal, naj bi se sklepu ustavnega sodišča od 25 Junija letos priznala retroaktivna moč,
da bi torej sklep veljal tudi za nazaj, kar z drugimi besedami pomeni, da bi bilo možno zahtevati obnovitev vseh tistih sodnin razprav po naglem postopku, za katere bi se moglo ugotoviti, da so utrpeli kako napako.
Poggijev predlog pa ni obveljal. Kasacija se je izrekla, da sklep ustavnega sodišča ne more imeti retroaktivne sile.
Ta sklep kasacije Je med javnostjo povzročil veliko upravičenega hrupa. Kar Je tudi razumljivo. Sodne pomote, ki so bile v desetih letih in še prej izvršene zaradi protiustavnega določila, se ne morejo več popraviti in če Je bil npr. nekdo po krivem obsojen na leta zapora, jih bo moral presedeti. Toda to še ni vse. Ustavno sodišče Je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bil omenjeni zakon, ki Je postavljal državnega pravdnika v privilegiran položaj, protiustaven, če Je bil protiustaven letos junija, je bil protiustaven vsa leta po vojni, odkar je bila republiška ustava sprejeta. Kasacija pa sedaj to enostavno spregleda, v strahu pač. da bi bilo treba obnoviti na tisoče procesov, kar da bi v italijansko sodstvo prineslo pravi potres. Toda če kasacija ne upošteva sklepa najvišje sodne instance v deželi, kaj veljajo, ali kaj naj bi veljali vsi ostali sklepi ustavnega sodišča, najvišjega čuvaja zakonitosti v deželi?
Ob tem primeru se v Javnem mnenju čujejo še drugi glasovi: med ustavnim'sodiščem in kasaci-jo Je bilo vedno čutiti nekakšno rivalstvo, ki se Je odražalo tudi v vseh sodnih sferah. To se skuša obrazložiti s tem, da Je ustavno sodišče odvzelo kasaciji določene kompetence. Toda vprašanje ni več v tem, kajti tu nastane spet novo vprašanje:	sedanji sistem
prepušča le sodnim oblastem, da določen problem ustavnosti ali protiustavnosti v pozitivni zakonodaji predloži v pretres ustavnemu sodišču le ustrezna sodna oblast, za katero smo rekli, da Je ljubosumna na svoje kompetence in ne preveč prijateljsko razpolo-
mim interesom slovenske manjšine, katere pravijo, da branijo.
Za Pittonijem je spregovoril Del Gobbo (KD), ki je dejal, da mora proračun predvsem podpreti proizvodne pobude, tako da se bo zaposlila brezposelna delovna sila. Obsodil je zaplotništvo in kampanjo, ki jo vodi sedaj v Vidmu desnica glede medicinske fakultete, pri čemer pa hoče le hujskati ljudstvo proti deželni ustanovi.
Komunist Pellegrini je rekel, da ni opozicija njegove skupine sama sebi namen, marveč upošteva politično, gospodarsko in socialno stvarnost. Zato je popolnoma upravičeno imenovati ta proračun kot čisto navadno upravno zadevo. 2e predložitev neštetih resolucij kaže, da je preračun pomanjkljiv, saj je mnogo izmed njih prišlo z večinske strani. Pellegrini se je dotaknil vprašanja deželnih dohodkov in nakazal pot, po kateri bi se lahko zvišali. Poročevalcu Metusu je očital, da se iz njegovega poročila bolj razvadi zaščita interesov konservativnih krogov kakor pa delovnega ljudstva.
V zvezi z izjavo predsednika Ber-zantija je Pellegrini dejal, da bi morala bolj upoštevati mednarodni položaj in obrambo miru. Niso dovolj splošne izjave o mednarodnem poslanstvu dežele, ki se omejujejo samo na Koroško in Slovenijo. Na koncu je Pellegrini dejal, da njegova skupina nasprotuje proračunu in tudi politični zasnovi, ki bi morala privesti do levega centra tudi v deželi.
Zadnji je spregovorili svetovalec Ribezzi (KD), ki je na splošno orisal politiko demokristjanov. Tako je spregovorilo o proračunu v petih dneh 38 svetovalcev, čeprav je bilo prijavljenih k razpravi 45. Toda nekaj jih Je zbolelo in med njimi tudi dr. Siškovič (KPI).
Zatem se je začela razprava o 94 resolucijah raznih skupin. Te resolucije obsegajo vsa najbolj važna vprašanja v deželi in se nekatere nanašajo tudi na vprašanja tržaškega pristanišča, ladjedelnice Sv. Marka, Javnih skladišč, itd. Predaleč bi zašli, če bi o vseh do-ročali. Večino resolucij je odbor sprejel, precej jih je pa zavrnil, seveda opozicijskih.
Najbolj vneto in burno razpravo je povzročila resolucija komunistične skupine, ki so jo predložili dr. Siškovič, Jarc in drugi. Se prej na so prišle na vrsto štiri resolucije svetovalca dr. Skerka. Prva izmed teh resolucij se nanaša na zahtevo, naj bi " v prihodnjem letu deželni odbor pripravil zakonski načrt o razlastitvah v javnokoristne namene, ko ne gre za dela na račun države. V obrazložitvi resolucije je Skerk omenil, da se to nanaša zlasti na razlastitve, ki so v zvezi z industrijskim pristaniščem. Pristojni odbornik je dejal, da sprejme resolucijo kot priporočilo ter da že pripravljajo zakonski osnutek. Odbornik za kmetijstvo Je spreiel tudi Skerkovo resolucijo, v kateri se predlaga ustanovitev preizkusnega kmeti Iškega središča za cvetličarstvo in živinorejo na tržaškem o-zemiiu. Pozitiven odgovor je dal dr. Berzanti tudi na Skerkovo resolucijo, da se uredijo zemljiške knjige in kataster.
četrta Skerkova resolucija obravnava vprašanje slovenske manjšine in se glasi: «Ker je treba izdatno prispevati k uresničenju kulturnih potreb slovenske narodne manjšine in ohraniti zadevna etnična izročila, se deželni odbor obvezuje, da bo primemo upošteval potrebe slovenskih kulturnih ustanov bodisi glede razdeljevanja Drisoev-
Jarcu Je odgovoril predsednik Berzanti, ki je rekel, da Je dežela v svoji zakonodajni in pravni dejavnosti vedno upoštevala pravice manjšin, ki izhajajo iz ustave, iz deželnega statuta in državnih zakonov. Dežela se bo tudi v bodoče ravnala po teh načelih. Toda upoštevati je treba, da obstajajo meje njene pristojnosti, člen 3 proglasa načelo, ki je veljavno za zakonodajno dejavnost države ln dežele. Ker pa gre za načelo, se po Ber-zantijevem mnenju ne morejo izdati o tem izvršilne določbe. Ce treba zadostiti etničnim težnjam, je treba to storiti z državno zakonodajo, ki se mora navdihovati po členu 6 ustave In po členu 3 deželnega statuta. Toda za načelo niso mogoče norme. Zato ne more dežela dati pobude v zvezi s takšnim urglranjem pri vladi.
Pri tem je spregovoril komunist Bacicchi, ki Je rekel, da se torej dežela odreka potrebni intervenciji pri vladi. Komunistična skupina
Je hotela s svojo resolucijo pomagati, da se prebrodi ovira, ki jo Je postavilo s svojo razsodbo ustavno sodišče. Po mnenju komunistov pa bi lahko šli po drugi poti in bi lahko zahtevali izvršilne določbe tudi v tem pogledu, saj dežela Tridentinsko — Gornje Poadižje tudi sprejema zakone o manjšinjskih zadevah na podlagi izvršilnih določb. Bacicchi je dejal, da zato ne more sprejeti Berzantijeve razlage.
Oglasil se je še socialist Angeli, ki Je dejal, da je njegova stranka vedno podpirala upravičene zahteve manjšine. Zato da ne more trpeti nobenih podtikanj in trditve nekaterih komunističnih svetovalcev globoko žalijo socialiste. Rekel pa Je, da bodo kljub temu glasovali za resolucijo KPI, toda iz načelnih razlogov.
Sledilo je glasovanje, pri katerem so oddali svoj glas za resolucijo komunisti, socialisti in dr. Skerk, Ker so vsi drugi glasovali proti, je seveda bila zavrnjena.
Madridski
visokosolci
protestirajo
ti-
je
MADRID, 15. - Kakih tri soč vseučiliških študentov se zbralo na «svobodno zborovanje« v avlah fakultete za politične vede in gospodarstvo na madridski univerzi. Na zborovanju so španski visokosolci sprejeli protestno pismo, naslovljeno na generala Franca, od katerega zahtevajo tudi to, da bi moral prosvetni minister dati ostavko. Pismo nadalje obtožuje akademski zbor madridske univerze, da se je poslužil policije proti študentom pri zadnjih študentovsk/h zborovanjih. Zato visokošolci zahtevajo, da rektor madridske u-niverze ter dekan znanstvene fakultete dasta ostavko.
Španski visokošolci so nadalje sklenili, da bodo naslovili na komisijo za človeške pravice pri Združenih narodih pismo, v katerem bodo prikazali določene ekscese španske policije. Vrh tega madridski visokošolci zahtevajo amnestijo za profesorje in visokošolce, ki so jih v preteklih dneh zaprli.
Ciklon v Pakistanu
KARAČI, 15. — Po nekaterih vesteh, ki prihajajo iz Dake — pa še niso potrjene — je zaradi ciklona, ki je danes zajel obrežna področja Vzhodnega Pakistana, izgubilo življenje okrog 2000 oseb.
Un\iqe ^ tjledali&če
q>lnhbiM ^ Aliltu’t!ttvo
Igralci pri papežu
VATIKAN, 15. — Papei je danes sprejel zelo Številno skupino članov AGIS ob 20-letnici ustanovitve društva ter nagraditve «starejših pri filmu« in «starejših pri gledališču». Sprejel je spominsko medaljo, ki mu jo je izročil predsednik društva Italo Ge-mini. Pavel VI. se je prijazno razgovarjal z dr. Remigiom Pao-nejem in mnogimi igralci, ki so bili navzoči: Fosco Giachetti, Laura Adani, Enrico Viarisio, Carlo D'Angelo, Tullio Carminati, Chec-co Durante, Carlo Romano, An-dreina Pagnani, Umberto Melnati, Loris Gizzi i. dr.
Iz Milana pa je prišla vest, da so v novi, komaj pred dnevi ot-vorjeni galeriji voščenih kipov, ukradli kipu papeža Janeza XXIII. papeški prstan. Zaradi popolne podobnosti z originalom je bil ta prstan že ves čas deležen velike pozornosti obiskovalcev. Davi pa so med pregledom opazili, da je prstan izginil. Njegova vrednost za galerijo je 3000 lir, kaj si bo pa tat z njim pomagal, je težko reči.
NifiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinn
UGANKA ZA POLICIJO V M0ULH0USU
Odkriti bo šele treba motiv umora tričlanske družine
Kako sta lahko zakonca Perreux v razmeroma zelo kratkem času dosegla veliko bogastvo V rešitvi tega vprašanja se bo verjetno našla vsaj dobra sled za morilcem
PARIZ, 15. — Policija v Moul-housu stoji pred nalogo, ki mogoče ne bo tako težka, je pa vsaj «po-llcljsko zanimiva«. Po hudem zločinu, ki je pretresel mirno prebivalstvo provincialnega mesta, mora namreč policija najprej ugotoviti, kdo so pravzaprav žrtve, in potem bo bržkone laže Izslediti morilca.
Zločin je bil odkrit v ponedeljek zjutraj. Tedaj so našli mrtve na njihovem stanovanju:	45-letnega
lastnika garaže Paula Perreuxa. njegovo 33-letno ženo Juliette in 15-letnega sina Alaina. Od tedaj pa v vso zadevo še ni posvetil noben element, ki bi preiskovalcem pomagal pri njihovi nalogi. Prebivalstvo mesta, kjer se tako rekoč vsi poznajo, je kar zmedeno in se ne more spominjati, da bi se v deželi kdaj dogodil tako okruten zločin
Policijski komisar iz Strassbour-ga Dickle je napravil nekako rekonstrukcijo zločina. Ko Je v nedeljo zvečer okrog 21. ure zazvonil «ca-rillon« na tri note v vili Moden-heim, ki leži kak kilometer iz strnjenega naselja, je šel Paul Per-reux v domači obleki brez skrbi odpirat. Obiskovalca je odvedel v obednico, kamor Je prišla tudi žena, ki Je bila prav tako že v domači obleki. Popili so nekaj kozarčkov likerja Sedaj pa se začne uganka: zakaj je obiskovalec nena-
odbor upošteval potrebe v zvezi s kulturo slovenske manjšine. Dr. Skerk je dejal, da je zadovoljen z odgovorom.
Komunistična skupina pa Je predložila resolucijo, v kateri se raj-prej ugotavlja popolno pomanjkanje jasnosti v zvezi z deželno pristojnostjo glede člena 3 posebnega statuta. Ker Je nemogoče začeti reševati specifična vprašanja slovenske manjšine, saj vlada onemogoča, da bi jih obravnavali v deželnem svetu, in ker je treba od-pomoči tej pomanjkljivosti tudi zato, ker ni vlada pokazala volje, da bi ona sama začela reševati nerešena vprašanja, se poziva deželni odbor, naj urgira pri vladi, da izda izvršilne določbe za uresničenje člena 3 posebnega statuta v mejah zakonodajnih in upravnih pristojnosti, ki jih narekujejo člen 4, 5, 6 in tretja točka člena 7 deželnega statuta.
Resolucijo Je orisal svetovalec Jarc Rekel Je, da ni bil storjen doslej v tem pogledu noben korak naprej in da se iz Morovlh izjav v Beogradu zdi, da ni niti nobenega namena rešiti to vprašanje. Tudi deželni odbor se Je umaknil. Lani Je predsednik Berzanti priznal obstoj slovenske narodne manjšine, ....	, letos pa Je v svoji izjavi nanjo po-
zena do ustavnega sodišča. Kako | zabil Kljub temu pa se pripravlja
(d3ma s streli tz pištole ubil hišne-kov kakor tudi vseh drugih pose- ga gospodarja. Potem Je stekel za 8°Y-*	gospodinjo, ki se je zatekla v ko-
v zvezi 1 Pal™o, ter tudi proti njej Izstrelil več nabojev. Ko pa Je hotel oditi iz hiše, je na pragu srečal sina Alaina. Moral se Je znebiti tudi priče ln ustrelil je še njega. Jasno
moremo v takem primeru pričakovati, da bo sodna oblast v dvomljivih primerih iskala merodajno mnenje najbolj kompetentnega foruma?
Izhod iz tega stanja?
Trenutno je izhod le v ustreznih novih zakonih. In tako sta socialistična in socialdemokratska stranka že predvčerajšnjim napovedala svoj zakonski predlog, v katerem da se bo od parlamenta zahtevalo, naj čim prej spremeni zakonske predpise, na osnovi katerih Je v soboto kasacljsko sodišče utemeljilo svoj pravdorek, da sklepi ustavnega sodišča nimajo retroaktivne moči. Včeraj pa Je bil že objavljen ustrezen osnutek zakona, ki ga pa ne predlagajo le poslanci socialistične ln socialdemokratske stranke, pač pa nosi tudi podpise skupine demokrščan-skih poslancev. Zakonski predlog so podpisali socialistični poslanci Fortuna, Ballardinl ln Primio, nadalje socialdemokrat Regglanl ter demokrščanski poslanci Berlcffa. Bressanl, DeirAndro, Belci in Salvi.
vstop social lsotv v odbor, čeprav so bili v preteklosti vedno občutljivi do vprašanja manjšine. Tokrat so se socialisti vzdržali pri glasovanju o zadnji resoluciji KPI Pri tem se je Jarc vprašai, al, je to cena, ki jo morajo plačati za vstop v odbor. To je silno razkačilo svetovalca Angelija, ki sedi tik pred njim, nakar Je nastal v dvorani velik hrup, ker so se protestu, prt družili tudi drugi socialisti. Pri tem so zlasti poudarili, da se on že 70 let borijo za pravice vseh ljudi in s tem tudi manjšin. Ko se Je hrup polegel, je Jarc nadaljeval ln rekel, da zahtevajo Slovenci dejanja ln ne načelne Izjave, k- jih je bilo že dovolj Odbor naj pove. kaj nu-morava storiti konkretnega. Jarc Je omenil tudi včerajšnjo stavko slovenskih šolnikov in pri tem izrazil solidarnost Reke.1 Je nadalje, da slovenskim kulturnim organizacijam ne dajejo nobene pomoti. Poudaril Je nato, da Je treba Izdati stvarne norme za uresničenje člena 6 ustave ln člena 3 posebnega statuta. Rekel Je, da pomeni zaščita pravic Slovencev hkrati tudi zaščito deželne avtonomije. Zaključil Je z zeljo, da se vprašanje slovenskih pravic končno uredi z zakonom.
Je, da morilec v družini Perreux ril mogel biti kak neznanec.
Sedaj hoče policija najprej zvedeti vse o Perreuxih. Očitno Je, da je bila to premožna družina že nekaj časa so stanovali v lepi vili, kjer jih Je doletela zločinska smrt. Finančnih težav zanje ni bilo. Ves prosti čas, pravijo ljudje, ki o njih kaj več vedo, so delali na svojem vrtu, ki je bil eden Izmed najbolj lepo gojenih v okolici. V svojo garažo, ki Je ena največjih v Moul-housu, se je Perreux vozil z ((mercedesom 220 S«, njegova žena Juliette pa z «austln cooperjem«.
Toda kako Je bilo z njima v preteklosti? Tu pa je marsikaj, kar se ne more kar tako zelo preprosto pojasniti. Pred dvajsetimi leti Je bil namreč Perreux popolnoma neznatna osebnost: preživljal se je z organiziranjem predvajanja filmov po alzaških vaseh. Pet let pozneje
Je začel delati v neki garaži v Moul-housu, obenem pa se je ukvarjal s prodajo starih vozil. Tedaj Je tudi spoznal Juliette in se z njo poročil. Od tedaj se je njegovo življenje zelo spremenilo, žena je tudi bila delavka, a svoje življenje je organizirala tako, «da sl je lahko napravila položaj«. Pred petimi leti so sanje postale resnične: nenadoma Je Paul Perreux postal gospodar ene najvažnejših garaž na vsem področju. Pred dvema letoma še en korak naprej: nakup krasne vile zunaj mesta.
Ko ljudje te stvari pripovedujejo, pa seveda ne morejo skrivati svojega presenečenja ob tem naglem vzponu k bogastvu. Večina, nasprotno, poudarja, da nihče nikoli ni razumel, kako so Perreuxovl prišli do denarja za nakup vile in stanovanja v Nici, kjer so v zadnjem času preživljali poletje ob morju.
Preiskovalci domnevajo, da bi morilec lahko bil kak odpuščen uslužbenec: mogoče gre tudi za kako maščevanje pri poslih. Perreux Je bil namreč pri poslih res precej «trd». Vendar so vse to le domneve, ki niso z ničemer potrjene.
se je šele sedaj pojavil pred nekim ukrajinskem sodiščem. Več kot dvajset let se je namreč uspešno skrival.
Gre za nekega Ivana Melnikova, ki je imel «umazano vlogo« pri usmrtitvi nekaterih članov mladinskega gibanja v antifašistični borbi. Agencija Tass pravi, da je ob-
toženec sodeloval z nacistično j ličijo, brž ko je ta 1. 1941 prišla v Ukrajino.
NEW YORK, 15. — Eslanda Ro-beson, žena črnskega pevca Paula Robesona, je umrla v New Yorku. Imela Je 68 let. Z Robesonom je bila poročena 44 let.
delo, bodo v Bagdadu kmalu sodili ljudem, ki so bili zapleteni v dva neuspešna državna udara.
Med 53 obtoženci v zvezi z ((letališko zaroto« — 22 obtožencev je v begunstvu — sta tudi dva nekdanja baasistična ministra, in sicer Mohamed Ravl in Abdalah Salum. Obtožnica navaja zanju, da sta pripadala zarotniški skupini, ki je septembra leta 1964, ko je šef Iraške države maršal Aref potoval na drugi arabski vrh v Kairo, podtaknila mine na bagdadskem letališču. Mine so odkrili neposredno pred prihodom predsednika Arefa ln drugih članov njegove delegacije.
Drugi proces je v zvezi z udeleženci neuspešnega puča, ki ga je Gustavo Moneta. Enrico Moniglia- poskušal izvesti tedanji predsednik
HliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiilliliiiiliiiiiiiliiHiiliiiiiiiiiiiiiiiitnamiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pred političnim procesom v Iraku
BAGDAD, 15. — Kot se Je zve-1 Hkrati z novicami o procesoma,
Arclirani v Belgiji
DINAiVf, la. — stili Italijane, ki jih je že iskal Interpol, je orož-n.ška patrulja aretirala v Phllippe-villu v Belgiji, ko je pregledovala vozila. Aretiranci Luciano Tantonl,
je nastala delna napetost v no tranjem življenju države. Dva čla na Bazzazovega kabineta sta od stopila, vendar niso sporočili raz logov za njun odstop.. Gre za ge nerala Rašlda Mosleha, prometnega ministra, in generala Ismaila Mustafa, ministra za vprašanja podeželja.
ANAC protestira
proti prepovedi predvajanja
filma «IVIarcia nuziale«
RIM, 15. — Ker je bilo prepovedano javno predvajanje filma «Marcia nuziale« Marca F er r eri-ja, ki ga je pregledala IV. cenzurna komisija, je ANAC izdala poročilo, v katerem protestira «pro-ti temu novemu napadu na svobodo izražanja ter izraža svojo polno solidarnost z avtorji»-ANAC poudarja, da se Ferrerijev film «z resnim namenom» loteva teme zakonskih odnosov in da to tematiko obdelavajo tudi listi v skladu s splošnim čutom sramežljivosti «in to v nasprotju s tem, kar trdi zapisnik četrte cenzurne komisije». V tem zapisniku je namreč rečeno, da v filmu prevladuje poleg drugega neobčutljiv vost in vulgarnost.
Propagandna revija
za italijanski turizem
ENIT (Ente Nazionale ItalianO per il Turtsmo) izdaja skupaj M državnimi železnicami reprezentativno revijo Italia, ki je, razumljivo, posvečena propagandi turizma in vseh tistih dejavnosti, ki turizmu pomagajo ali ga pospešujejo. Vsaka številka revije, ki izhaja mesečno, se odlikuje po lepi opremi in ilustracijah, deloma tudi barvnih. Decembrska številka objavlja daljši članek o Bergamu izpod peresa Franca De Folija; lepih slik iz Bergama je celo več kot besedila. O sto letih alpinizma v Italiji piše Salvatore Bruno. Giorgio Lilli Latina v svojem kratkem članku o možnostih smučanja v Italiji poudarja, da so v Italiji samo tri dežele od dvajsetih (Puglia, Lucania in Sardinija), kjer ni smučanja, nato pa navaja vsa zimskošportna središča od Etne do Trbiža. O udobnostih v modernih vlakih (n. pr. «Settebello») piše Giovan-ni Vassallo, nato pa sledi še članek o ladji «Raffaello». V zadnjem sestavku o plačilnih ugodnostih na železnicah za tiste, ki večkrat potujejo, pa je tudi velika fotografija Barkovelj fne sicer zaradi Barkovelj samih, temveč zaradi odseka železnice, ki se v loku po viaduktu vije nad naseljem).
Ena izmed Sansonijevih revij
Giornale critico della filosofia jtaliana, ki ga izdaja založba Šansoni v Firencah, je dospel do svojega tretjega snopiča letošnjega (44.) letnika; izhaja vsake tri mesece. V snopiču, ki obsega deset pol, sodelujeta z daljšima razpravama Antonio Corsano (Cam-panella e Galileo) ter Antimo Ne-gri (Le scienze e 1’orizzonte etico contemporaneo). Manjše članke pa so prispevali: Enrico De An-gelis, Nicola Massimo De Feo, Renzo Vitali, Franco Fanizza, Bruno Lauretano. Recenzije so napisali V. Cilento, A. Negri, E. Pera Genzone, A. Guaraldi. Na koncu snopiča je še nekaj strani krajših zapiskov.
KJE BOM« SILVESTROVALI?
ni in Gastone Castellani imajo na vesti razne tatvine v Franciji, Italiji, Avstriji ln Belgiji. Imeli so potvorjene dokumente.
vlade, general letalskih sl! Aref Abdel Razak. Tudi ta puč je bil povezan s sestankom šefov arabskih držav. Takrat sta bila maršal Aref in tedanji podpredsednik vlade Abdel Rahman Bazzaz na seji šefov arabskih držav v Casablanci. V noči med 14. in 15. sep-BOČEN, 15	— Bivši esesovskl tembrom letos Je Razak poskušal
častnik Erhard Kroeger, ki ga je I strmoglavit^ režim, j/endar mu le nemška sodna oblast iskala '
Odpeljali so nacista
zvezi z aretacijo gestapovskega šefa v Dusseldorfu Herberta Wei-gandta, je v ponedeljek odpotoval iz Merana v Zahodno Nemčijo. V Meranu je živel že nekaj časa. Sedaj so ga odvedli in na meji izročili avstrijskemu orožništvu.
Dvajset let se je skrival
MOSKVA, 15. — Neki sovjetski državljan, obtožen, da Je med vojno sodeloval z nacistično policijo,
to preprečil brat maršala Arefa, general Abdel Rahman Aref, ki Je bil takrat šef generalnega štaba in eden izmed tren članov regentske-ga sveta, kateri Je nadomeščal odsotnega šefa države. Po neuspešnem puču je njegov pobudnik, član regentskega sveta in predsednik vlade general Razak skupno z glavnimi udeleženci pobegnil z letalom v Kairo, kjer je zaprosil za politični azil, Razak in njegovi sodelavci so še zmeraj v Kairu.
V tem procesu bodo na zatožno klop posadili 40 vojaških in civilnih oseb. Zaenkrat še ni znano, ali bodo repatriirall skupino, ki Je pobegnila v Kairo.
L,fcl V
iotel LEV
Ljubljana, Vošnjakova 1
prireja veselo in prijetno silvestrovanje v VELIKI RESTAVRACIJI in STEKLENI DVORANI, v DAN-CING BARU, v BARU TISOČ IN ENA NOC, v KLUBSKI SOBI ROULETTA. Silvestrovski topli in mrzli bife na voljo brez omejitve vso noč — darilo za vsakega gosta
—	orkestri — pevke — program.
—	Cena Din 6 700 — Informacije tel. 310-555
V gostilni «PRI GROJNb Gorica
— boste lepo in prijetno silvestrovali. — Silvestrovska večerja — godba — postrvi.
Gostinsko podjetje «GALEB*
KOPER vas vabi na tradicionalno silvestrovanje, ki ga priredi z bogatim menujem v obratih HOTEL GALEB in RESTAVRACIJA «RIBA». Rezervacije se prodajajo od 15. t. m. dalje. — Igrata dva priznana orkestra — GALEB tel. 21605: RTBA tel. 21182
Hotel (ILIRIJA*, Ljubljana
Prijetno silvestrovanje boste preživeli v našem hotelu ob presenečenjih in priznanih kulinaričnih izdelkih — Cena Lit. 3.000 — Prednaročila do 20. decembra pri šefu strežke odnosno v recepciji hotela.
Hotel (KRAS* Postojna, tel. 100
vabi na prijetno m veselo silvestrovanje. Silvestrovska večerja — godba m ples.
(Jamska restavracija* Postojna
Veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. — Godba in ples — Rezervacije tel. 68.
Hotel «JAVORNIK* Postojna
priporoča silvestrovanje z bogato večerjo in plesom — Rezervacije tel. 84.
Hotel (TRIGLAV* Koper prire.
Ja veliko silvestrovanje v vseh restavracijskih prostorih hotela, v nočnem baru in v hotelu «GIU-STERNA« - Igrajo trije priznali orkestri — Cena silvestrovskega "la"uJa .z. rezervacijo je 4.000,— do 4.500,— din. — Rezervacije se sprejemajo v recepciji hotela Triglav in v recepciji hotela Giusterna od 15. t. m. dalje.
V hotelu (ADRIA* Ankaran
(San Nicolč) Bogat menu — Igra znani orkester — Pravočasno rezervirajte na tel. 74112 — Hotel je ogrevan.
PARK hotel-Gorica, Nova Gorica
priredi veliko silvestrovanje v vseh prostorih — Silvestrovski menu din 6.000.—, kavama din 2.000.— Pohitite z rezervacijami, ki jih sprejema recepcija hotela, tel. $1442 - 21462.
Hotel«Sabotin* Gorica, N. Gorica
(Solkan) priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih — Igra orkester GALEB.
Hotel (MANTOVA* Vrhnika
priredi veselo silvestrovanje s sil-vestrovsko večerjo. Igral bo pri-orkester TONE STANOVNIK Priporočamo rezervacije.
Gradbeni delavci v povorki po mestnih ulicah
Hotel (TRIGLAV* Sežana prire
di tradicionalno silvestrovanje s silvestrovsko večerjo — Igral bo priljubljeni orkester — Priporoča se rezervacija.
Hotel «BELLEVUE* Ljubljana
vabi na prijetno silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih hotela. Bogat silvestrovski menu. Zabavala vas bosta dva priznana ansambla. Upoštevajo se vplačane rezervacije.
Restavracija (URŠKA* Ljubljana
Privoz St. 11, tel. 22260 pnredi veliko silvestrovanje — bogat silvestrovski menu — igra priznani orkester «RONY» — Rezervacije sprejemamo do 25. t. m.
Hotel «SL0N* Ljubljana prireja veselo silvestrovanje v vseh pro. štorih hotela — Prijetno vas bodo zabavali štirje plesni ansambli — BAR — KAVARNA — Silvestrovski menu — Sprejemamo rezervacije.
(MARINELLA* Trst Miramarskl
drevored št. 323, tel. 36366. V prijetnem razpoloženju boste pričakali novo leto. Bogat silvestrovski menu. Igra «CAROSEL QUARTET». Priporočamo pravočasne rezervacije.
NASTOP DR. ŠKERKA V DEŽELNEM SVETU
Ničesar še ni bilo storjenega v prid slovenske manjšine
Včeraj smo poročali o po- (sodišče zavzelo svoje znano stali-
n AI...1__ *	mforr-i nntvoniaito nr-„
»egu dr. Jožeta Skerka na seji deželnega sveta, v katerem se je v kratkem dotaknil proračuna, nakar je prežel na slovenska vprašanja in dejal, da proračun in Berzantijevo poročilo teh vprašanj sploh ne omenja■ ta. Objavljamo na tem mestu v celoti, kar je bil s tem v zvezi izjavil
Ne morem, da bi ne omenil. Čeprav nerad, da poročila, ki o njih razpravljamo, ne obravnavajo neposredno tega posebnega in, da se tako izrazimo, delikatnega aspekta deželnega življenja, dasiravno smo o njem v tej dvorani že večkrat in živahno razpravljali. Zdi se pa, da rezultati teh razprav niso našli mesta v obeh poročilih, v kolikor se tu sploh ne omenja slovensko prebivalstvo, ki vendar živi in deluje vzdolž vsega obmejnega o-zemlja od Trsta do Trbiža, zagotavljajoč v okviru deželne stvarnosti znaten gospodarski, socialni in kulturni prispevek.
Ze ob priložnosti mojega prvega programatičnega posega, ki aem ga imel na samem začetku dejavnosti naše nove ustanove, sem bil izrekel svojo zaupnico v zvezi z iskanjem rešitev, zadevajočih temeljna vprašanja, ki zanimajo Slovence. Hkrati pa sem bil tudi izrazil željo, da bi jih, neodvisno in s pomočjo države, načela in rešila dežela, ki je bila, po mojem mnenju, kot dežela s posebnim statutom ustanovljena tudi s tem namenom.
Izrazil sem bil prepričanje, da bi bilo moč uspešno prispevati k Uresničitvi duha ustave v okviru dežele na osnovi čl. 3 posebnega statuta, kateri, čeprav ne vsebuje — zahvaljujoč političnim strankam, ki so ga v parlamentu odobrile — natančnejših predpisov v prid slovenske narodne manjšine, pa vendarle priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, naj pripadajo katerikoli jezikovni skupini, in to z obveznostjo varovanja njihovih Ustreznih etničnih in kulturnih značilnosti. In če je deželna ustanova obvezana upoštevati to splošno načelo o enakosti in, potemtakem, tudi nediskriminacije državljanov v zvezi z njihovo pripadnostjo določeni jezikovni skupini, Potem bi iz tega, logično, morala izhajati možnost, pravica in dolžnost njihove uzakonitve vsaj v mejah materije, vsebovanje v Čl. 4, 5, 5 in 7 našega statuta, ne Pa, da se omenjeno splošno načelo upošteva samo v izvajanju gvoje normativne in upravne oblasti.
Ko pa je naknadno ustavno
UlllliimiilliiMliniiiiiliiliiliiiMHiilllIllllllllidiiiiNi
Lep uspeh novega
De Filippovega odrskega dela
NEAPELJ, 15. - Peppino De Filippo je včeraj prikazal svojo novo odrsko delo «L’amico del diavolo* v gledališču San Ferdi-nando, ki ga je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. De Fi-lippovo delo, ki ga je uprizorila odrska skupina, v kateri so igrali Peppino De Filippo sam, Essa Valente, Luigi De Filippo, Maria Teresa Lauri, Aldo Massasso, Luigi Sportelli, Teresa Ricci in Maria Marchi, je med občinstvom naletelo na veliko in splošno odobravanje.
2e devet let ni Peppino De Fe-lippo napisal nobenega novega odrskega dela, kajti njegovo zadnje odrsko delo je bila komedija «Le metamorfosi dl un suo-natore ambulante«, s katero je Peppino z uspehom gostoval v Franciji, Angliji, Sovjetski zvezi, na Poljskem in v Češkoslovaški. Toda teh devet let, odkar ni Peppino De Filippo napisal nobenega novega odrskega dela, ni veliki italijanski odrski in filmski človek držal križem rok, Pač pa je bil vsa ta leta zaposlen 8 svojim udejstvovanjem na filmskem področju.
Novo De Filippovo delo se dogaja v Romagni, Peppino De Fi-'ippo, ki je pri krstni predstavi igral glavno vlogo, je poosebil Slavni lik skopega Neapeljčana.
Konec oktobra
1.127.631
brezposelnih
RIM, 15. — Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo sporoča, da je bilo ha seznamih ljudi, ki iščejo zaposlitev, torej brezposel-Pib ljudi ob koncu oktobra le-tos vpisanih 1,127.631 oseb, kar je za 26,161 odnosno 2,73 odst. vef kot v oktobru lanskega leta. v primerjavi z letom 1964 je število brezposelnih letos bi-'o naslednje: v septembru je bilo 6,34 odst. več brezposelnih bot v septembru lani, v avgustu 7,24, v juliju 7,85, v juniju 11A, v maju 15,35 odst. Iz tega sledi, da ae odstotek «ljudi, ki iščejo zaposlitev* manjša.
šče glede našega notranjega pravilnika, češ da dežela na svoji sedanji stopnji nima zakonodajne moči v zvezi z vprašanji etnično-jezikovnih manjšin, stališče torej, ki se z njim mirne duše ne morem strinjati, sem zainteresiral deželne organe, da bi se poiskala sredstva, s pomočjo katerih bi se začela reševati specifična vprašanja slovenske narodne manjšine. Med drugim sem v razpravi o proračunu za 1. 1965 predložil tudi resolucijo za ustrezno intervencijo pri republiški vladi, da bi se s pomočjo norm, temelječih na u-stavnih členih, pristopilo k ureditvi in rešitvi vprašanj Slovencev.
Deželni odbor se je bil v zvezi s to resolucijo izrazil pozitivno, s čimer je — po mojem skromnem mnenju — izrazil neko določeno in jasno politično voljo, ki jo je slovensko prebivalstvo sprejelo z dokajšnjim zadovoljstvom.
Dovoljujem si izraziti upanje, da se ta politična volja ni spremenila, čeprav izdani predpisi za izvajanje praktično ne vsebujejo ničesar v zvezi S pričakovanji slovenskega prebivalstva.
Ker pa vprašanja obstajajo, pa
jih je spričo tega treba — kot vsa vprašanja — načeti ter jim najti rešitev — da bi se tako dosegla tudi okrepitev zaupanja in pomirjenja duhov — smatram še vedno za veljavno, kar je bil deželni odbor izjavil meseca maja leta 1965.
Upam, da bo deželni odbor znal posredovati in zagovarjati to potrebo, ki bi morala predstavljati častno, čeprav težavno nalogo, da bi se tako pri republiški vladi našla način in pot za nadaljnji pozitivni razvoj razgovora, ki smo ga tu imeli in ki je velike važnosti za življenje dežele.
Nedvomno bosta posebni statut in nadaljnja naša avtonomija v polnosti uresničena, ko bo z u-streznimi predpisi — in tudi na osnovi demokratičnega dialoga med strankami — zagotovljena soudeležba vseh narodnih skupin pri izvajanju krajevne avtonomne oblasti. In ko bodo, nadalje, določeni tudi instrumenti ter sredstva gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja v duhu razumevanja ter medsebojnega sodelovanja, da bi se tako dvignili in valorizirali ideali ter interesi vsakršne jezikovne skupine tako v krajevnem kot nacionalnem merilu.

Dragi brauci! Ne zame rte, znaste, de bom danes govoru samo jest. Danes more Mihec moučat, zatu ke ga je derecjon od Primorskega štrafau taku, de ga je za ano številko šošpendirau. Tu so nardili zatu, ke je pršlo ven, de je tudi Mihec podpisau tisto iz-
«bt>mo, bomo* al pej: «po-čakte Se namalon jn intanto leta tečejo. Jn zdej so se šolniki uštefali jn so nardili štrajk. Jest rečem, de št dougo so čakali. Ma, se zna, mi Slovenci smo potrpežljiv narod jn taku čakamo jn čakamo dokler se le da. Ma tudi potr-
javo od Lege. Saj	se morbet spouneste, ke je . pežlivost se anbot konča.	Tudi	pr Slooencah.	Jn
Mihec uni četrtek	prznau, de je res podpisau.	taku so rekli: dejmo	štrajkat!	Pasano nedelo	so
Magari od straha,	ma je podpisau. Sej Straf ni	jemelt občni zbor jn	so	forte	lepu jn odločno
hud, ma je prou, de je. Zatu de se bo tudi Mi-	Povedali, kej ni prou	jn	kaku	be* moglo bet.	Jn
hec dogoveu, de more
za vse, kar nardi. Jn jest rečem, de taku be ...	..	-
..	,	, _ i, .	ie?° J" tudi zastopemo, de kadar se uani touče-
mogli ravnat povsod. Zatu ke je dandanes pre- ,	,	.	tnufrin yn
vsak noset odgovornost vJer' niso šl' ^ šulo. Jn lahko rečemo, de držijo z ntmi vsi naši ledje. Vsi zastopemo, kar uani
jo za našo šulo, de se toučejo za nas vseh. Zatu ke če bomo Slovenci u teh krajeh še naprej mogli za svoje ravnanje dobet vsaj an cvrk. kej migali jn ostali pr žiulenji, je ta glavna stvar,
več ledi, ke je h nakuhajo vseh sort jn ke be
Invece jem nobeden ne reče nanka: Mene zdi, de nisi prou ravnau
de jemamo naše šule. Jn de bojo slovenski otroci hodili u slovenske šule, ne pej de bojo, kadar
Denmo reč tisteh par slovenskeh učiteljev tiamalo zrasejo, krčali po cestah pruli nam. Kej (ke jem nanka ne bi prpoznau, de so slorenski ®e vam ne zdi? Jn zdej be vam povedau še učitelji) ke vpišejo svoje otroke u taljanske šule. a' zat°stno.
Jest mislem, de tašni ledje, ke jem je slovenska šula samo službeno mesto zastran plače, de tašni ledje ne be smeli jemet pravice učet na
Vmes tolkeh odločneh šolnikov so se, se zna, najdli tudi zajci, ke so se bal, štrajkat. So magari veliki Slovenci, ma služb’ca je pej le služb’
slovenski žuli jn je res forte žalostno, de so tašne Jn.3eJe n,iso ?palJ ™še\rat: •">	»o »o*
reči mogoče. Jest mislem, de more bet na slovenski žuli samo tašen človek, ke mu je slovenski
dili vse mogoče, de be štedente ustauli u žuli, čeglih so tudi štedenti zastopli, de jemajo profesorji prou če štrajkajo jn so bli dekordo de se
jezen, ju siuvKusn.il huuu/u pr stki ju uk mam •	.
ledje, ke učijo slovensko, koker, de be biu tu an , P°l\ia?a' . n a u s*?e zOodilo, de so marši-
tuj ježek. Kej se vam ne zdi?
kateri štedentje nečko ušli s šule jn de so se glih štedentje pokazali bol odločni za pravice pro-Vidte, denmo reč, včeri so nardili slonenski fesorjev koker profesorji sami. Se zna, de taš-učitelji jn profesorji prfina štrajk, zatu ke oblast	nih šolnikov je malo.	Ma	so.	Jn tle se vide de
vleče strašansko na dougo tolko reči, ke be blo	višja izobrazba še	ni	garancija, de postane aden
treba zrihtat za slovensko šulo. Ti bogi šolniki	res mož. Ma taku	je,	kej	se	če. Ma jest rečem,
vre leta jn leta čakajo, de be jemeli urejen svoj	de je forte dobro	tu,	de	se	vide, de glih naša
položaj, de be bla urejena službena	mesta, rav-	mladina	je forte odločna jn koražna	Ke jest
nateljstva jn tolko drugeh reči, ke	jest nanka	zmiram	pravem, de ta mladi so fejst	fantje jn
ne zastopem. Jn, sej znaste kaku	je pr nas,	de smo	lahko nanje prou ponosni. Jn	de dosti-
zmiram dobiuajo samo oblube. Zmiram samo	krat ga	lomejo glih ta stari. Magari taku ne!
....minil......................................................n|>
PRISPEVEK JUGOSLOVANOV V ODPORNIŠKEM GIBANJU ITALIJE
Številne pobegle skupine internirancev organizirajo partizanske odrede
Italija se je v tistih dneh spreminjala v ogromno človeško reko - Opis političnega dela in oboroženih akcij na operativnem področju Terni-Perugia - Ugled, ki so si ga jugoslovanski borci pridobili v boju proti sovražniku
Objavljamo pričujoči članek, ker menimo, da bo zanimal mnoge naše ljudi, ki so v času v članku obravnavanih dogodkov morda le-tem osebno sledili in se jih v mnogih primerih, verjetno, celo udeležili. V resnici je bil takšen m podrtben material doslej še vse premalo proučen, obdelan ter itrdjtn, kar bi nedvomno v izdatni meri omogočilo boljšo osvetlitev ne samo vloge in prispevka jugoslovanskih ljudi v italijanskem boju proti fašizmu, marveč bi tudi pomagalo k izpolnitvi marsikatere vrzeli glede uveljavitve kar najbolj objektivnih podatkov v zgodovini italijanskega odporniškega gibanja na splošno. Ta članek gotovo predstavlja takle prispevek.
Večina tako Imenovanih političnih Internirancev, ki so jih fašisti odvedli lz Jugoslavije v Italijo, Je posredno ali neposredno sodelovala v narodnoosvobodilnem boju, Se preden so Jih Internirali. Med tistimi, ki so bili Internirani leta 1942, so bili partijski voditelji ln tudi stareSine partizanskih enot, ki so kot ranjenci ali kako drugače prišli sovražniku v roke. Socialna sestava Internirancev Je bila res raznovrstna. Ta raznovrstnost pa ni bila takšna in tolikšna, da ne bi bilo možno politično delovati med njimi med vso Internacijo. Jugoslovanov, političnih Internirancev, torej ne moremo obravnavati kot brszllčne množice, ki so jo osvobajale in organizirale zavezniške armade ali poverjeniki, ki so prišli celo lz Švice, kakor bi lahko sklepali po prispevku Dušana Plenče «Jugoslovani v odporniških gibanjih evropskih narodov«, ki Je bil nedavno objavljen v «Komunlstu». Z malimi izjemami so sami bežali lz taborišč takoj, ko se je pokazala prva, kolikor toliko ugodna priložnost. V prvih dneh po kapitulaciji se je nekaterim skupinam posrečilo, da so z vlaki ušle na ozemlje, ki sta ga osvobodili 5, ameriška ln 8. britanska armada Prav tako so zelo številni polltič ni obsojenci ln vojni ujetniki od šli lz taborišč na severu čez lta lljansko-Jugoslovansko mejo in se pridružili enotam NOV. Večini Internirancev pa se to ni posrečilo. O teh, prav o tistih, ki so ušli lz taborišča Colflorlto (provinca Marche), bo skušal pisec teh vrstic opisati, ne povsem celovito, kot očividec ln udeleženec njihov beg, potem pa tudi njihove politične In deloma oborožene akcije, ki so jih organizirali ln izvedli na ozemlju province Umbrije ln Marche oziroma po lokaciji generalnega sekretarja KP Italije Luiglja Longa na operativnem področju Terni—Perugia.
Colflorlto Je vasica z dvajsetimi hišami v planinskem, odmaknjenem kraju, 16 km severovzhodno od mesta Poligna. Tu je bilo koncentracijsko taborišče, v katerem so bili prej Internirani italijanski antifašisti. Od januarja do začetka maja 1943 so prihajale druga za drugo skupine Internirancev, vse lz Črne gore. Tu so se počutili tako, kot ol bili odrezani od civilizacije, izločeni iz zunanjega sveta. Vesti lz tega sveta so šle mimo njih ali pa so prihajale do njih z veliko zamudo. Tako Je bilo tudi po uradni kapitulaciji fašistične Italije. Zato ln delno tudi zaradi oportunizma partijskega ln t&bp-
riščnega vodstva je malo manjkalo, da niso prišli vsi ujetniki v nemško ujetništvo. Z zamudo natanko dveh tednov Je večji del ujetnikov pobegnil ponoči 22. septembra.
Razdeljeni v večje in manjše skupine smo se napotili proti jugu z namenom, da. pridemo do zavezniških armtdr ali da se Jim vsaj približamo, računajoč, da bodo kmalu prodrle vsaj do Rima. Na poti smo se Izogibali važnejšim prometnim zvezam in naseljem, ker nismo poznali razpolo. ženja ljudi ln razmer po kapitulaciji. Tiste dni Je spominjala Italija na ogromno človeško reko. Stotine in tisoči internirancev, političnih obsojencev in vojnih ujetnikov raznih narodnosti so odhajali na Jug. Ml lz Colfiorita nismo prišli daleč. Iz opreznosti, da ne bi prišli v roke Nemcem, izčrpani zaradi lakote in nečloveških razmer v taborišču, smo se premikali zelo počasi in težko. Dragoceni čas, ki smo ga zamudili. še preden smo ušli iz taborišča, je hitro mineval — Nemci so utrdili fronto, še preden smo prišli tako daleč. V neposredni bližini fronte so njihove zasede in patrulje pričakale in polovile skupino za skupino beguncev (vojnih ujetnikov ln internirancev) in jih znova odpeljale v ujetništvo. Pri tem so Jim pomagali piačanl in zastraženi kmetje in velike reke, prek katerih je že v drugi polovici oktobra težko kdo oriše!.
Zaradi vsega tega se Je precejšnji del internirancev vračal na sever ln na tem povratku ostal na ozemlju Terni—Perugia, na katerem so se posamezne skupi-
ne zadrževale že od pobega iz taborišča navezali stike z nekimi antifašisti na tem ozemlju (na primer z nekim lekarnarjem iz Serevala, ki je bil član KP Italije), so se te skupine neverjetno hitro znašle in začele delovati kot partizanski odredi. To delovanje Je bilo skraja neznatno. Z majhno zalogo orožja in s Se manjšimi skušnjami, brez trdnejše opore med' ljudstvom se ni bilo mogoče lotiti česa večjega in resnejšega. Cas in dogodki pa so nam pomagali. Zavezniške armade so se ustavile na Italijanskem jugu in razočarale pričakovanja italijanskega ljudstva. V pomanjkanju sil so se Nemci zadovoljili s tem, da so ohranili le najvažnejše objekte in komunikacije. Tako so prišle karabinjerske postaje in manjši objekti zunaj glavnih komunikacij pod udar partizanskih odredov, ki so se oborožili ln se nekako borbeno okrepili. V decembru so se potem začeli pridruževati italijanski vojaki, ki »o se bojevali v Jugoslaviji. O naših partizanih in Jugoslaviji so pripovedovali samo dobro in vse najboljše. Na njihove rojake In na nje same Je napravila močan vtis partizanska hrabrost ln zlasti hrabrost In udeležba žensk v oboroženem boju.
Po zaslugi vseh teh okoliščin Je naš vpliv naglo naraščal, tako da smo postali resnični gospodarji položaja na prostoru kakih 60— 80 manjših ln večjih naselij.
Koliko in kako so se spremenile razmere za nas (in naš vpliv seveda), lepo ponazarja naslednji dogodek. Ko smo ušli iz taborišča ln se ustavljali zaradi prehrane ln prenočišča v vaseh,
kakor nas je pač ujela noč, so nas sprejemali kmetje kot slučajne goste in nam najpogosteje dajali kak košček kruha in sira za večerjo, prenočevat pa so nas navadno pošiljati na senike, če so prosili za večerjo ali prenočišče Avstralci, Južnoafrikanci, Kanadčani in drugi vojni ujetniki zavezniških armad, Je večina tistih kmetov, ki so nam dajali kak košček kruha, postregla njim z najbolj priljubljeno narodno Jedjo «pašto šuto* in z najboljšim vinom, ki so ga premogli. Spali pa so v hišah na posteljah in ne na senikih. Za nadomestilo so ti kmetje prosili vojake za pismena potrdila o tem, kako so jih sprejeli in pogostili. Računali so. da bodo s takšnimi potrdili dokazali svojo lojalnost, če jih že ne bodo vnovčili pri zavezniških poveljstvih.
Do konca 1943 se Je položaj spremenil: mi smo bili tisti, katerim so po vaseh dajali več, kot smo prosili, zavezniški vojak pa je postajal grd pojem. Zlasti po bombardiranju Neaplja. Srečal sem številne kmete, ki so vzdihovali ln jokali za Neapljem. Zdi se mi, da pripada temu mestu vsa ljubezen teh gorjancev ln da je njihov ponos. «Lepi Neapelj!* so vzklikali po bombardiranju, obračali oči k nebu in stiskali pesti v znak protesta, da so zavezniške armade zastale in se uko-pale na dnu njihove domovine.
Veljave naših partizanskih skupin in odredov sl ne bi mogli niti zamisliti brez uspeha v boju s sovražnikom, tega uspeha pa spet ne brez premišljenega in enotnega političnega dela tako v samih skupinah ln odredih kot tudi po vaseh, ki so bile pravzaprav naše svobodno ozemlje. To smo lahko dosegli samo zato, ker so vse naše sile, naj so bile še tako razkosane, delovale v duhu osvobodilnega boja pod skupnim koordinacijskim vodstvom, ki so ga sestavljali predstavniki skupin in odredov na tem ozemlju. Enotne sklepe in notranjo disciplino so varovali člani KP in SKOJ. Ne sicer vselej in povsod. Včasih so samovoljno ravnali in zakrivili kakšne Izgrede, zlasti v mešenih odredih, ki so sprejeli v svoje vrste tudi italijanske partizane, ne da bi se bili z njimi prej dogovorili ln ne da bi bili preverili njihovo politično pripadnost. Ni bilo mogoče obvladati taso lahko in v tako kratkem času nacionalnih in socialnih razlik, domotožja in strahu za usodo domačih, nezaupanja v uspeh boja na tuji zemlji, različnih zunanjih vplivov in podobnega. Negativne posledice tako zamotanega spleta okoliščin so se pokazale v oboroženih akcijah (neuspeh ob napadu na Camerino, kjer smo morali vdreti v zapor in osvobo-
Mary Oppenheimer je hčerka Harryja Oppenheimerja, «kralja diamantov*. Tu jo vidimo z možem, Oordonom VVaddellom, s katerim se je bila pred kratkim poročila v Johannesburgu.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Začnite s ponujenim sodelovanjem, vendar
z določeno previdnostjo. Upoštevajte zahteve osebe, ki jo imate radi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nepričakovano boste mogli začeti z načrtom, ki se vam je zdel neizvedljiv. Preveč ste polni predsodkov o ljudeh, ki jih ne poznate.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Za današnji dan boste mogli reči, da je bil izredno ploden. Veliko zadoščenje v družini.
RAK (od 236. do 22.7.) Zanimivi predlogi, ki bi se dali v celoti izvesti. Ne kdo se bo navdušil nad vašim načinom dela.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vzdušje
je kot nalašč, da svoje pobude uveljavite. Vaše zadovoljstvo bo prineslo veselje v neko družino.
DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Več kritičnosti, kajti sicer bo šlo kaj napak. Uprite se tistim, ki spodkopavajo vaš družinski mir.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dobre perspektive, novi navdihi, le rokave bo treba zavihati. Zanimivo srečanje
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne pričakujte opore drugod in se
oprite le na lastne sile. Nekoliko zastareli so vaši pojmi o sodobnem življenju.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dan bo poln dela in naporov, toda zadoščenje ne bo majhno. Zelo prijeten večer.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Imeli boste srečo, ki bo več zalegla kot vaša spretnost. Izogibajte se nepotrebnim diskusijam.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vsake stvari se lotite s prave strani in ne izgubljajte časa. Bodite bolj taktni do občutljive osebe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neki spor, ki se je že dolgo vlekel, se bo vendarle ugladil. Prijetno razpoloženje doma in v ožjem krogu.
diti nekaj itaUjanskih antifašistov). Kljub temu je to skoraj nepomembno v primerjavi s tistim, kar smo dosegli že v prvih mesecih boja. Ne da bi se spuščali v opisovanje posameznih o-boroženih akcij, bom omenil samo nekatere: v mestg Muc<ji smo uničili fašistično posadko, razorožili smo karabinjerje v Fieveto-rinu, napadli smo nemške kamione pri Visu, zapleftili In razdelili' smo med ljudi žito, govedo in živež nekega veleposestnika iz Colfiorita, zaplenili smo precej blaga v Rosilil v tovarni, ki je delala za vojsko.
Čeprav smo torej delovali niti dvajset kilometrov oddaljeni od Follgna, ki Je bil prometno vozlišče in kjer je bila garnizija z 9000 nemškimi vojaki, so se v zimskih mesecih tako nemški kot italijanski fašisti omejili na to, da so zavarovali promet ln letališče v bližini mesta. Neofašistična propaganda je skušala prikazati naše oborožene akcije kot «ziočln črnogorskih banditov proti italijanskemu ljudstvu*. Tako je z velikim klevetnišklm plakatom pod naslovom »Smrt Črnogorcem!* predstavila akcijo na Camerino, čeprav so v njej sodelovali poleg Črnogorcev še Italijani, Slovenci in dva Rusa, ki so se hkrati z Italijanom Mariom Cantarellijem odlikovali po nenavadni hrabrosti.
ALEKSA IVANOVIČ
(Iz Komunista)
Nekaj o krilih in bluzah
r~~n 1
Letos bodo v modi predvsem črtasta in karirasta krila - Če jih v garderobi nimamo več, potem je primernejše, če si krilo izberemo v temnejši, nevtralni barvi Vprašanje ustreznih bluz in nogavic
že večkrat smo v našem modnem kotičku poudarile, da sta krilo ln bluza najbolj praktično in koristno oblačilo ženske garderobe. Tokrat moramo to našo trditev ponoviti. Tudi modni u-stvarjalci, pa čeprav radi pokažejo marsikaj ekstravagantnega in zelo originalnega, ne morejo mimo tega, da sta krilo ln bluza tisti dve oblačili, ki jih vsaka ženska z največjim veseljem izbere in tudi nosi. Zato je povsem naravno in prav, da posvečajo prav krilom in bluzam dovolj pozornosti ter iščejo novosti, ki naj bi napravile ta še bolj praktična in še bolj vabljiva.
S primernim krilom in bluzo lahko rešimo problem našega oblačila pravzaprav za vse priložnosti. Športno krilo bomo z uspehom nosile za službo, šolo, dom in sprehode, pa tudi za potovanja in izlete. 2e sama zamenjava bluze bo zadostovala, da bomo spremenile videz in da bomo zopet nove.
Kakšno naj bo torej krilo, da bo v redu za čim več priložnosti? C e nimamo mnogo kril v svoji garderobi, potem se raje odločimo za krilo iz dobrega volnenega blaga temnejše, nevtralne barve. K takemu krilu bomo lahko nosile športne bluze, puloverje in Jopice, pa tudi bolj elegantne bluze za bolj svečane priložnosti. Nikar ne varčujmo pri nakupu blaga in izberimo čim boljše blago, tako, ki se ne mečka in ki obdrži linijo. Za vsak primer bomo krilo podložile še s svilo, ker bo tako obdržalo Unijo in se ne bo širilo.
Ce sl lahko privoščimo več kril, potem ne pozabimo, da so letos v modi predvsem črtasta in karirasta krila, torej taka, h katerim lahko nosimo le enobarvne bluze in puloverje ter, seveda, tudi enobarvne nogavice in še druge dodatke. Krilo bo lahko tudi zelo živih barv v močnih kontrastih, saj bo tako vplivalo še bolj sveže in mladostno.
V modi so letos nekoliko zvončasto krojena krila, z gubami, ali prež teh, z raznimi šivi, bolj ali manj poudarjenimi, ali pa tudi ravno krojena krila. Važno je, da ugotovimo, kakšen kroj bo naši postavi najbolj odgovarjal. Ce imamo močne boke in če smo sploh bolj okrogle postave, potem se kar odrecimo gubam in drugim naborkom ter se raje odločimo kar za rahlo zvončasto krojeno krilo. Ce pa smo nasprotno zelo vitke ln tudi visoke, nam je vsak kroj krila dovoljen ter bo izbira zato zelo lahka.
Večerna krila so tudi letos v glavnem črna ter so lahko iz raznih svil, brokata aU žameta. Ce bomo izbrale enostaven kroj, bomo takšno krilo s pridom uporabljale tudi več let, saj ne bo tako hitro iz mode. Ce pa si hočemo privoščiti kaj čisto po modi, potem se odločimo za dolgo večerno krilo, ki bo po mnenju modnih ekspertov glavna novost na letošnjih plesih ln drugih večernih zabavah. Dolgo krilo zahteva, seveda, še bolj od kratkega, brezhibno postavo.
Kar zadeva bluze misUmo, da Izbira ne bo težka. Danes skoraj
že vsaka ženska plete ali kvačka ter sl lahko za majhen denar privošči najrazUčnejše bluze, puloverje in jopice. Pa tudi, če sama ne plete, si lahko privošči nekaj bluz, s katerimi bo lahko izpopolnila svojo garderobo. Tudi tu seveda velja pravilo, da naj bodo bluze bolj resnih in neupadljivih barv, če jih nimamo več na razpolago, da so pa lahko tudi zelo živih barv ter vzorcev, da jih lahko zelo pogosto menjujemo.
Temelj naše garderobe naj bosta, torej, tudi v letošnji garderobi krilo in bluza.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Ciro Russo v galeriji «Lonza»
Ciro Russo ima svojo prvo in veliko razstavo olj v galeriji «Lon-za», kjer mu jo prireja tržaški umetniški krožek. Je to za mnoge novo ime. Sicer pa Russo prebiva med nami šele nekaj let. Rodil se je v kraju San Anastasio pod Vezuvom. Nočemo trditi, da to dejstvo igra kako vlogo pri nenadnem spoznanju umetniškega poslanstva, ki se ga je Russo zavedel šele pri enainštiridesetem letu starosti. Drži pa, da se je Russo lotil slikanja s prav vulkansko ognjevitostjo, tako. da re nenavadno hitro premagal vse začetne ovire. Nekaj razstav zunaj Trsta, v Gradežu in drugod ter odlikovanje. ki ga ie lani prejel v umetniškem krožku na skupni razstavi, vse to ga je opogumilo, da se nam sedaj predstavlja z uvodno besedo Cesara Sofianopula v katalogu in petdesetimi olji. So to pokrajine, večinoma lepote z juga. a tudi beneške in furlanske svetlih barv, ter temnejše s Krasa in okolic« Sesljana, kjer Russo prebiva. Iz Dekanov, od koder je slikarjeva žena, sta tu dva motiva, eden iz obrežne Istre, sicer malih mer, a odlične izvedbe, kot so vse manj: še slike, viseče v razstavnih izložbah ie v veži. Niso pa tako enotne vse večje, slike. Med temi je tudi nekaj tihožitij z vrči. svečniki in steklenkami ter še tn izredno velika olja, ki kažejo steklarje, ožarjene z odsevi topilnih peči. ter šivilje pri delu. Tako široko zajeta slikarska snov priča o močnem slikarskem zagonu, ki sili slikarja, da bi nadoknadil zamujeno. Je pa v tem tudi nevarnost, da razprši svoje sile. Vendar pa menimo, da so se le te že pričele usmerjati v pokrajinarstvo. ki mu za sedaj najbolje uspeva. Ako se v podobah kraških «borjačev» še nekoliko ozira po Tostiju, se pa v drugih oljih hladnejših odtenkov že krepko osamosvaja, tako da o nekaterih doseže kar zavidljivo ri-šino. Pri tako velikem številu prikazanih slik, pa ta višina razumljivo ne more biti povsod enaka. Ne glede na to pa Russo vsekakor dobro pričenja svojo umetniško pot. zakaj — kot je zapisal Sofiar nopulo: «...Russo ne slika iz bizarnosti, temveč iz zdravega zagona, ki mu vre iz srca, kot sončna pasem partenopejske dušen
MILKO BAMBIČ

Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slov. pesmi; 11.45 Ansambel C. Montoy; 12.00 Za smeh in dobro voljo; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17 00 Ansambel harmonik «Miramare»; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kalejdoskop; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Britten; Koncert za klavir in orkester; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Parada orkestrov; 20.00 šport; 20.35 Z ital. festivalov popevk; 21.00 Večer grške tragedije; 22.30 Pesmi in plesi; 22.45 Slovenski solisti; 23.00 Nežno in tiho.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester p.v. Giannija Sa
ČETRTEK, 16. DECEMBRA 1965
14.55 Vreme na morjih; 15.15 Glasbena beležnica; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za naj-
freda; 13.45 Simf. koncert; 14.35 skupaj; 17.35 Ljudska enciklope-Z glasbenih festivalov.	cilja; 17.45 W. Thackeray:	«Le
Koper
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Orkester Glea-son; 11.40 Uspele melodije; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Skladbe V. Herberta; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Iz operetnega sveta; 15.45 Odmevi iz domačih logov; 16.20 Iz kulturnega sveta;
16.40 Simf. koncert; 17.45 Plošče;	________
18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Z glasbenih festivalov;“2130 ‘Šol
12.05 S. Santel: Sonata za violončelo in klavir, op. 48; 12.30 Kme-
bena antologija Južne Amerike; Ce;V 15.40 Literarni sprehod 21.00 C. Collodi. «La storia di Gold: Suzana na obali; 16.00 Vsak u,n ^uro2",V 2145 Festlval lahke dan za vas; 17.05 Turistična od-glasbe; 22.i5 FlavLstka E Shaffer daja; 18.00 Aktualnosti doma in in klavičembaUst Frank Pelleg. po svetu- 18.20 Violinistka Maida /l	Falout; 18.45 Jezikovni pogovori;
II. pi ogram	19.05 Glasbene razglednice; 20.00
7.30 Jutranja glasba; 9.30 Fan- Domače pesmi in napevi; 21.00 tazija in orkester; 9.35 Glasbeno- Literarni večer: Pesmi D. Tadi-govomi program; 10.40 Nove ital. janovira: 21.40 Glasbeni nokturno; pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Romantično popotovanje; 14.05 Pesmi; 14.45 Nove plošče; 15.15v Kolesa in motorji; 15.35 Koncert’ v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.35 Zanimivosti; 17.15 Zapojmo jih
22.10 Komorna ura del G. H. Handla; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
8.30 Sola; 17.00 Tvoja prihodnost; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 .	Dnevnik; 19.15 Michelangelovo iiv-
memorie di Barry Lyndon»; 18215 ljenje in delo; 19.55 športne vesti E?0t-2,iJaziLe,d: i850 Va5i izbran- in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; ci; 20.00 Filmske novosti; 21.00	21.00 Glasbeni spored; 22 10 Prm
Verdijeva opera «Falstaff».	blem najemnin - Ankete med
///	strankami; 22.50 Košarka: svetov-
III. program	no prvenstvo; 2.3.15 Dnevnik.
18.30 Pregled francoske kultu-	II kanal
re; 18.45 Bachove skladbe; 19.00	Kanal
O krvnih grupah; 19.30 Vsakove- 2100 Dnevnik; 21.15 TV pošta; čemi koncert; 20.30 Revija revij; 22 00 Se)em sanl-20.40 Schumannove skladbe; 21.20
Prenos RL; 22.15 Kitare; 22.35 Nočni motivi.
Nacionalni program
8.30 Naš jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pesem za pesmijo; 10.05 Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 1130 Gluckov Koncert za flavto in orkester; 11.45 Skladbe za godala: 13.25 Italijanske pesmi;
stvo v Zahodni Nemčiji; 22.35 Webemov kvartet opus 28; 22.45 Priče naše dobe.
Slovenijo
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola- Večno življenje; 9.25 Glasbena pravljica — Kovačič-Mi-helčič:	Novoletna zgodba; 9.40
Jug. televizija
10.00 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 TV v šoli: Organske kemične spojine; 17.40 Tisočkrat «zakaj?» — oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Na prvem mestu — reportaža; 19.10 Ansambel Jožeta Privška; 19.40 Kalejdoskop; 20.00 Dnevnik; 20.30 Na konicah prstov — baletni ciklus; 2045 Kulturna panorama; 21.45
Stari in novi znanci; KU5 Oper- Poezija Garcie Lorce; 21.55 Iz ne melodije; 1100 Turistični na- arhiva jug kinoteke; 22 25 Zad-potki; 11.15 Nimaš prednosti!; nja poročila.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.5. najmižja 5.4, ob 19. url 7.4; srafini tlak 1024.2 stanoviten, veter 3 km jugovzhodnik, vilaga 74 odst., nebo eno desetino pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 12 2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 16. decembra Albina
Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 0.24 in zatone ob 13.05
Jutri, PETEK, 17. decembra
Lazar
SKORAJ 100-ODSTOTEN ODZIV NA SKLEP OBČNEGA ZBORA SINDIKATA
S SINOČNJE SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Slovenski šolniki so s stavko opozorili Nadzorna oblast je drastično črtala na nerešene probleme slovenskega šolstva postavke v proračunu dolinske občine
Stavke so se udeležili vsi učitelji osnovnih šol in velika večina profesorjev, raien tistih, ki so bili stavke oproščeni ■ Vprašanje komunističnih deželnih svetovalcev predsedniku deželnega sveta - Izjave sindikata slovenske šole
Včerajšnja protestna stavka slovenskih učiteljev in profesorjev na Tržaškem je dobro uspela, čeprav je bila nenadno napovedana in zaradi tega ni mogla biti temeljito pripravljena. ' Izbruhnila je spontano, ker ie prekipela potrpežljivost po toliko letih zavlačevanj, neizpolnjenih obljub, po diskriminacijah, zapostavljanju in žalitvah. 2e dejstvo, da je odločitev za stavko padla na občnem zboru sindikata po temeljitih poročilih in diskusiji, dokazuje, kako je bil ta skrajni ukrep za o-brambo interesov slovenske šole in šolnikov upravičen.
Kakor je bilo pričakovati, se že slišijo prvi odmevi, ne samo v krajevnem merilu. Razen krajevnega tiska in radia sta o napovedi stavke poročali tudi tiskovni agenciji AFP in Tanjug itd. Stavka je odjeknila tudi v deželnem svetu. Deželni svetovalci Šema, Pellegrini in drugi so namreč včeraj predložili predsedniku deželnega sveta dr. Rinaldiniju nujno vprašanje, naslovljeno pristojnemu odborniku. Sprašujejo ga, če je obveščen o težavnem položaju, v katerem so slovenske šole, ker se ne izvaja v celoti državni zakon o slovenskem šolstvu, in o nezadovoljstvu slovenskih šolnikov, ki so stavkali proti krivicam, ki se jim godijo. Zaradi tega hočejo omenjeni deželni svetovalci vedeti, kaj pristojni deželni odbornik namerava ukreniti glede tistih, ki so odgovorni za tako stanje in ki niso pokazali potrebnega razumevanja ter občutljivosti za te probleme.
Kakor smo že na kratko poročali v naši včerajšnji številki na strani goriške kronike, je Sindikat slovenske šole v Gorici poslal sorodni organizaciji v Trstu brzojavko, v kateri izraža svojo solidarnost, obenem pa obžaluje, da se goriski šolniki niso mogli udeležiti stavke, ker njihov sindikat o njej ni bil obveščen. Ne vemo, kako je prišlo do tega, da gori-ški sindikat ni bil obveščen o stavki. Vsekakor je škoda, sicer bi bila včeraj stavka slovenskih šolnikov na Tržaškem in Goriškem. Spričo tega ponovno poudarjamo naše prepričanje, da bi bila zelo koristna enotna sindikalna organizacija vseh slovenskih šolnikov v Italiji s sekcijama v Trstu in Gorici.
Po informacijah, ki smo jih dobili, so se stavke na -osnovnih šolah udeležili vsi učitelji, razen nekaj začasno nameščenih suplen-tov, isto velja za srednje šole. Zaradi tega v večini šol ni bilo pouka, v nekaterih pa so imeli le nekaj ur pouka. Vsa slovenska javnost je bila solidarna s stavkajočimi šolniki, stavka pa je zbudila zanimanje tudi med Italijan-
blemov slovenskih šol.
Odbor se obvezuje, da bo ponovno poslal pismene zahteve o nerešenih vprašanjih ministrstvu za vzgojo v Rimu in krajevnim šolskim oblastem«.
Sinoči je bila seja dolinskega občinskega sveta na kateri je župan Dušan Lovriha obvestil svetovalce o nekaterih upravnih sklepih, ki jih je s pooblastilom sveta odobril odbor. Med drugimi je bil tudi sklep o izdatkih za knjige in potovalne stroške za dijake enotne srednje šole v občini. Ti stroški bodo znašali skupno 1.296.000 lir, od katerih bo 356.000 lir v breme občine. Od te vsote bo občinska uprava zaprosila deželno upravo za prispevek v višini 305.000 lir. Za dijake ostalih srednjih šol pa bo občina porabila okrog 60.000 lir v iste namene.
Nato je župan prečital odlok vladnega komisarja dr. Mazze o odobritvi letošnjega proračuna, ki je po načrtu občinskega sveta izkazoval 211 milijonov 236.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov, s primanjkljajem, ki je znašal skupno 57.227.000 lir. V obrazložitvi odloka pa vladni komisar dr. Maz-za pravi, da je bil primanjkljaj in
.........................................n.........................
V NAVZOČNOSTI NAJVIŠJIIf PREDSTAVNIKOV
Slovesna otvoritev akademskega leta včeraj na tržaškem vseučilišču
Rektor prof. Origone o finančnih stiskah univerze ter o številu vpisanih slušateljev - Protestne motnje furlanskih študentov zaradi medicinske fakultete
skim prebivalstvom. Prepričani smo, da bo včerajšnja stavka na-' ših šolnikov prispevala k hitrejši rešitvi problemov slovenske šole im šolnikov.
Sindikat slovenske šole Je izdal v zvezi s stavko naslednje sporočilo:
»Odbor Sindikata slovenske šole v Trstu ugotavlja, da je stavka osebja na slovenskih šolah, napovedana na občnem zboru dne 12. t. m., uspela skoraj 100-odstotno. Udeležba pri stavki kaže, kako močno je osebje prizadeto zaradi zavlačevanja nerešenih vprašanj v slovenskem šolstvu in kako ogorčeno je bilo zaradi žalitve, o kateri je izvedelo na občnem zboru.
Odbor je vesel, da je prejel ob stavki solidarnostno brzojavko slovenskih šolnikov iz Gorice, Slovenske skupnosti in poslanke Marije Bemetičeve, ki se poleg tega obvezuje, da se bo zanimala za čim prejšnjo in čim boljšo rešitev pro-
Važno obvestilo razlaščencem v Dolini
V torek so se, kot je bilo napovedano, sestali na sedežu SGZ predstavniki konzorcija razlaščencev in odbora za pomoč razlaščencem s predstavniki družbe za naftovod SIOT. Ker so pogajanja v teku, pozivata organizaciji vse prizadete, naj počakajo, da se ta zaključijo. Skupni sestanek vseh prizadetih sklicujeta konzorcij in odbor za pomoč razlaščencem v petek 17. t. m. ob 20. uri v starem županstvu v Dolini.
Državni prispevek za proračun bo znašal samo slabih 23 milijonov lir ■ Komisariat odobril 33 milijonov lir za gradnjo nove šole za slovenske in italijanske otroke v Dolini
Na tržaški univerzi je bila si-, so skupine študentov pred univer-noči ob 18.30 slovesna otvoritev I zo spuščale v Zrak rakete, akademskega leta 1965-63, ki je leto tukajšnjega
28. akademske vseučilišča. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki javnega življenja iz dežele Furlanije-Julijske krajine, med njimi župan dr. Franzil, vladni komisar dr Mazza in številne druge osebnosti. V glavni dvorani se je že zbralo nenavadno veliko število visokošolcev, med njimi pa so bili letos še posebno številni in glasni študentje iz Furlanije, ki so ves čas vzklikali ;n motili potek slovesnosti, da bi priklicali pozornost na zahtevo, naj se ’novo ustanovljena medicinska fakulteta premesti v Videm. Pred . slovesnostjo se je razširil glas, da so študentje V popoldanskih urah lovili po Opčinah in drugih okoliških vaseh mačke, da bi jih med večerno slovesnostjo spustili v dvorano. Mačje invazije sicer ni bilo, zato pa so spustili med rektorjevim govorom v zrak nekaj golobov in balončkov, medtem ko
Otvoritveni govor je imel rektor univerze prof. Origone, ki je v začetku omenil, da se letos odpira drugo akademsko leto, odkar je bila ustanovljena nova dežela Furlanija-Julijska krajina. Prof. Origone je nato prebral obvestilo, s katerim je ministrstvo za javno vzgojo podelilo prof. A. Marussi-ju, ki poučuje geodezijo na znanstveni fakulteti, diplomo in zlato kolajno za njegove zasluge na šolskem in prosvetnem področju. Danes je vpisanih na tržaški u-rhverzi MIO študentov, poleg tega pa^tft^^Crposeča tečaj za specializacijo v delovnem pravu, 113 pa pesebne tbčgje za prevajalce na trije Jčzike. Na vseh sedmih fakultetah so študentje v lanskem akademskem letu položili 13.504 ter izdelali na 12.179 izpitih. Doktoriralo jih je 272, 22 dijakov pa je z uspehom zaključilo šolsko kariero na omenjenih tečajih. Med letom so razne ustanove in zasebniki dali na razpolago dijakom za
■ililllllllililiiliiiiliiiliiiillliiiillliiiliiliilliiliiiiliiliiiliiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiimimiliillililillll
KJE SO RESNIČNI VZROKI KRIZE V GRADBENIŠTVU
Protestno zborovanje in povorka stavbarskih delavcev po mestu
Na zborovanju v kinu «Alabarda» so govorniki poudarili zahteve delavcev, ki jih je nato delegacija delavcev obrazložila deželnemu odborniku Giustu in podprefektu
Včeraj zjutraj ob 10. url Je bila ▼ dvorani kina «Alabarda» velika stavkovna manifestacija vseh stavbarskih delavcev dežele Furlanije-Julijske krajine, ki jo je priredilo vodstvo sindikata stavbarskih delavcev, ki so včlanjeni v organizacijo FILLEA - CGIL. Manifestacije so se udeležile tudi delegacije pokrajinskih organizacij iz Gorice, Vidma ter organizacije iz Pordenona.
Ta 24-uma stavka stavbarskih de. lavcev je imela vsedržaven značaj, saj je gibanje zajelo vse sorodne sindikalne organizacije v državi. Za nas pa je pomembno dejstvo, da Je imela včerajšnja manifestacija v kinodvorani «Alabarda» vsedržavni značaj.
To bistveno potezo stavkovnega gibanja in zbora stavbarskih delavcev v Trstu je poudaril v svojem govoru deželni tajnik CGIL Giuliani, ki je zahteval, naj odgovorni deželni organi poskrbijo za rešitev številnih gospodarskih vprašanj, ki spadajo v njihovo pristojnost. Med te sodijo v tem trenutku prav vprašanja gradbeništva, ki preživlja hudo krizo. Spričo teh potreb so sindikalne organizacije sklenile, da se priredi v Trstu enot. na manifestacija celotne kategorije stavbarskih delavcev. Govornik je poudaril v svojem govoru tudi dejstvo, da si koristi prizadetih delavcev v okviru dežele ne naspro. tujejo, temveč, da vsi nastopajo enotno v obrambo svojih koristi, kakor tudi splošnih koristi gospodarstva v vsej deželi.
Giulianijeva nadaljnja izvajanja so se zlila z nadaljnjim govorom vsedržavnega tajnika stanovske sindikalne organizacije FILLEA-CGIL Cappellijem.
Kaj zahtevajo v bistvu stavbarski delavci? Predvsem obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla že 1. januarja letos. Ne sme se torej blokirati mezd, kot zahtevajo delodajalci, temveč zagotoviti prizadetim delavcem pravičnejšo plačo. To pa ne bi bilo koristno le za kategorijo kot tako, temveč bi blagodejno vplivalo na splošne pogoje pri gradnji stanovanj. Ni res — je dejal Cappelli — da na visoke cene stanovanj vplivajo «visoke mezde« stavbarskih delavcev. Res pa je, da eno tretjino cene povprečnega stanovanja predstavlja zemljiška renta s katero je povezana špekulacija določenih krogov. Treba je torej razbiti te špekulativne težnje, financirati gradnjo ljudskih stanovanj ter stopiti
na prste vsem špekulantom.
Cappelli je nadalje ostro polemiziral z drugimi sindikalnimi organizacijami (CISL in UIL), ki se niso hotele pridružiti stavkovnemu gibanju zaradi oportunističnih razlogov.
Na kraju je zborovalce pozdravil tudi predstavnik sindikalne organizacije iz Vidma.
Po zborovanju se je po Ul. Car-ducct napotil velik sprevod stavkajočih delavcev. Na čelu sprevoda so stavbarji nosili številne transparente, ki so nazorno prikazovali občinstvu njihove zahteve. Sprevod je potem krenil po Ulici Galatti in Ul. Trento ter S. Spiri. dione na Korzo in potem na Veliki trg. Ko so delavci šli mimo Združenja industrijcev, je bilo čuti žvižge in umerjene vzklike.
Po prihodu delavcev na Veliki trg je odšla delegacija na občino, kjer je tedaj zasedal deželni svet. Deželni odbornik Giust je delegacijo sprejel ter ji priporočil naj sestavi spomenico o kateri bodo najbrž razpravljali po novem letu.
Popoldne so delegati odšli tudi na prefekturo, kjer so odgovornemu podprefektu postavili zahtevo, naj se tukajšnja oblast zavzame pri pristojnem ministrstvu, da se zviša pomoč za brezposelne stavbarske delavce od sedanjih 300 lir na 1.000 lir na dan.
Pierandrei potrjen za tajnika PSDI
Novoizvoljeno pokrajinsko vodstvo PSDI je včeraj zvečer imenovalo tajništvo in izvršni odbor. Za tajnika federacije Je bil potrjen Oberdan Pierandrei, za podtajnika pa sta bila izvoljena Giuseppe De Gioia in Glanni Giuricin.
člani izvršnega odbora so še: Giorgio Cesare, Bruno Fontanot, Mario Giacomini, Bortolo Giraldi, Lucio Lonza in Luigi Stasi. Za tisk bo odgovarjal Giorgio Elleri.
Sestanek o nadzorstvu nad cenami za praznike
V petek, 17. t.m„ bo na prefekturi pod predsedstvom prefekta dr. Mazze sestanek v zvezi z nadzorstvom in zadržanjem cen ob bližnjih praznikih. Sestanka se bodo
udeležili podprefekt dr. Pasino, župani vseh občin tržaške pokrajine, kvestor, poveljnik karabinjerjev, predsednik trgovske zbornice, občinski odbornik za prehrano, poveljnik gasilcev, predsednik zveze trgovcev, predsednik združenja trgovcev na drobno, predsednik Delavskih zadrug, predsednik pokrajinskega kmetijskega konzorcija, direktor UPIC, vodja pokrajinskega inšpektorata za prehrano, finančni ravnltelj, šef-lnženir civilnega tehničnega urada, ravnatelj deželnega urada za delo dr. Alfredo Sorren-tino, pokrajinski inšpektor za kmetijstvo dr. Perco in Giovanni Palla-dini za združenje potrošnikov.
več milijonov lir raznih podpor in študijskih štipendij. Profesorji z raznih fakultet so objavili 32h raznih publikacij, med lemi 21 knjig. Med letom so na univerzi našteli poleg rednega poučevanja (za skupnih 26.000 šolskih ur) še 53 raznih srečanj in konferenc lokalnega, državnega in mednarori nega značaja.
Rektor Origone je nato objasnil finančno stanje tržaške univerze, ki je še vedno zelo resno Kljub pričakovanju, da bo država priskočila na pomoč, sta primanj kljaja iz leta 63-64 in seveda še toliko bolj jz lanskega akademskega leta, še vedno nekrita, ter je v tej zvezi ironično dostavi1, da je univerza z več strani prejela dobrih nasvetov, kako naj se reši iz zagate, z nobene strani pa ni prejela potrebne gmotne pomoči. V absolutni vrednosti, je na glasil prof. Origone, primanjkuje danes tržaškemu vseučilišču najmanj 150 milijonov lir na leto, tak, tudi letos. Zato, je zaključil rektor, novo akademsko leto si cer začenjamo, ne vemo pa, ali ga bomo lahko tudi srečno dokončali. Govornik Je nato orisal gradbena dela, ki so jih zaključili, ir. ki so še v delu v okviru univer-ze- V. zvezi z novo ustanovljeno medicinsko fakulteto je kratko o-risal potek dogodkov v zvezi z njeno ustanovitvijo, tudi v tem okviru pa je prišlo na dan hud;, pomanjkanje finančnih sredstev, zaradi katerega je z denarjem, k' so ga v ta namen dale na razpolago krajevne ustanove, mogoče zagotoviti delovanje nove fakultete samo za dve akademski leti.
Predstavnik študentov Bonifa/,'. je nato kratko orisal gledišče vi sokošolcev do nekaterih bistvenih vprašanj univerzitetnega študija, nakar je prof. Origone uradno odprl novo akademsko leto ter zaprosil prof. F. Cugurro, ki poučuje farmakologijo in farmakogno-ztjo na farmacevtski fakulteti, naj prebere običajno otvoritveno razpravo Prof. Cugurra se je obširno zadržal ob vprašanju farmacevtskih proizvodov, ki jih danes uporabljamo v shujševalne namene.
s tem tudi državni prispevek znižan na 22.900.000 lir. Temu primerno je nadzorna oblast tudi črtala iz sprejetega proračuna vrsto postavk o izdatkih ter povišala nekatere dohodke. Poleg tega pa vladni komisar pravi, da je družinski davek v dolinski občini še vedno prenizek ter priporoča dolinski občinski upravi, da morebitne višje dohodke v prihodnjem poslovnem letu občinska uprava ne sme porabiti za nove izdatke, ampak jih mora upoštevati za znižanje primanjkljaja.
K sklepu nadzorne oblasti o znižanju državnega prispevka na 22 milijonov 900.000 lir za kritje letošnjega primanjkljaja je župan poudaril, da tako vladni komisar kot tudi pokrajinski upravni odbor nista pri svojih sklepih upoštevala, da je dolinska občina zelo revna. Nato je dejal, da nadzorna oblast vzporeja dolinsko z drugimi občinami v pokrajini in da ji očita, da ne pobira zadostnih davkov, župan Je dejal, da dolinska občina nima nobenih dohodkov od večjih industrijskih, trgovskih ali turističnih obratov, da Je tudi kmetijstvo revno in da je zato nemogoče povišati zlasti družinski davek, ki ga že itak občani plačujejo več kot v ostalih občinah, ker znaša osnovni odbitek samo 240.000 lir na družino. Nadalje je dejal, da je odbor storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi prepričal vladnega komisarja in druge oblasti o kritičnem stanju dolinske občine. Zlasti se je odbor zavzel, da bi krili vsaj primanjkljaj občinskega vodovoda. Toda tudi to postavko, ki sedaj znaša že 24 milijonov lir, so črtali. Letošnji prispevek državne uprave za kritje primanjkljaja pa je celo za 1 milijon nižji od lanskega.
Glede primanjkljaja vodovoda, je župan dejal, da bo občinska u-prava prisiljena najeti posojilo za kritje dosedanjih dolgov, za bodo-pe pa se bo morala nujno zateči k
Enotni odbor odporniških združenj ANPPIA, ANPI, FIAP in deportirancev, priredi v
NEDELJO, 19. t.m. OB 15. URI NA STRELIŠČU NA OPČINAH
slovesno komemoracijo
Pinka Tomažiča, Vika Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnjala, ki so padli pod fašistično kroglo 15. decembra 1941.
Njihov spomin bodo počastili predstavniki odporniških združenj: Dušan Hreščak, Paolo Šema in Elio Guagnini.
popravku cen vode, čeprav se je doslej temu neljubemu sklepu izogibala, ker je računala na večje razumevanje pri nadzornih oblasteh.
Nato je župan obvestil svetovalce, da mu je vladni komisar dr. Mazza sporočil, da je nakazal dolinski občini 33 milijonov lir za gradnjo nove osnovne šole za slovenske in italijanske šolarje v Dolini (za kar se je zlasti zanimal deželni svetovalec PSI Pittoni). Občina pa ima že na razpolago 12 milijonov lir za to šolo, tako da bodo prihodnjo pomlad lahko že začeli zidati novo šolsko poslopje, ki pa bo z notranjo opremo stalo skupno 70.000.000 lir. župan je tudi sporočil, da so na nedavnem sestanku o razdelitvi 400 milijonov Ur ustanove GESCAL, ki so na razpolago za tržaško pokrajino za zidavo delavskih stanovanj, določili dolinski občini 75 milijonov, s katerimi bodo zgradili 12 stanovanj za delavce.
O drugih važnih sklepih bomo poročali jutri. Ob začetku seje je župan Lovriha čestital podžupanu Bandiju k njegovi poroki. Podžupan Bandi pa se je vsem zahvalil za številne prejete čestitke.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na
REVIJO
PEVSKIH ZBOROV
ki bo v nedeljo, 19. decembra ob 17. uri v Kulturnem domu Vstopnina: 400.— lir
200,— lir dijaki
Vstopnice dobite v Tržaški knjigami in eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma.
Danes začetek kongresa tržaške federacije KPI
Danes ob 18. uri se bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 začel III. kongres tržaške avtonomne federacije KPI. Kongres bo trajal do nedelje. Vsedržavno vodstvo KPI bo zastopal poslanec Alessan-dro Natta.
Na otvoritvenem zasedanju bo po izvolitvi predsedstva in delovnih komisij, tajnik tržaške federacije
Paolo §ema podal svoje poročilo o temi:
«KPI vedno bolj enotna in močna — za mir, demokracijo in socializem — za gospodarsko obnovo Trsta«.
GLASBENA MATICA V TRSTU
priredi v torek, 21. t. m. ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma
VEČER SLOVENSKE SOLISTIČNE GLASBE
Sodelujejo:
MITJA GREGORAČ (tenor) MIHA GUNZEK (klarinet) MARIJAN LIPOVŠEK (klavir)
Na programu bodo avtorji: Karel Pahor, Marij Kogoj, Zla-tan Vauda, Marijan Lipovšek, Vilko Ukmar, Primož Ramovš in Uroš Krek
Prodaja vstopnic od sobote dalje od 12. do 14. ure, ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Vstopnina 500 lir, za dijake 150 lir
Slovensko gledališče v Trstu
Jubilejna sezona 1965-66
V KULTURNEM DOMU V TRSTU
J. Robert — J. Duvivier — H. Jeanson
Postavitev gredlja za tretjo poljsko ladjo
Včeraj ob 10. uri so v ladjedelnici Sv. Marka postavili gredelj za gradnjo št. 1899 oziroma za tretjo poljsko tovorno ladjo vrste «bulk-carrier«. Nova 'Pfltfta spada v serijo štirih enakih 24.000-tonskih ladij in bo splavljena v maju 1966.
Vse štiri enote, od katerih je bila «Zlemia Sžcztcmska« splavljena 3. oktobra in je trenutno ob oprem-ljevalnem pomolu ladjedelnice, «Ziemia Lubuska« pa bo splavljena v januarju 1966, bodo opremljene z motorji Diesel CRDA-Fiat S z 11.200 konjsklim silami na os In bodo pri polnem tovoru razvijale hitrost 16 vozlov na uro.
IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllUlIlfUllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllfMlllllllllllll
SESTANEK VODSTVA TRGOVINSKE ZBORNICE
Žalovanje osebja letečega oddelka kvesture
Policist; letečega oddelka kve sture so v žalovanju. Ko se je včeraj zjutraj po opravljeni nočni službi, njih stanovski tovariš 40-letni agent Dino Meroi po rodu :z videmske pokrajine in stanujoč v našem mestu v Ul dei Porta 195, odpravljal domov, ga je nenadoma napadla slabost, da se je zgrudil na tla m nezavesten obležal. Kolegi so nemudoma poklicali bolničarje RK, toda za nesrečnega Meroia ni bilo več pomoči. Nekaj trenutkov potem je izdihnil zaradi srčne kapi.
Truplo Dina Meroia so odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sorodnikom.
Ob bridki izgubi izrekamo globoko užaloščeni družini in pokojnikovim stanovskim tovarišem pri letečem oddelku iskreno sožalje.
15 dni po padcu prišel v bolnišnico
Včeraj zjutraj so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli 64-letnega Maria Amodea iz Ul. Apia-ri 7, ki se bo moral zdraviti dva meseca zaradi zloma desne stegnenice in kolena. Ponesrečenec je povedal, da se je 30. novembra na kolesu peljal po Miramarskem drevoredu proti Barkovljam. Ko je privozil na vogal Ul. Boveto, je moral nenadoma zavreti, da bi se izognil trčenju v avto, ki je privozil z desne in se prevrnil. Pri padcu si je povzročil omenjeni poškodbi. Amodeo je po nesreči odšel domov in je šele včeraj zaprosil za zdravniško pomoč.
Kam na silvestrovanje? V Kulturni dom seveda!
til običajno sejo skoraj izključno obravnavanju najnovejših dogodkov v zvezi s tržaškim pristaniščem, tako zlasti o nedavnem medministrskem sestanku v Rimu in o nakazilu 2.5 milijarde lir iz «modrega načrta* za modernizacijo pristaniških naprav. Dr. Cai-dassi je v tej zvezi naglasil, da se danes finančno stanje Javnih skladišč lahko smatra za začasno rešeno, vendar je ta rešitev odvisna od dveh činiteljev, in sicer od zamrznjenja pristaniških tarif jn od zamrznjenja manipulacijskih stroškov. Po ureditvi tega vprašanja bo lahko delo pristanišča ponovno redno steklo, je ugotovil
lllflllllllllllltllllllllllllMIIIIIIIIHIHlllllii || mini |||||||||||||||,|||||||||||||||| im,|„,|,|||,||,|||,|||||||||||||| n jgjii
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH
Imenovanje dveh novih svetovalcev z miljske občinske liste «Frausin»
Demokristjani zahtevajo preverjenje obstoja večine v občinskem svetu po imenovanju novih svetovalcev
Na sinočnji seji občinskega sveta v Miljah, ki je bila ob začetku nekoliko razburkana, so največ razpravljali o ostavki in zamenjavi dveh komunističnih svetovalcev liste Frausin. Kakor je znano, je namreč višji nadzorni organ sklenil, da občinska svetovalca Vincenzo Campagna in Gino Fontanot nista mogla biti izvoljena. Oba bi sicer lahko vložila priziv, toda sta rajši podala ostavko. To sta sporočila vsak v svojem pismu, ki jih je župan sinoči prečital. Na njuni mesti sta prišla dva druga kandidata liste Frausin, in sicer Libero Ma-rassi (KPI) in Mario Gašperini (PSIUP).
Ponovni stiki za sporazum i tranzitu ČSSR in Madžarske
I3r. Caidassi nakazal nujno potrebo po zamrznjcnju pristaniških tarif in manipulacijskih stroškov . Povabilo ministru Spagnolliju za obisk v Trstu
Pod predsedstvom dr. Caidassi-1 dr. Caidassi. Tako bodo tržaški ja se je sinoči sestal ožji odbor poslovni krogi takoj ponovno na-trgovinske zbornice, ki je posve- vezali stike s Češkoslovaško in z ---	•	’ -----	Madžarsko, s katerima predvide-
vajo, da bo v nekaj tednih dosežen sporazum o tranzitu blagi skozi tržaško luko.
Po prečitanju pisma in prihodu dveh novih občinskih svetovalcev se je vnela polemična diskusija. V imenu skupine KPI je svetovalec Nicolini zavrnil vse demokristjan-ske očitke dosedanjim občinskim upravam in dejal, da se jim ne bo posrečila politična špekulacija, da bi spravili upravo v krizo. Rekel je tudi, da ima zadevni sklep nadzorne oblasti politično obeležje, ker gre pač za dva komunistična svetovalca in je očital demokristjanom, da bi bilo bolje, če bi se bolj za-
nimali za rešitev perečih problemov občine.
Na kratko mu je odgovoril demokristjan Felluga, ki pa se je spustil v osebno polemiko, nato je republikanec Viezzoli ((obžaloval«, da v isti skupini sedita zdaj socialist in psiupovec ter je v znak protesta zapustil sejo. Novi občinski svetovalec Gašperini je poudaril, da bo aktivno sodeloval v občinskem svetu v duhu volilnega programa liste, kateri pripada. Socialdemokrat Canziani je obžaloval, da je prišlo do take polemike, zastavil županu vprašanje, če spričo novih dogodkov namerava preveriti obstoj večine v občinskem svetu. (Demokristjani namreč računajo, da socialistični svetovalec ne bo mogel več podpirati sedanji odbor spričo prisotnosti psiupovskega svetovalca). župan je dejal, da mu bo že odgovoril.
Po nekaterih upravnih sklepih je župan sporočil, da bo prihodnja seja v ponedeljek ob 20, uri. Po sinočnji seji miljskega občinskega sveta je novost v tem, da večino sestavljajo svetovalci KPI, PSI in PSIUP. Vse pa kaže, da ne bo prišlo zaradi tega do krize.
r
Marie - Octobre

igra v dveh dejanjih
Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: DEMETRIJ CEJ Prevod: BRUNO HARTMAN
V naslovni vlogi nastopa članica ljubljanske Drame
Štefka Drolčeva
V	sredo, 22. decembra ob 21. uri
(PREMIERSKI ABONMA)
V	četrtek, 23. dec. ob 21. uri (ABONMA PRVA PONOVITEV)
V	soboto, 25. dec. ob 16. uri
(OKOLIŠKI ABONMA)
V	nedeljo, 26. dec. ob 16. uri
(ABONMA NEDELJSKI ... POPOLDANSKI),
V	torek, 28. dec. ob 20. uri (ŠTUDENTSKI ABONMA)
V	sredo, 29. dec. ob 21. uri (SINDIKALNI ABONMA)
V	četrtek, 30. dec. ob 21. uri
(INVALIDSKI ABONMA)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Razširili bodo prehod pri Fernetičih
Na deželnem skrbništvu za javna dela so bila na zasebni dražbi 14. tm. oddana dela za ureditev in razširitev obmejnega prehoda proti Jugoslaviji pri Fernetičih, vključno z zidarskimi deli in napravami za ogrevanje ter elektriko, na osnovi izklicne cene 44 milijonov lir. Dela si je zagotovilo gradbeno podjetje CESIA iz Trsta.
Gledališča
VERDI
Danes ob 20.30 zadnja predstava Luzzattove opere »Judita« za red C v parterju in ložah ter za red A na balkonih in galerijah.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje tudii prodaja vstopnic za prvo predstavo Verdijeve opere «Rigo-letto«, ki bo v petek ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red B na balkonih in galerijah.
Opero bo dirigiral Nino Verchl, naslovno vlogo pa bo pel Licinio Montefusco. V ostalih vlogah bodo nastopili:	Mlchele Molese (vojvoda
iz Mantove), Amelia Benver.uti (GU-da), Federico David (Sparafuclle) in Armanda Donato (Magdalena), poleg njih pa še Bruna Koachini, Vito Su-sca, Lucio Rolli, daimondo Batte-ghelli in Maria Orazia Vessetli.
Orkester, zbor in balet gledališča Verdi, Režija Gianrico Becher. Zborovodja Giorgio Kirschner.
Nazionale 15.30 »Ipcress« Tehnico-lor. Michael Calne, Guy Dobman.
Arcobaleno 16.00 «La lunga strada delta vendetta« Technlcolor. We-stem. Marianne Koch.
Excelslor 16.00 «La Mandragola« Ro-sanna Schiaffino, Philippe Leroy. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «1 7 magnificl jerry» Technlcolor. Jerry Levvis. Bella Butterworth.
Grattacielo 15.30	18.30 21.45 «My
fair lady» — Technlcolor. Panavi-slon. 70 mm, Audrey Hepburn, Rex Harrlson Zadnji dnevi.
Alabarda 16.30 «11 grande sperone« VVestern. John Wayne.
Filodrammatlco 16.00 «Hong Kong, un addio« Colorscope Antonella Lualdi Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.00 «Castelll dl sabbla«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.00 «1 miši,en d' Roma« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.00 «11 giuramento del Sioux» Technlcolor. Charlton He-ston.
Capitol 15.30 «11 terzo glomo« Tecn-nicolor. George Peppard. Prepovedano mladini pod i4; letom,
lmpero 16.00 «Le bambole« Prepovedano mladini pod 18 letom.
Vlttorio Veneto 16.00 «11 processo« Elsa Martinem. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 »McLlntock« Technlcolor, John Wayne, Maureen 0’Ha-ra.
Zadnji dan.
Astra 16.30 «Mondo cane N 2» Prepovedano mladini pod 18 letom.
Astorla 16.30 «Anastasia» Technico-lor. Ingrid Bergman. Yul Brynner.
Abbazia 16.00 ((Anatom a tli un assas-sinio« Prepovedano mladim pod 14. letom.
Ideale 16,30 «Un giorno dl terrore« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Skedenj 16.00 «3 dellttl per Padre Brovvn« Pustolovski Plin.
Sintetične preproge
In preproge za nodnlke iz plastike ((BALATUM« ln rMERA-KLON«. Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice »RIKETT« ln «ARMSTRONG». Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. I'l ALP LAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 . Tel. 95-919
-----------■ i	■	■	.
Mali oglasi
ZLATE predmete, ure. prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri komisionarju DARVV1L. Trst. Piazza S. Giovanni 1.
VESPE, LAMBRETE. vse potrebščine in nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih Cenah dobite pri A.M.A.R., Trst, Ul. del Bo-sco št. 6 — tel. 41946
Dr Caidassi je naglasil, da se polagoma bliža rešitvi tudi vprašanje pristaniške ustanove, za katero bodo finančno prispevale država, dežela in Sklad za Trst, pozneje pa bodo po vsej verjetnosti Trstu podelili še nadaljnja finančna sredstva iz sklada za uresničevanje modrega načrta. Tržaška trgovinska zbornica se je predsedniku ministrskega sveta, zakladnemu ministru in ministru za trgovinsko mornarico zahvalila za razumevanje in pomoč pri reševanju problemov, ki zadevajo tržaško pristanišče. Hkrati s tem pa je izrazila svojo hvaležnost tudi predsedniku deželne vlade Ber-zantiju, vladnemu komisarju Maz-zi in parlamentarcu Belciju, ki so uspešno ponesli v Rim tržaške želje. Zbornica je tudi povabila ministra Spagnollija, naj v kratkem obišče Trst in naj se na mestu samem spozna z vprašanji, ki n.i našem področju še vedino čakajo primerne rešitve.
Na koncu je odbor vzel v pretres še nekaj drugih vprašanj gospodarske narave, tako vprašanje bodočega razvoja javnih del v deželi, dalje vprašanje namestitve posameznih deželnih uradov vpra šanje gradnje plinovoda z Jadrana v notranjost Evrope ter vpra šanje nadaljnje specializacije tr žaškega velesejma v lesni stroki.
Trgovci, obrtniki»gostilničarji!
BOŽIČNA IN NOVOLETNA ŠTEVILKA
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
bosta imeli večji obseg in višjo naklado, zato prosimo, da nam pošljete svoje božične in novoletne oglase ter voščila najkasneje do 22 t. m. — Lahko tudi samo telefonirate na štev. 37-338
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Pristaniških tarif ne bodo povišali
V prostorih vodstva Javnih skladišč je bil predsinočnjim sestanek med koristniki tržaške luke, ki ga je sklical začasni komisar podjetja gen. Battaglieri. Gen Battaglieri je poročal o sobotnem sestanku o tržaškem pristanišču v Rimu ter orisal glavne značilnosti obvez, ki so jih vladni organi prevzeli do tega vprašanja. Govornik je med drugim naglasil, da ne bo vodstvo Javnih skladišč zaradi novo nastalega momenta povišalo tarif za razne pristaniške usluge, kakor je bilo napovedano, s tem pa bo dana podjetju in tržaškim operaterjem možnost, da brez skrbi razširijo svoje poslovne stike z domačimi lin tujimi koristniki tržaške luke.
SRDT sporoča, da >e vpisovanje za zimovanje na Livku zaključeno. U-deleženci morajo poravnati vpisnino najkasneje do torka 21. tm. v Trža Skl knjigarni. Kdor ne bo pravočasno plačal ga bomo črtali.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
15. decembra 1965 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa Je 14 oseb UMRLI SO: 80-letni Vincenzo Francih, 75-letni Arturo Cosentinl, 86-let-na Anna Delconte vd. Rossi, 90-letni Canuto Grassilli, ?0-letna Gisella Scracl-n vd. Martinem, 67-letna Giu-seppina Serlau vd. Lonzar, 80-letna Stefania Ferluga, 56-letni Giovanni Gorlup, 65-letn! Giovanni Giorgluttl. 65-letnl Angelo Bevilacq,ua, 81-letna Palmira Petrina por. Bremini, 62-let-rvi Augusto Tiberio, 52-letna Amalla Cimoltn vd. Magris, 76-letna Alba Taucer.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <13.	12.	- 19.	12.)
Biasoletto,	Ul.	Roma	16;	Al	Gale-
no. Ul S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Al-la Madonna del Mare, Trg Piave 2-SanFAnna, Pobočje sv. Ane 10; Da-i?„n.zo> tV;'- Bernini 4; Godina. A117-
niEAA V' . G‘?nastlca 6; A1 h'oyd. Ul. Orologlo 6; Sponza, Ul. Montor-slno (Rojan).
Od	13.	do 16.	ure
Biasoletto,	Ul.	Roma	16;	Al	Gale-
S' Clllno 36 <Sv- Ivan); Al-la Madonna del Mare, Trg Plave 2: SanFAnna, Pobočje sv. Ane 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN .,°»v.anzo> U1- Roma *'■ Godina, Al-,®A' Ul. Glnnastlca 6; Al Lloyd, Ul. Orologlo 6; Sponza. Ul. Montor-slno 9 (Rojan),
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina svojega nečaka Pinka Tomažiča darujeta Sonja in Just Colja 2000 lir za Glasbeno Matico ln 1000 lir za Športno združenje «Bor».
Namesto cvetja na grob pok. Loj*1 ke 2užek poklanjata družini Zavad-lal in Caviglla 10,000 Ur za Dijaško Matico.
V	počastitev Pinka Tomažiča darujeta družini Karlo In Mario Cok 3000 lir za Dijaško Matico
V	počastitev spomina Finka Tomažiča daruje Elviro Savi 1000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina pok dr. Iva Gorjupa darujejo Kravsovi 2000 Ur za Dijaško Matico
SOŽALJE
Učiteljski zbor in odbor Glasbene Matice v Trstu izrekata svoje globoko sožalje bivšemu kolegu Aleksandru Vodopivcu in drugim sorodnikom ob smrti očeta Angela.
Naznanjamo žalostno vest, da nas Je nenadoma zapustil naš dragi oče, mož lij brat
Angel Vodopivec
Pogreb pokojnika bo danes ob 15. uri iz bazovske cerkve na domače pokopališče.
Žalujoča žena, sinova Aleksander
in Branko z družinama, sestre ter drugo sorodstvo
Trst - Milan - Bazovica, 16.12.1965.

IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Begunskemu kriminalcu priziv ni pomagal: sedeti bo moral skoraj sedem let in pol
Jugoslovanke, ki so prihajale v Trst, je napadal, jim jemal denar in jih zvabljal na samotne kraje, da bi jih posilil
SEJA OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU
Pred prizivnim -odiičem (predsednik Franz, tožilec Marši, zapis nikar Parigi, obramba Marpill,;ro) se je moral ponovno zagovarjati 38-letni jugoslovanski begunec Hjordjo Colakovič, ki je po’rodu iz Knina in ki je imel že večkrat opravka s policijo Na sodišču prve stopnje in potem na prizivnem sodišču se je moral to pot zagovarjati zaradi poskusa posilstva, nenravnih dejanj', prekrška cestnega zakona, nošnje orožja, ropa in tatvin Ko je pred časom Colakovič prijel v naše mesto, si je izbral za svoj delokrog železniško in avtobusno postajo, a za svoje žrtve jugoslovanske državljanke, ki pri-Bajajo v Trst. Tako je 18. aprila letos nagovoril na avtobusni postaji Rozo Antič, naj se odpel>e z njim z avtom. Odpeljal jo '"e v gozdič blizu Padrič, toda ženska mu je zbežala, ko je spoznala, kaitšne namene ima. V avtu je pustila 1 1 žganja, 10 zav,.;čk»v etgaret, 20 jajc, 10.000 lir in 4 do-«rje, ki si jih je Colakovič seveda pridržal.
Ob neki drugi priliki je nagovoril Marico Veseli l >wc' in Miloša-vo Vasiljevič, naj mu izročita denar. da ga bo zamenjal Zenski sta mu izročili 80.000 din. toda podiež si je nenadoma izmislil, da se ne počuti dobro in je izginil z denarjem, kovČKom, obleko m transistorskim sprejemnikom
Na praznik 1 maja s. je izbral btojno Krstovo in Anko Ivanovo por. Mihajlovo. Najprej ju je na njuno željo odpeljal do pokopališča pri Sv. Ani. Mihajlova je odšla na pokopališče, Krstova pa jq ostala s Colakovičem v avtu. Namesto, da bi počakal, da se Mi-hajlova vrne, je zlikovec pognal
motor ter se odpeljal proti Križu. Zapeljal je vozilo na sam ten kraj ter grozil ženski s samokresom, da bi jo posilil Krsteva je začela vpiti na ves glas ter skušala vzeti iz avta svojo in Mihaj-lovmino torbo, toda Colakovič je pritisnil na plin in zbežal. V torbah sta imeli ženski 22.000 dii , 22.000 lir, 4 dolarje in potne liste. Trije dečki, ki so pričali na prvostopnem procesu, so prisostvovali ogabnemu dogodku.
Med nadaljnjo preiskavo so u-gotovili, da je bil Colakov!č že osemkrat obsojen v raznih drža vah. Ni bilo niti res, da je bi služben pri švicarskem državljanu Werru kot šofer, res pa je, da je temu Švicarju ukradel avto Na obravnavi prve stopnje je javni tožilec zahteval, na; sodniki obsodijo Colakoviča na 4 leta in 8 mesecev zapora, 4 mesece p*'-pora in 280.000 lir globe Sodišče pa je znatno zvišalo kazen ter ub-sodilo Colakoviča na 7 let zapj ra, 5 mesecev pripora, 255.000 lir globe in denarne kazni Proti tej razsodbi, ki jo je izreklo tržaško kazensko sodišče v Juliju letos, se je pritožil samo Colakovič. V obrazložitvi pr»zivn ne obstaja no .	.	_ Jgrešil
njene prekrške in zločine.
Prizivni sodniki pa niso upoštevali tega priziva, temveč so spre-jeli. zahtevo generalnega prokuratorja, naj se potrdi prvotna razsodba
je trdil, da sploh ben dokaz, da je on zagrešil orne-
a	..i„.x: 
Prispevajte m DIJAŠKO MATICO!
ORGANIZIRANA GOLJUFIJA POTUJOČEGA TRGOVCA
S praški so obljubljale nagrade ki pa jib od nikoder ni bilo...
Policija je vseh sedem mladih razprodajalk in njihovega ^delodajalca* prijavila sodišču zaradi goljufije
Skupina sedmih deklet je te dni gospodinjam na Katinari ponujala v prodajo novo vrsto pralnega Praška *Novo Dex» po 300 lir zavojček in istočasno obljubljala, da bodo gospodinje dobile razne nagrade, od televizorja in pralnega stroja, do radia in gramofona. Seveda so gospodinje na Katinari Pridno kupovale pralni prašek, toda o nagradah ni bilo ne duha ne sluha. Nekaj časa so gospodinje čakale, potem pa so se naveličal* m se potrudile na komisariat prt Sv. Soboti, kjer so povedale, kaj *e jim je pripetilo.
Agenti so uvedli preiskavo in »e tudi sami podali na Katinarn Ni jim bilo treba dolgo čakati, ker so se naslednjega jutra spet Pojavila dekleta in začela hoditi od hiše do hiše ter ponujati pralni prašek.
Policisti so dekleta prijeli in jih pospremili na kvesturo na zaslišanje. Dekleta, 34-letna Zaira Montagner iz Mester, Ul, Pisino ?l-3; 19-letna Pierina Giaconietti j Carpeneda pri Benetkah, Ul. della Pineta 16; 20-letna Santina Batain iz Mester, Naseije Aretu-?a 4; 28-letna Adriana Caleghin ir Zellarina pri Benetkah, Ul. Simone Martire 5; 18-letna Fiorella iz Mester; 21-letna Luisa Sini-Saglia iz Mester, Ul. Tergorina 16 in 16-letna Luisa C. iz Benetk, so Povedale, da jih 'e vsako jutro Pripeljal v Trst 29-letni potujoči trgovec Piergiorgio Zorzetto iz Sc-orzeja, Ul. Qlmara 17, jim dajal Zavojčke pralnih praškov in jih Pošiljal po domovih. Od vsakega Prodanega zavojčka so dekleta i-mela 80 lir dobička, pri tem pa so morala obljubljati, da bodo go-apodinje dobivale nagrade, ki pa niso nikoli prišle, ker jih eno-•tavno ni bilo.
jočega trgovca prijavili sodišču zaradi goljufije. Prijavljenke so agenti pustili na začasni svobodi.
Tat v Ricmanjih ukradel iz stanovanja zlatnino v vrednosti 200.000 lir
Tatovi so še iz mesta preselili v okolico. Predvčerajšnjim zjutraj je neznanec prišel v stano vanje 25-letne Cvetke Glavina por. Vatovec v Ricmanjih št. 156 in odnesel zlatnine za skupno vrednost okrog 200.000 lir. Okrog 8. u-re je Glavinova zapustila stanovanje in odšla v pekarno svojega tasta v središču Ricmanj, kjer je pomagala prodajati kruh. Domov se je vrnila okrog 10. ure in na svoje veliko presenečenje ugotovila, da jo je nekdo prehitel. Neznanec je izkoristil odsotnost lastni-
Planinski večer v Kulturnem domu
Sinoči je bil v Mali dvorani Kulturnega doma 3. planinski večer ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo v Trstu. To pot je bila tema večera zelo stvarna in iivljenjska, saj je zadevala vprašanje gradnje velikega akumulacijskega jezera v Soški dolini med žago in Bovcem.
Primorski Slovenci smo čustveno zelo povezani s to prelepo alpsko dolino, saj je tam med drugim tekla tudi zibelka našega največjega primorskega pesnika Simona Gregorčiča. Ali naj se spremeni podoba te doline zaradi gospodarskih nujnosti? O tem vprašanju je včeraj govoril prof. Boris Pahor, ki je zanikal te nujnosti, trdeč, da je mogoče najti druge poti za reševanje gospodarske problematike v zvezi s preskrbo električne energije. Govornik je med drugim navedel tudi številne izjave prizadetih ljudi jposebno iz Čezsoče), ki trdijo, da kmetijstvo v njihovem okolju ne propada ter ja torej izvita iz trte trditev, da za kmetijstvo gradnja hidroelektrarne Trnovo ne pomeni nobene izgube.
Na vsak način je prof. Pahor
Potem je bilo vse lahko Glavinova je namreč pozabila zaklenit: vežna vrata; tat je zato vstopil in se napotil naravnost v spalni co, kjer je na nočni omarici našel šatuljo. Vse je bilo zelo enostavno. Neznanec je odprl šatuljo in iz nje pobral prstan s sinjim kamnom, obesek za kravato zlat obesek, dva para uhanov, od katerih je bil eden z briljanti, zaročni prstan, ogrlico, zlato otro ško zapestnico in žensko zapestno uro.
Glavinovi ni preostajalo drugega, kot da se je zglasila na komisariatu pri Sv. Soboti, kjer je tatvino prijavila, povedala je tudi, da se tat ni dotaknil ničesar dru-
t, ........... ,	, |Be8a ter da je ukradel samo pred-
Policisti so izpolnili zapisnik in mete, ki jih je hranila v šatulji. »kupino sedmih deklet ter potu-1 Preiskava ie v teku.
povzročila določene motnje tudi glede vremenskih razmer, da nn govorimo o skoraj gotovem onesna ženju bregov umetnega jezera ob visokem nihanju jezerske gladine (praznjenje jezera zaradi stiske pri proizvajanju električne energije).
Vsi ti pomisleki so brez dvoma zelo tehtni in umestni. Žal nam je le, da se glede tega vprašanja ni razvila diskusija.
Na kraju je prof. Pahor na kratko predstavil občinstvu novo planinsko knjigo «Pot v planine», ki jo ie napisal zdravnik dr. Rafko Dolhar.
Dr. Mašera je jjotem prečitala pismo, ki ga je na Ljudsko skupščino socialistične republike Slovenije naslovil odbor SPD v Trstu in ki vsebuje ^ziv na pristojne organe, naj ne dopustijo, da se spremeni z gradnjo umetnega jezera zunanja oblika zgornje Soške doline, ki je svoj čas niti italijanska oblast ni iznakazila.
V ilustracijo svoje knjige je nato dr. Dolhar prikazal številne diapozitive, ki prikazujejo lejjote zapadi:"'. Julijcev jeseni in pozimi.
Trčenje vozil v Ul. Formica H
Na križišču Ulic Corsica in Formica sta se vC&riiJ ob 8.30 zaletela fiat 600 GO 14477 Silvia Caravella, starega 32 let, doma iz Ul. S. Gio-vanni 6, in' opel ■ kadet GO 32329 prof. Stefana Bukovca, 36, iz Ul. Michelsteadter 1. Fiat se je peljal po Ul. Formica proti Rafutu, opel pa po Ul. Corsica proti Ul. Formica. Pri trčenju se je ranila potnica fiata 52-Ietna Vincenza Ca-ravello. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okre-.vanja v 6 dneh, ker se je udarila
?*’ *	° I,drl skozi vrtna vrata v čelo; v bolnišnico so jo odpe-
in se znašel na vrtu pred hišo	J ^
Soglasna odobritev proračuna občine Steverjan za leto 1966
10 milijonov so namenili za ureditev in asfaltiranje cest • Finansirali bodo tudi tretjo (in zadnjo) fazo izgradnje vodovoda v občini
Občinski svet v Steverjanu Je na svoji seji v torek zvečer soglasno odobril proračun za leto 1966. Dohodki bodo znašali predvidoma okoli 25 milijonov lir, izdatki pa okoli 40 milijonov; za kritje primanjkljaja bodo najeli pri državni posojilnici 15 milijonov lir posojila. Proračun predvideva skoraj prav takšne dohodke in izdatke kot lanski.
Med pomembnimi stroški naj navedemo znesek 10 milijonov lir, s katerimi bo občinska uprava popravila občinske poti. Za tretjo fazo izgradnje vodovoda, ki bo stala skupno 13.8 milijona lir, bo občinska uprava prispevala 25 odstotkov. Za šolstvo bodo potrošili na-dalnjih 600 tisoč lir. Manjši zneski so določeni za druga javna dela. V diskusiji so omenili potrebo po popravilu cerkvene ure v Steverjanu in na Jazbinah.
župan Slavko Klanjšček Je za obrazložitev stroška za popravilo cest dejal, da bodo med drugim s tem denarjem asfaltirali cesto od Bukovja do Sovence, če deželna uprava ne bi prispevala lastnih sredstev za ureditev te tako potrebne turistične poti. O tem vprašanju se je župan pogovarjal tudi s
iiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiuiiiiiiiniiniiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiMiM«
pokrajinskim predsednikom Chien-tarolijem.
Zvišali so mesečno nagrado županu od 10 na 15.000 Ur; odobrili povprečne cene za trošarinske tarife, ki Jih Je sestavila pokrajinska komisija za cene; zvišali plačo občinskim uslužbencem za 3.200 Ur mesečno (izenačenje prejemkov s prejemki državnih uradnikov) i.er potrdili sklep občinskega odbora o izplačilu denarja dijakom za potnt-ne in nakup šolskih knjig, sklep pa morajo poslati deželni upravi, da jim pošlje svoj delež pri kritju teh stroškov.
Ko so izčrpali točke dnevnega reda, je župan Klanjšček prebral pismo otroške vrtnarice, ki prosi obči-no, da bi za potrebe vrtca kupili vrtiljak s štirimi prostori, ki stane 36 tisoč Ur; svetovalci so dali dovoljenje občinskemu predstavništvu, da opremi vrtec, v katerem je sedaj 13 otrok dolski pouk se bo zaključil pred božičem. Takrat se bo tudi zaključilo šolsko leto; prihodnje se bo začelo meseca marca. V Steverjanu ima vrtec zimske počitnice, ker tako najbolje ustreza staršem, ki so poleti na moč zaposleni z delom v vinogradih in sadovnjakih. Na seji so svetovalcem pri-
poročili, da bi v prihodnjem šolskem letu vsi starši poslali otroke v vrtec.
Med obravnavo primera neke ženske, ki so sklenili čez zimo poslati v bolnišnico, da bi bila preskrbljena. so svetovalci predlagali, da bi pokrajinska uprava razmišljala o izgradnji podobnega Doma onemoglih kakršen Je v Ločnlku, v katerem pa bi dobili oskrbo potrebni prebivalci vseh majhnih občin, ki si ne morejo zgraditi svojih domov in katerih občani ne morejo dobiti zatočišča v goriškem domu. ker služi samo za občane Gorice.
Svetovalec Ciril Klanjšček Je načel vprašanje prometne varnosti na križišču na Bukovju, kjer Je slaba vidljivost in se lahko pripeti prometna nesreča. Ugotovili so, da bodo organe v vasi, ki skrbijo za prometno varnost, zaprosili, naj opomnijo neprevidne voznike.
Za potnike, ki čakajo na avtobus, pa naj se zgradi ena čakalnica na Bukovju, druga pa v Gorici, župan Klanjšček je pristavil, da bo med svojih prihodnjim pogovorom z gorlškim županom omenil to potrebo števerjanskih občanov.
PRIPRAVE ZA PROSLAVO
Na današnji dan pred 20 leti obnovljeno SPD v Gorici
Društvo pripravlja za januar interno proslavo v Gorici in poleti zunanjo planinsko proslavo
Odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici je posvetil večji del svoje zadnje seje pripravi proslave 20. obletnice obnove SPD, ki je ponovno oživelo prav na današnji dan, se pravi 16. decembra 1945.
Da bi omogočili udeležbo pri proslavi vsem članom, ki si to želijo, je bil sprejet sklep, da bodo v prvi polovici prihodnjega Januarja priredili interno proslavo v prostorih kluba «S. Gregorčič« v Gorici. Podrobnosti za to proslavo bodo še določili, vendar se odbor strinja s tem, da bi bilo treba na njej prikazati 20 let dela SPD in njegov pomen, tako s primernim poročilom kot tudi s slikami in drugo dokumentacijo. Proslava bo združena tudi s kulturno manifestacijo.
V poletnih mesecih pa namerava društvo prirediti zunanjo manifestacijo v prosti naravi, na katero bo povabilo tudi predstavnike so rodilih prijateljskih društev in organizacij.
Predsednik Kumar je na seji poročal tudi, da je PZS iz Ljubljane ob priliki martinovanja v Kobaridu darovala društvu tri knjige o planinstvu za društveno knjižnico
Pregledali so tudi obračun za martinovanje in se pomenili o raznih drugih upravnih zadevah ter eventualnih smučarskih izletih na go-riška smučišča.
ZAHTEVA DRŽAVNEGA PRflVPNIKfl PRED POROTNIM SODIŠČEM V GORICI
Po 9 let zapora za Munarina in Dornija ter 11 let in 10 mesecev za Lo Prestija
Zahtevat je tudi globo po 440 tisoč lir za prva dva m 600 tisoč za Lo Prestija - Danes ob 10. uri nadaljevanje razprave z govori branilcev
KIMO «1B18» P BOS E K
predvaja danes, 16. t. m„ ob 19.30 barvni film:
Gli scbiavi piu hrti del mondo
(NAJMOČNEJŠI SU2NJI NA SVETU)
Igrata: GORDON MITCHELL — SCILLA GABEL
Kiit p nn in čin n
predvaja danes, 16. t. m., ob 18. url dramatični film:
zt
v\
-“S-	1
ALL’ OMBRA DEL RICATT0
(V SENCI IZSILJEVANJA)
V zmedi neworleanskega pusta se nekdo bori proti smrti.
Igrajo;
EDMOND O’ BRIEN VERA MILES ROBERT CULP
UNIVERSALTECNICA
RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPER AVTOMATIČNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDY - REX - CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije
UNIVERSALTECNICA Trleste - Trst Corso Garibaldi SL 4 tel. 41 -243 In Trg Goldoni St. I
ljali z rešilnim vozom Zelenega križa. Škodo sta utrpeli obe vozili. Zapisnik o nesreči je sestavila mestna policija.
DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici iekarna «AL CORSO«, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj je bila v Gorici najvišja dnevna temperatura 7,2 stopinje ob 16.30 in najnižja 2,2 stopinje pod ničlo ob 6. url. Povprečna vlaga 82 od sto.
Državni pravdnlk dr. Ballarin je včeraj nekaj pred 13. uro zaključil svojo obtožnico s predlogom porotnemu sodišču, naj spozna vse tri obtožence Benita Munarina, Carla Dornija in Glampaola Lo Prestija krive ropa v podružnici gorlške mestne hranilnic^ v Romansu in predlagal zanje naslednje kazni: Benlto Muriarin 5 let, 4 mesece in 360 tisoč lir gfd6‘4“za rop, dalje 3 leta In 4 mesece ter 80 tisoč lir globe za tatvino ter 4 mesece pripora za nošnjo In rabo orožja. Enako kazen Je zahteval tudi za Carla Dornija. Za Glampaola Lo Prestija, ki Je bil že kaznovan, pa je predlagal za eno tretjino višjo kazen ln sicer 7 let, 5 mesecev in 10 dni ln 480 tisoč Ur globe za rop, 4 leta In 120 tisoč lir globe za tatvino ter 5 mesecev in 10 pripora za nošnjo orožja.
Svojo obtožnico Je državni pravdnlk začel z ugotovitvijo, da se v zadnjem času često dogajajo tatvine ln ropi; avtorji so največ pripadniki povojne generacije, ki so se predali takim podvigom zaradi objestnosti ln lagodnega življenja z vsemi ugodnostmi ln brez težkega dela. Munarina Je označil kot najbolj Inteligentnega Izmed trojice na obtožni klopi, ki Je nezadovoljen s svojim poklicem navadnega brivca ln se čuti poklicanega za nekaj več, saj se Je bavll celo s pesništvom. Da bi se uveljavil, je krenil na pot kriminalitete. Lo Pro-
.........................milimi.u.nn....nnini
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Po vsej Slovenski Istri se je začelo obiranje oljk
Gradnja koprske železnice se nadaljuje - Tri nove knjige Primorske založbe «Lipa»
Po vsej Slovenski Istri Je te dni izredno živahno. Začelo se je obiranje oljk. Marsikdo, ki ni poučen, sodi, da je oljka pomemben kmetijski pridelek predvsem v Hrvat-ski Istri, medtem ko naj bi po slovenskih istrskih vaseh izumirala. Letošnji podatki pa kažejo, da temu ni tako. Strokovnjaki iz štirih oljarn, kjer zbirajo in predelujejo oljke, sodijo, da bo skupen pridelek letos znašal v Slovenski Istri okrog 150 vagonov, kar znaša okrog četrt milijarde dinarjev. Res je sicer, da sta hudi zimi leta 1929 in 1956 močno prizadeli oljčne nasade v Slovenski Istri, vendar se položaj iz leta v leto popravlja. Oljke so poleg vina ter povrtnin glavni zaslužek istrskega kmeta in številni agronomi sodijo, da Je prav pri gojenju oljk še dosti rezerv. Predvsem bi bilo potrebno cepiti stara drevesa z belico, ki je odpornejša proti mrazu, hkrati pa daje tudi do 24% olja, ali šest odstotkov več kot nekultivirana drevesa. Razen tega imajo cepljenke tudi to prednost, da rodijo vsako leto.
Sicer pa moramo povedati, da Je kmečko prebivalstvo v Istri zdaj po gospodarski reformi bolje stimulirano za svoje delo. Jedilno olje Je dobilo zdaj soUdno ceno, pa tudi stroški za oljarne niso pretirani, saj plačajo za predelavo in prevoz le okrog 4 tisoč dinarjev pri 100 litrih olja. Ker so zdaj urejene cene tudi za druge kmetijske pridelke, se seveda že zdaj pozna, da so se kmetje lotili intenzivnejšega obdelovanja zemlle.
Nekoliko večja pomoč bo potrebna podeželju samo kar zadeva strokovne kadre. Predvsem gre za pomoč pri usmerjanju proizvodnje (za Istro so rentabilni v glavnem le vinogradi, oljčni nasadi in zgod-
njespomladanska ter poznojesenska povrtnina) ter pomoč, da bi bili pridelki kvalitetnejši.
* • *
Čeprav Je še zmeraj pereče vprašanje sredstev, se gradnja koprske železnice nadaljuje. Doslej so zgradili okrog 50 manjših objektov in dva večja podvoza. S poskusnimi deli so začeli tudi v 600 metrov dolgem predoru Dol. Pri graditvi proge dela okrog 300 delavcev štirih podjetij: Vodne skupnosti iz Kopra, SGP Primorja iz Ajdovščine, Slovenija ceste iz Ljubljane in 2GP iz Ljubljane.
• • *
Primorska založba LIPA je Izdala tri nove knjige. Najpomembnejše delo je vsekakor Izbor najpomembnejših ustvaritev primorskega rojaka dr. Bogomira Magajne z naslovom «2ivljenje in sanje«. V knjigi je izčrpen prerez pisateljevega dela Izpod peresa Marijana Breclja.
Naslednja knjiga, ki bo nedvomno pritegnila pozornost bralcev, je roman o Beethovnu.
Končno je založba izdala še četrto knjigo o Angeliki. Tisti, ki so prebrali prve tri romane, bodo nedvomno tudi tokrat željno posegli po tem zanimivem čtivu, ki sicer ne sodi med vrhove literarnih stvaritev, pa tudi ne med navadno plažo, kamor ga hočejo nekateri po krivici uvrstiti.
* • •
Učenci osnovne šole «Pinko Tomažič« v Kopru so s priložnostno slovesnostjo počastili spomin narodnega heroja Pinka Tomažiča, ki so ga fašisti ustrelili pred 25 leti. Kot vsako leto so tudi letos učenci poslali pozdravno pismo Pinkovi materi Emi Tomažičevi.
stl je le povprečen kriminalec brez | državnemu pravdniku za obtožnico,
posebne inteligence, Dorni pa je tisti, ki Je bil od vseh najbolj pod vplivom ostalih dveh.
Kar se tiče prvotnega priznanja, ki so ga trije obtoženci potem u-maknlli, Je državni pravdnlk poudaril, da bi morali predložiti primerne dokaze. V njihovem primeru pa so prvo priznanje potrdile tudi druge okolnosti preiskave, saj so obtoženci navedli tudi take podrobnosti, ki bi karabinjerji drugače nikoli ne izvedeli zanje. Tu je navedel primere nekaterih drugih tatvin in tudi nameravanih tatvin, za katere jih sploh nihče ni vprašal in ki so jih v svoji Izpovedi obtoženci tudi navedli. Sem spada tatvina v trafiki Lenzi, rop pri davkariji v Gradiški, nameravana tatvina v uradu za sodne dražbe itd.
Tudi zunanjost obtožencev se glede na izpovedi prič strinja z opisom ki so ga te dale o njih. To se nanaša tako na višino Munarina in Dornija, kot na lase tega slednjega in lasuljo Munarina. Pri ogledu na kraju ropa se je sodni dvor lahko prepričal tudi o drugih podrobnostih, ki se skladajo s prvo izpovedjo obtožencev.
Govoreč o posameznih obtožen cih, Je državni pravdnlk prikazal neskladne izjave prič. ki so Jih obtoženci navedli v svojo obrambo z namenom, da bi si preskrbeli primeren alibi za usodni ponedeljek 4. januarja popoldne. Vse priče so bile v svojih izjavah nejasne; predvsem pa nobena od njih ni mogla jasno povedati, kje so bili eden ali drugi izmed obtožencev tistega dne med 14. In 16. uro. Pravtako ni nihče mogel potrditi, da bi tistega dne nosil Dorni brke in brado. Pač pa so ugotovili nasprotujoče si izjave prav pri pričah, ki naj bi bile v korist obtožencev.
Govornik je poudaril važnost pričevanja Lucla Colauta iz Verse, o katerem so sami obtoženci v svojih prvih zaslišanjih izjavili, da Je bil v njihovi tolpi tudi pri ropu, pozneje pa so to preklicali. Njegova obtožba je verodostojna in podkrepljena s podrobnostmi. Priznal je med drugim, da Je sodeloval pri generalki za rop, pri samem ropu pa so ga izključili, ker Je bil domačin. Priznal Je soudeležbo tudi pri drugih tatvinah. Pravtako Je s pričami in točno navedel svoj alibi za tisto popoldne, ko je bil izvršen rop v Romansu.
Svoja izvajanja Je državni pravdnlk zaključil z ugotovitvijo, da Je krivda vseh treh obtožencev jasna ter predlagal zanje po zakonu najnižjo določeno kazen, kateri naj se prišteje nekatere obtežilne okolnosti. Dodal je tudi, da ne predlaga nobenih olajševalnih okolnosti, ker jih obtoženci s svojim zadržanjem niso zaslutili.
Na začetku včerajšnje razprave Je branilec odv. Antoninl iz Trsta, ki je bil od treh braniteljev edini prisoten, protestiral proti odloku sodnega dvora od prejšnjega dne, da ne bo pripustil nadaljnjih prič obrambe k zaslišanju, ker nimajo nič bistvenega povedati. Predlagal je, naj bi sodišče ta svoj sklep umaknilo in zaslišalo še nekatere priče, ki so Jih predlagali.
Državni pravdnlk Je temu ugovarjal in poudaril neskladnost izjav številnih prič obrambe, ki to Jih zaslišali ln ki so bile v opreki z izjavami obtožencev samih. Zadeva je po njegovem mnenju že tako jasna, da bi predlagane priče ne mogle ničesar spremeniti.
Po polurnem posvetu Je sodni dvor v resnici zavrni) predlog o-brambe ln predsednik Je dal besedo
iz katere smo zgoraj navedli naj važnejše. Razprava se bo nadaljevala danes ob 10. uri z govori branilcev.
Posojilo hranilnice tekstilni tovarni
Goriška hranilnica bo izplačala tekstilnemu obratu v Podgori posojilo za razširitev in modernizacijo naprav. Predlog so osvojili na nedavnem sestanku predsednika Hranilnice dr. Musija, direktorja dr. Montcne, župana Martine in pokrajinskega predsednika dr. Chien-tarolija. Finansiranje tega največjega obrata na Goriškem je velikega pomena za gospodarski razvoj na ega mesta.
Otroške božičnice te dni v Tržiču
Podjetja in ustanove Iz Tržiča pripravljajo številne prireditve na katerih bodo obdarili otroke. Danes ob 17.30 bodo obdaril) otroke uradnikov CRDA. Jutri ln pojutrišnjem bodo v hotelu uradnikov v
delavcev Iz občine Tržič in ostalih krajev; darovalo jih je ravnateljstvo CRDA.
V soboto ob 15. url bo v kinu Azzurro božičnica, ki jo prireja ECA Iz Tržiča. Razdelili bodo 200 paketov. Isti dan ob 15.30 bo sekcija AN MIG razdelila na sedežu v Ul. Rossini 150 paketov, ob 17. uri pa bo svojim članom razdelila darila krvna banka.
Notranja komisija CRDA bo v nedeljo na dveh prireditvah v kinematografih Excelsior ln Principe razdelil 1750 paketov otrokom delavcev CRDA v starosti od 2 do 10 let; pričetek ob 9.30. Nekatera darila bodo Izžrebali, za zaključek pa predvajali otroško risanico.
S pričetkom oh 21. uri
Drevi v Gorici seja občinskega sveta
Drevi ob 21. uri se bo v Gorici sestal občinski svet. Za sejo so pripravili nadaljnjih 18 točk dnevnega reda, med katerimi naj omenimo resolucijo dr Battella o razmerah v livarni SAFOG, da bi se o njej razvila diskusija, v katero bi mogli poseči vse skupine. Razpravljali bodo o imenovanju posvetovalne komisije za splošni regulacijski načrt. Zbori Seghizzi bodo izplačali 80 000 lir izrednega prispevka ter Jačmill za posojilo 70 milijonov lir za izgradnjo novega zavoda Contavalle. Razpravljali bodo o materialnih vprašanjih uslužbencev mestne avtobusne službe ter podaljšanju zaposlitve nestalno nameščenega osebja na občini.
Jutri bo v Sovodnjah seja občinskega sveta
Za jufri 17. t. m. ob 19. uri je sovodenjskl župan sklical sejo občinskega sveta, ki bo po vsej verjetnosti zadnja v letošnjem letu. Temu primemo je tudi dnevni red zanjo bolj obširen, saj obsega kar 12 točk.
Najprej bodo obravnavali postavke za občinski proračun za leto 1966. Sledi razprava o odstopit-vi kosa občinskega zemljišča cerkvi na Peči, o določitvi nagrade županu za njegovo delo in izvedba nekaterih popravkov v postavkah računov za tekoče leto. Določiti morajo trošarinsko lestvico za 1966 ter periodične in druge poviške občinskim uslužbencem. Na dnevnem redu je tudi prispevek občine športnemu društvu iz Sovodenj, nagrade organistom in cerkovnikom za 1965 ter še več drugih upravnih zadev.
Ul. Cosullch ter v podjetju v Pan zanu razdelili 2000 paketov otrokom | kov bo objavljen v uradnem listu.
Za igralec Enalotla
olajšave med prazniki Ministrstvo za finance je tudi letos dovolilo poseben natečaj «Na-tale Enalotto«. Brezplačno se ga bodo mogli udeležiti vsi tisti igralci Enalotta ki bodo v tem tednu igrali dva ali šest listkov za vseh pet tednov, to je do natečaja št. 3 leta 1966. Igralcem ne bo potreben noben nov listek, imeli pa bodo pravico sodelovati pri žrebanju 70 dobitkov, med katerimi so trije avtomobili fiat, lambrette, električni gospodinjski stroji, avtomobilski radii Itd. Seznam izžrebanih list-
V Turjaku shod bivših partizanov brigade Fontanot
Pokrajinski odbor ANPI pripravlja za nedeljo 19 decembra popoldne v Turjaku shod bivših partizanov brigade Fontanot. Prisotni bodo tudi komandanti ostalih partizanskih formacij, med njimi Mario Fantini Sasso in Giovanni Pado-van Vanm Govoril bo Mario Liz-zero. Ob tej priliki bodo razdelili svojcem padlih 150 priznanic.
Shod bo od 21-letnici ustanovitve brigade v Suhorju v Sloveniji, kjer se Je zbralo 17. decemora 1944 nekaj stotin Italijanskih mladeničev. ki so odšli v hribe. Brigada se imenuje po bratih Licio in Ar-mldo Fontanot iz Ronk ter so jo sestavljali predvsem mladeniči Iz Tržiča. Vključena Je bila v divizijo Garibaldi Natlsone, ki Je Stela 769 borcev. Izmed katerih Je 150 padlo v hudih bojih do konca vojne.
....1............mil".....................IIIIIUII.milil...........................u
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA
Oddali so dela za asfaltiranje ceste Gorica-Sovodnje-Zagraj
Podjetje je prevzelo tudi gradnjo novega mostu čez Vipavo - Razgovori v Rimu o mednarodni železniški povezavi Goriva-Nova Gorica
V	torek zvečer Je bila redna tedenska seja pokrajinskega odbora. Vodil jo je predsednik dr. Chien-taroli, ki je poročal o dražbi, na kateri so oddali gradbena dela za razširitev in asfaltiranje pokrajinske ceste Gorica • Sovodnje . Za-graj.. Tako je po številnih zaprekah in zavlačevanjih končno tudi to delo prišlo v zaključno fazo. Gradnjo je prevzelo neko domače podjetje s popustom 16 od sto na predvideno vsoto 270 milijonov lir. Pokrajinska uprava računa, da bo zainteresirano prebivalstvo znalo upoštevati njene napore za izvedbo tega dela.
V	gradnjo je vštet tudi nov most čez Vipavo, ki bo odpravil sedanje vijuge na cesti proti Rubijam.
Odbornik Vezli Je predložil odboru odobritev natečaja za dodelitev podpore najpotrebnejšim viso-košolcem; zadeven natečaj bodo objavili v nekaj dneh ln prizadeti bodo lahko dobili kopijo pri pokrajinski upravi. Odbornik Vezli je nato že sinoči odpotoval v Rim, kjer se bo udeležil sestanka pri državnem podtajniku Manironiju, na katerem bodo razpravljali o mednarodni železniški povezavi med Gorico in Novo Gorico.
Odbor je nato sprejel več ukrepov upravnega značaja.
Dve nezgodi na delu
V	podgorski tekstilni tovarni se Je včeraj okrog 18. ure ponesrečil,
ko se je spotaknil ob prazno vrečo, ki je ležala na tleh, 43-letni Mario Batauz iz Romansa. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi zloma levega zapestja.
V Safog pa se Je ob 13 url ponesrečil pri delu 50-letni Ottorino Bressani iz Podgore Ul. Cuneo 42. Nudili so mu prvo pomoč, okreval bo v treh dneh
Pripeljali so smrečice za božična drevesca
Na Travniku so se včeraj pojavile prve smrečice za boiična dre vesca. V prihodnjih dneh se bo njihovo število še povečalo. Delavci mestne elektrarne so fe začeli nameščati Hce za božično razsvetljavo glavnih goriških ulic, tudi na Gradu so že ti teku dela za postavitev zvezde repatice.
Tudi izložbe trgovin so že uglašene na praznične motive. V trgovinah je iz dneva v dan večji promet, ki se bo stopnjeval tja do samih praznikov.
Hudo ranjena kolesarka ki jo je podrl avto
Včeraj okrog 11.40 je avto fiat «1300» povozil na križišču pri Ka-
privi 42-letno kolesarko Mafaldo
Picoiti por. Furlan iz Morara. Z avtom Zelenega križa so jo odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so Jo pridržali z rezervirano prognozo na zdravljenju. Žena je dobila udarec na lobanjo ter si je zlomila desno roko ln levo nogo.
Nesreča se je pripetila, ko,Je žena s kolesom prečkala cesto. V tistem hipu je privozil na križišče svoj avto fiat «1300» 46-letni Ales-sandro Bortolutti, trgovski zastopnik 1? S. Giovanni al Natisone, ter jo podrl.
Gorica
CORSO. 17.00: «Operazione mag-giordomo«, Paul Maurisse in G. Pace; francoski črnobeli film.
VERDI. 17.00: «Giulietta degli spi-riti«, G. Mašina in S Miilo. Italijanski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
MODKRNISSIMO. 16.00: «Chiama-ta Scotland Yard — 0075», H. Hielsen in C, Hariklia. Črnobeli angleški film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan
V1TTOR1A. 17.15: «11 ponte del so-spiri«, B. Malfey in G. M. Cana-le. Italijanski film v barvah.
CENTRALE. 17.15: «Yamoto gran-de Samuraj«, T. Mifune in Y. Taukasa. Japonski kinemaskope v barvah.
Novi člani odbojkarske C lige: stoje — Grilanc Božič, živec Stanko, \Vilhelm Vladimir, Budin Miloš; čepe — Kralj Mario, Morpurgo Pavel, Simoneta Zvonko, Milič Bruno
NAMIZNI UNIŠ
MLADINSKO EKIPNO POKRAJINSKO PRVENSTVO
Bor-Monluzza 9:0
Nocoj na stadionu cPrvi inaj» žensko ekipno prvenstvo
V nedeljo se je začelo ekipno mladinsko pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem nastopa poleg dveh ekip CGS La Sof-fitta in Montuzza tudi moštvo Bora. Barve športnega združenja branijo Tavčar Adrijan, brata Edi in Emil Bole ter kot rezerva Bidovec Matjaž. Prvo tekmo so borovci igrali proti Montuzzi. Srečanje ni
Z ZADNJIMA ZMAGAMA V ZAKLJUČNEM KOLU ODBOJKARSKEM TURNIRJA
Zmagoslavje zgoniškega KRASA: C liga in pokal Furlanije-JK
Šešterka goriške Olimpije na častnem drugem mestu
bilo zanimivo, ker je bila očitna premoč plavih, ki niso nasprotnikom pustili niti seta. Nastopa Tavčarja in Edija Boleta ne moremo kritično oceniti, ker so bili njuni nasprotniki prešibki. Vsekakor sta Borova igralca pokazala, da sta našla pravo mero v serijskem napadu in da nimata več težav v prehodu iz obrambe ali plimplanja v napad, kar je za njun napadalni sistem igre izredne važnosti.
V nedeljskem srečanju je vladalo precejšnje zanimanje za prvi nastop v Borovih barvah komaj 16-letnega
.......................................■■■Hlinili.umu,................................................................................n
Odbojkarji Krasa
STANKO ŽIVEC. Krosov najnevarnejši mož, ker se odlikuje s svojimi močno tolčenimi žogami.
V prvih dveh zavrtljajih promocijskega turnirja ni blestel, kot smo ga bili vajeni videti. V nedeljo pa je proti CGS pokazal, da mu forma ne nagaja več in je dobro izvedel svojo nalogo.
PAVEL MORPURGO. Je sedanji trener in kapetan ekipe ter odličen podajač. Ko smo ga videli na pozornici smo imeli vtis. da je glavna ost šesterke in v nedeljo je imel priložnost pokazati, kako povezuje in vodi igro mladega -moštva.
VLADIMIR VILHELM. V Kresove vrste je prestopil šele pred kratkim. Je podajač in razpolaga z zelo dobrimi prsti. Sorazmerno visoka postava mu omogoča, da tolče tudi s centra in tako preseneti nasprotnika.
ZVONKO SIMONETA. Je podajač in ima precejšen pregled nad igro, kar mu omogoča, da večkrat krije luknje v obrambi. Skoda le, da ne more priti do izraza pri bloku.
BOŽIC GRILANC. Kljub temu, da nima močnega odriva, so njegovi udarci zelo nevarni, kar mu omogoča visoka postava. Posebno pa se odlikuje v bloku
MILOŠ BUDIN. Je sposoben tol-kač, ki v zadnjem tolče zelo solidno. Vendar pa cesto zmede nasprotnikovo obrambo s tem, da se pripravi za tolčenje, v resnici pa s prstmi pošlje žogo v nasprotnikovo «luknja
BRUNO MILIC. Je tolkač in razpolaga z zavidanja vrednimi čekiči. Lahko trdimo, da je na igrišču zelo gotov, vendar pa bolj v obrambi kot pa na mreži.
MARIO KRALJ. Je podajač in je šele nedavno začel z rednim treniranjem. Je požrtvovalen, vendar pa mu večkrat nagaja dejstvo, da je še neizkušen
aiunimHMimi 1111111         mini
Ob pričetku nedeljskega zavrtljaja je veljala šešterka Krasa za najresnejšega favorita za končni uspeh. Marsikomu pa se ni zdelo res, da se bo uresničil ta sen, saj Je obstajala bojazen, da bo sorazmerno zelo mlada ekipa (povprečna starost igralcev Je napireč 18 let), odpovedala prav tedaj, ko bi bila potrebna največja hladnokvrnost in prisotnost duha. Zato se Je na odru stadiona «Prvi maj» zbralo res pre-
cej ljubiteljev odbojke, ki so z zanimanjem in s strahom obenem sledili odvijanju dogodkov na igrišču.
Pa poglejmo si pobliže tekmo med Krasom in CGS, ki je bila odločilne važnosti za končno razvrstitev na jakostni lestvici. Slovenski odbojkarji so se zavedali nevarnosti, ki jo je predstavljal nasprotnik, vendar so bili prepričani, da bodo z urejeno in homogeno igro strli njihov odpor. Takoj po začetnih potezah je bilo opaziti, da igra CGS nedvomno bolje kot prejšnjo nedeljo. Kljub temu je Kras silovito začel in si nabral prednost štirih točk, kar pa so nasprotniki s požrtvovalno igro nadoknadili. Po kratkem oddihu je Kras ponovno pospešit tetfijto igre in prepričljivo povedel z 10:4. Pri tem stanju je marsikdo menil, da Je set že oddan, ko je CGS pokazal zobe In s sorazmerno lahkim nizanjem točk tudi izenačil. Ko so se slovenski predstavniki zavedli nevarnosti, so se zopet zbrali in ne brez težav osvojili set z minimalno razliko. Očitno je bilo, da Kras ni v najboljšem dnevu, kar je imelo za po-
V II. AMATERSKI KATEGORIJI
Zopet nepotreben poraz Primorja
V nedeljo je Primorje odigralo svojo enajsto tekmo v II. amaterski kategoriji. Tokrat so Prosečani, ki so bili v gosteh tržaške enajsterice CRDA, igrali s postavo Furlan, Olenik, Starc, Sardoč, Finoto, Stico, Lo Casto, Metelko, Unedu, Verginella in Perkovič. V prvem delu igre so Prosečani hoteli z lepimi prodori priti do vodstva,
vendar tega delno zaradi budne obrambe CRDA, delno pa zaradi blatnega igrišča, niso dosegli.
V IT drugega polčasa pa Je Lo Casto streljal proti mreži tekmecev. Vratar CRDA je žogo kratko odbil do Uneda, ki Jo je poslal v mrežo. Deset minut kasneje je CR DA z nenadnim protinapadom presenetila negotovo obrambo Primorja in izenačila. Igra Je postajala zaradi živčnosti igralcev ostrejša,
napadalca tržaškega moštva. Nekaj minut pred koncem Je CRDA izkoristila nesporazum med Finotom in Furlanom, da Je dosegla zmagoviti gol. Od Primorja so v nedeljo pričakovali mnogo več. Prosečani so v napadu dogro igrali, le obramba Je bila, kot sploh v zadnjih kolih, precej negotova. Mnenja smo, da so potrebne nekatere zamenjave, ki bi zelo koristile In bi gotovo privedle Primorje do uspehov in do
tako da je moral sodnik izključiti | točk, ki jih nujno potrebuje.
sledico, da je šešterka le deloma igrala in sl prepogostoma dovolila oddih.
V drugem setu je CGS bolje zaigral in pokazal tudi vse svoje sposobnosti. Stanje 11:0 v njihovo korist nam dovolj jasno priča, kako šibek odpor je nudila Krasova vrsta. Pri tem stanju so se ti prebudili in nabrali šest zaporednih točk, a je bilo že prepozno, da bi nadoknadili zamujeno. V tretjem setu si je Kras nabral rahlo prednost in ob menjavi igrišča je vodil z 8:5. Tedaj pa so italijanski nasprotniki iztisnili iz sebe poslednje sile in prikazali vse svoje znanje, vendar jim je uspelo le zmanjšati razliko na minimum. Od takrat naprej pa je Kras prevzel pobudo in avtorltativfib Osvojil odločilni niz.
Nepopisno veselje ob tej zmagi pa hi zagrenilo niti dejstvo, da je v naslednji tekmi Kras izgubil prvi set proti sicer solidni, a ne prenevarni CRDA. Vzrok izgube seta je treba iskati v tem, da so bili slovenski odbojkarji še trudni zaradi napora, ki jih je stalo prejšnje srečanje, deloma pa tudi, ker so podcenjevali nasprotnika. V drugem in tretjem setu pa so prevzeli vajeti igre v svoje roke in brez posebnega truda tudi zmagali.
O premoči slovenskih šesterk na tem turnirju priča tudi drugo mesto goriške Olimpije, medtem ko je Breg ostal brez točk, a je osvojil tri sete, kar niso mačje solze, če pomislimo, da je bil to prvi javni nastop Bregove šesterke.
Kakšna je bodočnost Krasove vrste? Z napredovanjem v C ligo je slovensko društvo doseglo velik uspeh. Kljub dejstvu, da so ob startu nekateri predvidevali osvojitev prvega mesta, se s tem uspeh ne zmanjšuje. V C ligi bo ostrejša borba za obstanek, vendar pa bi Kras ne smel povsem razočarati, čeprav se bo kosal s precej dobrimi ekipami. Podlaga je dobra in če se bodo fantje še potrudili, bo Kras razpolagal s prav dobro ekipo, ki bo težka ovira za vsakega nasprotnika.
Prvi zametek Krasove odbojkarske ekipe se je tvoril pred tremi leti, ko je skupina fantov začela osvajati odbojkarske prvine pod vodstvom prof. Bojana Pavletiča, že od samega začetka je bilo opaziti vztrajnost in nadarjenost nekaterih mladih sil za to športno panogo, kar je zelo pozitivno vplivalo na moralo igralcev, ki so se pridno vadili z vedno večjo vnemo, |
čeprav ni njihova požrtvovalnost rodila neposrednih sadov. Lani je prevzel trenerske posle državni reprezentant Sergij Veljak, ki je s svojimi izkušenimi nasveti veliko pripomogel, da se je ekipa tehnično izpopolnila. Nedavno je bilo podeljeno treniranje Krasove vrste njenemu igralcu Pavlu Mor-purgu, ki najbolje pozna svoje soigralce in njihove hibe ter je s praktičnimi nasveti še nadalje izpilil skupno igro. Sadovi niso izostali in ves trud je bil primerno poplačan z napredovanjem v C ligo. Na račun discipline, ki je predpogoj za kakršnokoli aktivno športno udejstvovanje, se ni mogoče pritoževati. Podčrtati pa je treba tudi vztrajnost mladih igralcev, ki so ob pomanjkanju lastne telovadnice trenirali enkrat, včasih tudi dvakrat tedensko in to na stadionu <(Prvi maj», čeprav jim ni pri roki. Pa vendar niso omagali ob tej oviri in so seveda zaradi tega bolje izkoristili razpoložljivi čas z intenzivnim urjenjem.
Kljub vestnemu treniranju Je ekipa šele pred kratkim osvojila sistem igre in tudi posamezniki so dosegli zadovoljivo gotovost na igrišču, za katero se mora Kras zahvaliti vsem svojim dosedanjim trenerjem, pa tudi igralcem samim. Tu velja omeniti Krasovega tehničnega vodjo Janka Budina, ki je že od samega začetka stal ob strani in opravljal posle pomožnega trenerja.
—bs—
SZ BOR
obvešča, da bo v PONEDELJEK, 20. t. m. ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» na Vrdel-ski cesti 7
redni letni občni zbor
Dnevni red:
1.	Otvoritev
2.	Volitev delovnega predsedstva
3.	Poročilo predsednika
4.	Poročilo tajnika
5.	Poročilo blagajnika
6.	Diskusija
7.	Poročilo nadzornega odbora in razrešnlca staremu odboru
8.	Volitve
9.	Razno
Boleta Emila. Igralec je vse pohvale vreden, posebno še, če pomislimo, da resno trenira komaj nekaj mesecev. Bole je predvsem nadarjen za napad in top-spin. Nima pa, kot pač vsi začetniki, še točno izdelane igre, kar bo pridobil, če bo še nadalje redno treniral in nastopal na turnirjih in prvenstvih. Poudariti pa Je treba, da imajo vsi trije borovci lep in moderen sistem igre, kar dobro obeta za bodočnost. IZIDI
Bor — Montuzza	9:0
Tavčar A. — Fumagalli	2:0
(21:8, 21:15)
Bole Edi — Allegretto	2:0
(21:8, 21:12)
Bole Emil — Pretto	2:0
(21:11, 21:12)
Tavčar A. — Allegretto	2:0
(21:11, 21:13)
Bole Emil — Fumagalli	2:0
(21:17, 21:11)
Bole - Edi — Pretto	2:0
(21:16, 21:9)
Bole Emil — Allegretto (p.f.j 2:0 Tavčar A. — Pretto	2:0
(21:11, 21:5)
Bole Edi — Fumagalli	2:0
(21:15, 21:18)
LESTVICA
1.	BOR	2	točki
2.	Soffitta A	2
3.	Soffitta B	0
4.	Montuzza	0
* « *
Nocoj se bo ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» začelo žensko junior. sko	ekipno prvenstvo, za	katero
so se prijavile tri ekipe in še te vse športnega združenja Bor.
To dokazuje vitalnost ženskega odseka Bora v nasprotju s poraznim stanjem v drugih tržaških ekipah in sploh v naši deželi. Borove ekipe bodo nastopile v naslednjih postavah:
A —- Kenda L., Racman M.
B — Faletič L., Kosmina S.
C — Giovannini S., Strgaus A. Rezerva — Breda Pahor.
Zmagovalna ekipa se bo pomerila z zmagovalko gorlškega turnirja za naslov deželnega prvaka.
nogomet
MILAN, 15. — Tekma osmine finala za pokal sejemskih mest In-ter . Dinamo (Bukarešta), ki bi morala biti danes, je bila zaradi goste megle odložena na jutri, v četrtek, ob 12.45.
Italijanska televizija bo del tekme Inter - Dinamo oddajala v registriranem prenosu ob 19.15 na prvem kanalu.
■Jlf
AUCKLAND, 15. — Nemcu Jur-genu Mayu se danes ni posrečilo izboljšati svetovnega rekorda v teku na 1 miljo, ki s 3’53”6 pripada Francozu Jaziju. May, ki je že drugič premagal Kenijca Keina, je pretekel progo v 3’54”1.
BOKS
NEW YORK, 15. — Zveza ameriških novinarjev (izvedencev za boks) je izbrala Cassiusa Claya za boksarja leta.
PO PRVEM URADNEM NASTOPU KOŠARKARSKE EKIPE BORA
Podlaga in igralci dobri sistem pa bo treba izpiliti
Kljub pomanjkljivostim zmaga nad ljubljanskim KZŠ
Prvi uradni nastop in prva zmaga. Mislimo na novo košarkarsko ekipo Bora, ki se je v soboto prvič predstavila občinstvu in premagala Klub zamejskih študentov iz Ljubljane.
Borova peterka ni prikazala vr
hunske igre, a smo bili kljub temu priča marsikateri lepi kolektivni akciji. Znak, da moštvo ima že svojo fiziognomijo, kar bo bistvene važnosti za prihodnja srečanja. Oglejmo si torej karakteristike te nove ekipe.
Moštvo je sestavljeno v glavnem iz nizkih igralcev, ki se morajo torej ostro boriti pod košem za odbite žoge. Nizki igralci pa so ne-
iiiiiMiiiiimiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiimiiiliimiiiiHiiiiiinmMiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiii
KOŠARKA
MOŠKA A LIGA
Milanski Simmenthal zopet sam v vodstvu
Presenetljiva zmaga Oransode nad Ignisom
Po negotovih nastopih v prvem delu prvenstva, v katerih so razočarali vse svoje navijače, ki so jim bili toliko zaupali, so igralci Oransode le želi uspeh, kateremu so se bili približali že osem dni prej.
Ekipa iz Cantuja si je ob tej pri--
liki privoščila najslavnejšega na- najdemo v vrstah milanskega Sim-
sprotnika Ignisa, ki je letos z nakupom znanega strelca Vittorija jasno pokazala ,da meri na italijanski naslov.
Ob tem svojem nastopu pa je Ignis dokazal, da moč moštva ne izhaja le iz velikega števila igralcev zvenečih imen. Nesti je letos trener, ki razpolaga z največjim številom kvalitetnih atletov in teoretično nima problemov glede izmen. Vendar mu prav ta preobilnost nalaga polno tehničnih problemov v kolikor mora uskladiti slog in igro posameznikov skupni moštveni igri. Ignis vrhu vsega nima tiste moralne moči, tistega borbenega duha, ki ga v obilni meri
Prejšnjo nedeljo se je velika množica zbrala ob igrišču v Boljuncu, kjer je bil derbi Breg — Rosandra Zerial. Na slikah: zgoraj — poseg vratarja Brega; spodaj — mladi so vneto navijali za Breg
menthala.
Poraz Ignisa je omogočil Sim-menthalu, zmagovalcu nad Biello, da se je sam povzpel do prvega mesta na lestvici. Vendar tekma, ki se je zdela vsaj na papirju, le formalen nastop milanske ekipe, se je odvijala po čisto drugačnih tirih. Gostje se niso zbali slavnih nasprotnikov, in ko so uvideli, da Rublnijevi atleti niso zmožni običajne učinkovite igre, so sami prevzeli vajeti ter prisilili domačine na velik napor. Pieri in tovariši so končno le strli odpor gostov, vendar ne bodo morali vpisati te tekme med svoje najboljše nastope.
Druga milanska ekipa AlTOnestA pa je že v drugič zabeležila polno stotico realiziranih točk. Prvič so Milančani nabrali točno 100 točk v preteklem kolu proti Oran-sodl, zdaj pa so svoj podvig ponovili celo na tujem ter gladko premagali Pesaro, ki se je znal odlično braniti pred vsemi ostalimi najmočnejšimi ekipami.
Tudi obe bolonjski ekipi sta u-spešno zaključili svoj nedeljski trud. Candy je gostila Reyer, v katerih vrstah je še enkrat zablestel DJurlč. Vendar je tudi v beneških vrstah še enkrat prišla do izraza negativna stran vključenih zvezdnikov v posamezne ekipe. Res, da ti «super igralci« pokažejo marsikaj lepega, žanjejo obilne osebne uspehe, privabljajo na igrišča in dvorane številnejše gledalce, vendar se povsem ne vključijo v igro ekipe ali pa prisilijo celotno moštvo, da igra le njim v korist in tako ohromijo skupno prodorno moč.
Alcisa je šla po točke v Neapelj. Zagotovila si jih je v poslednjih minutah igre, ko je že kazalo, da sl bodo domačini zaslužili svojo letošnjo tretjo zmago.
Padovski Petrarca je v zadnji tekmi kola zlahka odpravil rimsko Stello Azzurro, ki že zdaleč ne zmore lepih nekdanjih nastopov.
I. PATRIZIO
• • •
VARESE, 15. — Vodstvo Ignisa je razrešilo dolžnosti trenerja Vi-nicia Nestija in je začasno poverilo tehnično odgovornost kapetanu Gavagniu in igralcu Vittoriju.
• * *
Dve tuji peterki — Wroclav (Polj. ska) in Maribor (Jugoslavija) se bosta udeležili mednarodnega moškega košarkarskega turnirja za «Novoletno trofejo miljskega mesta«, ki bo 28. in 29. t. m. Na turnirju bosta nastopila tudi Gorizia-na in Hausbrandt.
dvomno hitrejši od «dvometrašev« in tudi borovci skušajo zaigrati hitro in upajo predvsem na protinapad.
Za ekipo, v kateri igrajo v glavnem nizki igralci, je najidealnejša obramba 2-3. S to obrambo so borovci tudi igrali proti ljubljanskim študentom. Ta cona se je izkazala za zelo uspešno, saj so plavi tako skoraj popolnoma nevtralizirali odličnega Spacala (kljub temu pa je dosegel 20 točk!), ki se je večkrat znašel v težavah, ker ni mogel izvajati prodorov direktno na koš. Zato je Spacal moral metati na koš iz skok «shota» in je bil pri tem (na srečo borovcev) netočen. Cona 2-3 je sorazmerno precej a-gresivna in zato idealna za protinapad. Tako so tudi borovci večkrat presenetili Ljubljančane s hitrimi protinapadi.
Kljub temu pa mladi borovci niso popolnoma asimilirali te obram. be in mnoge vrzeli so se odpirale tu pa tam, kar so nasprotniki izkoristili z uspešnimi prodori. Tu se je zlasti odlikoval Racman, realizator 14 točk. To je prva uradna tekma mladih tržaških košarkarjev in zato upravičeno nismo mogli pričakovati več. Z rednimi treningi in z dobro voljo bodo kmalu odpravili tudi hibe v o-brambi.
Kar pa nas je zelo presenetilo pri borovcih, je bilo število košev, ki so jih plavi dosegli iz pol in daljše razdalje. Skoraj bi morali reči, da je Bor zmagal prav z meti iz razdalje. To je zelo dobra lastnost, kajti tako se popolnoma onemogoči vsako obrambo-cono in nasprotnik mora uvesti obrambo moža, kar pa zelo izčrpa igralce.
Borovcem pa moramo očitati predolgo vodenje žoge. Namesto, da bi plavi s hitrimi podajami one, mogočili nasprotnika ,so se večkrat spuščali v pretirano vodenje žoge. S tem so gotovo pridobili le Ljubljančani, ki so se tako lahko umirjeno postavili v obrambo.
Sobotna tekma kot taka ni bila zanimiva in večkrat je bila celo preostra, kar je seveda škodilo lepi igri in zabavi občinstva. Kljub temu pa je tudi ostra igra gotovo služila mladim in še neizkušenim borovcem, ker se bodo taka srečanja nedvomno v bodočnosti ponovila. Košarka je moška igra in zato se večkrat na igrišču duhovi poostrijo.
Se nekaj kronike.
Začetne poteze so bile v korist borovcev, ki so si kmalu nabrali dovolj točk, da so lahko mirneje zaigrali. Kljub temu pa so Spacal in drugi kaj kmalu nadoknadili razliko in tekma je bila popolnoma izenačena. ^ Vseeno pa se je plavim ponovno posrečilo nabrati majhno prednost, katero so obdržali tudi do konca prvega polčasa, ki se je končal z izidom Bor-Klub študentov 27:24.
Drugi del igre se je začel z rahlo premočjo Ljubljančanov, ki so neprestano s Spacalom in Racmanom ogrožali Borov koš. V tem delu igre sta oba ljubljanska predstavnika dosegla 5 oziroma 6 točk. To je za trenutek zmedlo mlade borovce, ki si niso pričakovali takega hitrega naskoka. Kljub temu pa so si kmalu opomogli in so z vrsto uspešnih košev iz daljave dosegli Ljubljančane. Igra se je medtem poostrila in sodnik Pavletič je moral večkrat zaradi osebnih napak prekiniti igro. Rezultat je bil vedno v dvomu, čeprav so se plavi ponovno le za las oddaljili od nasprotnikov. Razlika pa v vsakem primeru ni dosegla več kot 3 ali 4 točke. Zato je bil finale še bolj napet in nervoza se je popolnoma polastila igralcev. Ljubljančani so si tako zapravili 2 osebna meta.
Ko Je manjkalo le še pol minute do konca igre, so borovci, ki so vodili za razliko 5 točk, čimveč držali žogo. Zadnjih 30 sekund in nato končni žvižg. Dokončni rezultat: Bor — Klub zamejskih študentov 45:40.
b. I,
f >t»l»ll»IHmiHWI IIHHOH **********	IIIHHH«
Piero Caleffi:
LAHKO K Riti LAKOTA.
V eni sapi sem požrl tekočino in sem se čutil bolje. Schnei-der me jc osebno spremljal v podzemlje, odprl celico in mi namignil, naj vstopim. Preden je zaklenil vrata je rekel: »Lahko noč.» In pri tem se je še rahlo priklonil.
STVAR SO ŠTIRIKRAT PONOVILI
Mary nisem več srečal v Študentovskem domu. Vozili so me tja kar vsak dan in vsak dan sem vpraševal Conterja, ali so jo izpustili. Po bolničarju mi Je neko noč poslala klobčič vate, prepojen s parfumom, ki ga je bog si ga vedi kako ohranila, ter listič s pozdravi in bodrili. In v smradljivi celici po hudih in nasilnih urah zasliševanj, medtem ko nisem mogel zatisniti oči na slamnjači, v kateri Je mrgolelo stenic, mi je bil tisti ščepec nečimrnosti v olajšanje in tolažbo.
Na naslednjem zaslišanju je šlo za dr. Solarija. Bil je načelnik oddelka za osebje tovarne San Giorgio, suh, bled m melanholičen dolgin, ki mu je ravnateljstvo podjetja poverilo vzdrževanje stikov z odporniškim gibanjem za razdeljevanje pomoči deportiranim in pobeglim delavcem. Dr. Solarija je pripeljal prvič v mojo sobo Badani, da bi vzposta-
vili prvi stik. Potem je prišel še dvakrat sam in je bil tako naiven, da je povedal svoje ime, da bi mi ga sporočili. Govorili so, da je bil do 25. julija aktiven fašist. Toda to ga ni rešilo aretacije, ko so omenili njegovo ime.
Tisto jutro mi je Schneider, ki je bil sam v sobi, ukazal, naj se postavim tako, da me bo osvetlila svetloba, ki je prihajala skozi okno, ter da bom obrnjen v profilu nasproti tistemu, ki bo vstopil. Malo nato so se vrata odprla in slišal se je glas Conterja, ki je dejal: «Ali je ta?»
Vrata so se zaprla in nato sta se vlogi zamenjali. Mene so odpeljali pred vrata v bližnjo sobo in opazil sem Solarija, ki je stal vzravnan ob oknu v enaki drži, v kakršni sem bil malo prej jaz. Schneider me je vprašal: «Ali poznate tega človeka?«
«Nikoli ga nisem videl,« sem odločno odgovoril.
Schneider ni vztrajal. Odpeljal me je nazaj v svojo sobo in zopet pričel z enako ceremonijo kakor dan prej, tudi tokrat je vzel iz omare sloviti pas, ga skrbno položil na ročaj naslonjala, medtem ko se je iz sosednje sobe nenadoma začul pravi pekel krikov, udarcev in stokanja. «Tisti gospod,« je rekel stotnik Schneider «se sedaj pravkar na svoji koži uči, da se nam ne sme lagati. Vi ga poznate, ker je bil večkrat pri vas v penzionu. So ga že spoznali. Kaj je prihajal delat?«
((Nikoli ga nisem videl«, sem odgovoril in se pripravil na nevihto. In najhujše je prišlo. Vse je bilo še bolj silovito kot prejšnji dan in moji kriki so se mešali s kriki, ki so prihajali iz bližnje sobe. Nato sem spet omedlel in se le s težavo osvestil pod močnim slapom vode iz velikega vedra.
«Ali je prišel dr. Solari mnogokrat k vam?«
«Da,» sem nenadoma dejal, «toda tistega-le tam nisem nikoli videl.«
((Kakšen je Solari, ki ste ga vi poznali?«
»Imel je vojaški obraz, rdeče lase s črto po sredi, na nosu ščipalnike, navzgor zavihane brke, in je bil star okrog 60 let,« sem si izmislil.
Schneider je stopil k zidu in je potrkal dvakrat po njem. Takoj je stopil noter Solari z obrazom, zabuhlim od udarcev in od obupa, in na njem ni bilo več nobenega sledu dostojnosti, ki sem ga opazil malo prej. Conter in brigadir sta ga držala za komolce. «Tudi jaz bom takšen, nič več podoben človeku,« sem pomislil.
Postavili so naju nasproti. Schneider je ostro vprašal, ali se poznava. Ko sva to z enim samim namigom tajila, so naju začeli policaji pretepati s pestmi in brcati. In tu pa tam so se vsi zasopli za trenutek ustavili in še vpraševali: «Ali se poznata?« in ko sva zopet zmajala z glavo da ne, so zopet začeli, dokler nisva padla v nezavest, najprej Solari, potem pa še jaz. Ko sem prišel zopet k sebi z običajno prho, so Solari, Conter in brigadir že bili izginili. Schneider je pozvonil. Prišel je esesovec v uniformi, kateremu je dal stotnik nekaj ukazov po nemško. Ta je stopil k omari, se vrnil z dolgim jermenom in mi rekel, naj sedem. Naglo me je privezal k stolu, tako da sploh nisem mogel gibati rok. S krajšim jermenom mi je zvezal gležnje.
Tiste priprave so vzbudile v meni radovednost in zanimanje. Na kaj so se pripravljali? Strah, da bi govoril, je bil že mimo. Nevarnost je tako rekoč že izginila z opisom dogodkov, ki sem ga podal med zasliševanjem. Ti ljudje so bili torej mnogo bolj nasilni kot spretni. Fizični strah je v tistem položaju skrajne pobitosti zapustil moje telo. Imel sem še toliko moči, da sem sam pri sebi ugotovil: fizični strah se lažje polasti zdravega telesa. Fizični- strah pride prej in potem. Lotila se mi je vroča želja, da bi se ulegel in zaspal.
Videl sem, kako mi je prihajal nasproti Schneider z m kim orodjem, ki ga pa nisem dobro razločil, ker sem b brez očal. Zdela se je velika ampula z dvema dulcema, z gi mastjo cevjo, ki se je začenjala pri razširjenem ampulinet (v. ii	Se konfiavala Pri malem mehu v obliki hruške. K
je bilo to orodje poleg mene, nisem prav nič več razume čemu služi.
Zatisnil sem oči. Začutil sem, da so mi vtaknili v nosnic dva hladna predmeta, ki sta mi povzročila v razcefrane! mesu ostro bolečino. Nato sem čutil, kako mi je tekla vod v grlo in se razlivala v pljuča. Od začetka sem občutil kake osvežilo in olajšanje, ki pa se je takoj spremenilo v nežno: no trpljenje. Zmanjkalo mi je sape in čutil sem, da bi s razpočil, če bi se stvar nadaljevala. V glavi se mi je siln vrtelo. Zopet me Je rešila nezavest.
Znova sem se osvestil pod učinkovanjem klofut Schne derja, ki me je vprašal: «Torej, ta Solari?«
«Saj sem že rekel«.
In stvar se je znova pričela in se ponovila štirikrat istim vprašanjem in z istim odgovorom. Ko sem prišel sebi četrtič, je bil navzoč tudi Conter, ki je predlagal: «Oc peljimo ga jutri v tovarno San Giorgio«.
Naslednji dan sem imel visoko vročino. Moji celični tovi riši so zahtevali, naj pride zdravnik. Toda niso mi hote dovoliti zdravniškega pregleda ter sem počival ves dan o strežbi Franca, ki me je tolažil z neskončnimi pripovedkam katerih pa nisem mogel dojemati.
Slišal sem samo v daljavi mladostni glas Gina, ki J brundal: «Si boš snela hlačke, si jih boš snela ali neee..-!
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 8, II. TELEFON #3-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 • II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: posamezna številka v tednu ln nedeljo 50,- din, mesečno 1.000.- ln letno 10.000 din — Poštni tekoCl račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stari trg 3/1., tel®-fon 22-207, tekoči račUD pri Narodni banki v Ljubljani 800-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm » širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške to goriške pokrajine se naročajo pri upravi-
— Iz vseb drugih pokrajin Italije ori »Socletb PubblicitA Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tlaka Založništvo tržaškega tiska, Trst