Leto I. - Št. 1.
URADNI LIST
POVERJENIŠTVA POKRAJINSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA ODBORA ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Uredništvo in uprava: Ajdovščina	Ajdovščina 22. septembra 1945		Tisk: Zadružna tiskarna - Cena Lit 5'—
	VSEBINA:		
1.	Uredba o ustanovitvi «Uradnega lista». 2.	Odredba o izvajanju obveznega socialnega zavarovanja.		4.	Odredba o nadaljevanju volitev v NOO. 5.	Odredba o imenovanju volilne komisija 6.	Pravilnik o cestnem redu. 7.	Odlok o špferskih Izkaznicah. 8.	Odredba o pobijanju sabotaže in špekulacije.	
3. Pravilnik o ustanovitvi ekspozitur in poverjeništev za Pokrajinski Zavod za socialno Zavarovanje.			
1.
Uredba
o ustanovitvi „Uradnega lista“ za Poverjeništvo Pokrajinskega Narodno Osvobodilnega Odbora za Slovensko Primorje
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po odobritvi vojne uprave Jugoslovanske Armije za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje in po pooblastilu PNOO za Slovensko Primorje in Trst z dne 31. julija 1945., izdaja Sedečo
uredbo.
1.	Ustanavlja se pri Poverjeništvu PNOO za Slovensko Primorje «Uradni list«, v katerem se bodo objavljala avtentična besedila uredb, odredb, naredb in drugih razglasov Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje, ostalih narodnih oblasti in njihovih ustanov,
2.	Odslej se morajo vse zadeve, za katerih pravno učinkovitost je potrebna javna objava, objaviti v Uradnem listu.
3.	Uradni list bo pisan v slovenskem in italijanskem jeziku. Obe besedili sta avtentični.
4.	Ta uredba stopi z dnem objave v veljavo.
nje po predpisih narodnih oblasti, po katerih je od navedenega dne do sedaj posloval Začasni urad za socialno zavarovanje' na Reki na področju bivše Kvarnerske Pokrajine.
člen 2.
Za izvajanje zavarovanja se ustanavlja kot edini nositelj za vse vrste in za vse panoge obveznega socialnega zavarovanja za celo področje Poverjeništva PNOO za.Slovensko Primorje Pokrajinski zavod za socialno zavarovanje s sedežem v Kopru (Istituto Regionale per l'assicurazione sociale sede a Capodistria),
Člen 3.
Vse osebe, ki so zaposlene na navedenem področju in ki so do sedaj bile zavarovane pri italijanskih zavodih social-lega zavarovanja, katerih sedeži se nahajajo v Trstu, Gorici in Pulju, ali pri katerem koli drugem italijanskem socialno zavarovalnem zavodu, so zavarovane ne glede na spol, starost in državljanstvo začenši od 1. maja 1945 naprej pri nositelju obveznega socialnega zavarovanja, navedenem v členu 2. te odredbe.
Ajdovščina, dne 7. Septembra 1945.
Poverjenik:
Perovšek France s. r.
2.
Odredba
o izvajanju obveznega socialnega zavarovanja na področju poverjeništva Pokrajinskega Narodno Osvobodilnega Odbora za Slovensko Primorje
Poverjeništvo PNOO za Slov. Primorje, na osnovi pooblastila vojaške uprave Jugoslovanske armije za Slov. Primorji in Istro in pooblastila PNOO za Slov. Primorje in Trst v svrht enotnega izvajanja zavarovanja za primer bolezni, onemoglosti, starosti in smrti, nezgode, kakor tudi vseh drugih vrst socialnega zavarovanja, izdaja sledečo
odredbo.
Splošne odredbe
člen 1.
■Vsi dosedanji zakoni in kraljevski dekreti z vsemi dopolnitvami in spremembami o obveznem socialnem zavarovanju bivše kraljevine Italije se spremene kot sledi;
Na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje se uvaj*a začenši od 1. maja 1945 obvezno socialno zavarova-
Prijava in odjava zavarovanja ter prispevki
Člen 4.
Vsak delodajalec je dolžan prijaviti nositelju zavarovanja na predpisanem formularju vsako osebo, ki je nameščena pri njem in ki je zavezana zavarovanju najkasneje v 8 (osmih) dneh, ko vstopi v obrat, mornarje pa, ki so v inozemstvu, odkar je delodajalec zvedel zanje.
V	istem roku 8 dni je dolžan vsak delodajalec prijaviti nositelju zavarovanja vse izpremembe v prijavljenih okolnostih zavarovanca, kakor: izprememba položaja (svojstvo nameščenca), njegove plače, prejemkov itd.
V	istem roku mora po predpisih odjaviti tudi nameščencev izstop iz obrata.	*
člen 5,
Oni delodajalec, ki v določenem roku ne predloži prijave ali predloži neresnično prijavo, mora nositelju zavarovanja plačati brez pravice do odtegljaja od nameščencev:
1.	prispevke, ki so dospeli od dne, ko so nameščenci vstopili v obrat, do dne, ko se dejansko predloži prijava, ali če bi prestalo delovno razmerje prej, dokler je trajalo delovno razmerje;
2.	denarne podpore in zdravilne stroške, kateri so nastali vsled bolezni zavarovanca, ki ni prijavljen v zakonitem
roku, in sicer za bolezen, ki je nastala, preden se je izvršila prijava, ali najkasneje 8 dni po izvršeni zakasneli prijavi;
3,	škodo, ki se je povzročila, ker se ni prijavila izpre-tnemba v delovnem razmerju ali ker se je izvršila neresnična prijava;
4.	stroške postopka.
Ako delodajalec opusti odjave v zakonitem roku, mora poravnati prispevke v celoti, dokler se odjava dejansko ne predloži,
Člen 6.
Delodajalec je dolžan vsakemu svojemu delavcu in nameščencu, ki to zahteva, takoj in brezplačno izdati potrdilo, da je zavarovanec resnično zaposlen, a v svrho, da se dokaže pravica do pomoči ob bolezni in nezgodi.
Člen 7.
Zaradi zavarovanja se uvrščajo zavarovane osebe po višini zaslužka v mezdne razrede. Zavarovana mezda vsakega mezdnega razreda služi za osnovo odmere prispevkov in podpor. Za zavarovano mezdo velja najnižja mezda posameznega mezdnega razreda.
Za sedaj se odrejajo sledeči mezdni razredi:
Mezdni razred	Višina	zaslužka		na dan	Zavaravana mezda
0	od	—	do	80	40
' I	»	80	»	120	80
II	»	120	»	160	120
III	»	160	»	200	160
IV	»	200	»	240	200
v	»	240	»	280	240
VI	»	280	»	320	280
VII	»	320	»	400	320
VIII	»	400	»	500	400
IX	»	500	»	600	500
X	- »	600	»	700	600
XI	»	700	»	800	700
XII	»	800			800
Pri določanju višine zaslužka v smislu tega člena je upoštevati ne samo denarne prejemke, do katerih ima delavec a:i nameščenec pravico po pogodbi o namestitvi, za določeni redni delovni čas, marveč tudi dajatve, ki jih prejema mesto plače ali mezde v celoti ali deloma. Denarni znesek teh dajatev določa posebni ekvivalent naturalnih prejemkov.
Člen 8.
Delavci in nameščenci, ki ne dobivajo nagrade v denarju, se uvrščajo v 2. mezdni razred.
Pri zaposlenju ki traja nepretrgoma celi mesec, se odmerja prispevek za 26 dni.
člen 9.
Nositelj obveznega socialnega zavarovanja bo odmerjal prispevke in doklade po posebno izdelani tablici v sledeči višini od dnevne zavarovane mezde:	'
7.—% na račun prispevka zoper bolezen (tuberkulozo in materinstvo;
3.— % na račun prispevka zoper nezgode;
9.—% na račun prispevka za onemoglost, starost in smrt;
7.70% na račun prispevka doklade za otroke;
1.—% na račun doklade za brezposelnost;
- -3% na račun prispevka za Delavsko zbornico (pravno zaščito).
*	/	Člen 10.
Za zavarovance, uvrščene do 3. mezdnega razreda, plačuje delodajalec vse prispevke in doklade iz svojih lastnih
sredstev, dočim odpade od prispevkov in doklad za delavce in nameščence, uvrščene v 4. do 12. mezdni razred:
a)	delodajalec plača polovico bolniškega prispevka, ves nezgodni prispevek, dve tretjini (s/s) prispevka za pokojninsko zavarovanje (za onemoglost, starost in smrt), polovico pri: spevka za brezposelnost in ves prispevek skladu za pomoč delavskih in nameščenskih družin z otroci;
b)	delavec plača polovico bolniškega prispevka, eno tretjino 0x/s) prispevka za pokojninsko zavarovanje, polovico prispevka za brezposelnost in ves prispevek za pravno zaščito (Delavsko zbornico). Skupaj znašajo torej vsi prispevki, ki obremenjujejo delojemalca 7.3% zavarovane mezde.
Člen 11.
Za zavarovanje stalnih državnih in samoupravnih uslužbencev (ki imajo pravico na pokojnino in ki v slučaju bolezni in nesposobnosti za delo prejemajo prejemke za dobo najmanj 6 mesecev), bo nositelj zavarovanja odmerjal samo 7% zoper bolezen in to po 4. mezdnem razredu ter bo nudil njim in njihovim družinskim članom vse v odredbi predvidene bolniške podpore razen hranarine in polhranarine.
Člen 12.
Za prostovoljno zavarovane osebe, ki imajo za čas bolezni, združene s pridobitno nesposobnostjo, pravico na hrana-rino, se bo odmerjal prispevek po 9. mezdnem razredu, a za ostale prostovoljno zavarovane osebe po 4. mezdnem razredu.
Pravice zavarovanih delavcev in nameščencev
Člen 13.
Za primer bolezni imajo zavarovani člani, če obole, pravico najmanj do teh podpor:
1.	do brezplačne zdravniške pomoči, dokler traja bolezen, zaporedoma za 26 tednov, pa tudi preko tega za čas, za katerega jim pripada hranarina;
2.	do zdravil, kopeli, zdravilnih voda, potrebnih obve-zil in pomožnih priprav za zdravljenje (naočnikov, hodulj, pod-pasov, umetnih nog) istotako brezplačno za 26 tednov; toda te pomožne priprave se smejo pustiti bolnim članom tudi preko tega časa, dokler so potrebne;
3.	do hranarine, ako je bolezen združena s pridobitno nesposobnostjo in ako traja dalje nego 3 dni, za čas pridobitne nesposobnosti, računajoč od dne obolenja, odnosno od dne nesposobnosti za delo, ako pa ne bi pridobitna nesposobnost prestala prej, za 26 tednov, in sicer v znesku 3/a zavarovane mezde na dan;
4.	na zdravljenje v javnih bolnicah, vseučiliških klinikah in porodniških šolah najdalje do onega dne, ko preneha pravica do podpore in sicer po najnižjem oskrbnem razredu.
To zdravljenje plača nositelj zavarovanja samo, akn je člana napotil na to zdravljenje ali je naknadno pristal nanj.
Člen 14,
Ob smrti zavarovanega, člana ima obitelj pravico do pogrebnine in to v 30kratnem znesku zavarovane mezde.
Člen Ki.
Ob porodu zavarovanega člana bo nudi! nositelj zavarovanja potrebno babiško pomoč, zdravljenje, zdravila in pomožne priprave za zdravljenje, ako je "bil član v zadnjem letu vsaj šest mesecev ali neposredno pred porodom vsaj neprenehoma 90 dni zavarovan. Mesto teh podpor bo lahko nositelj zavarovanja nudil potrebno nego v bolnici ali porodnišnici, toda najdalje za dobo 14 dni.
Ob porodu zavarovanega člana, ki je bil tekom zadnjega leta pred porodom zavarovan vsaj 10 mesecev, ali v zadnjih dveh letih vsaj 18 mesecev, bo nositelj zavarovanja nudil razen podpor, navedenih v prvem odstavku, še sledeče:
1. podporo za porodnice najdalj za 12 tednov in to 6 tednov-pred in 6 tednov po porodu v dnevnem znesku % zavarov-ane mezde; do te podpore nima pravice, če je v tej dobi zaposlen;
2.	podpore za dečjo opremo v znesku 500 lir za vsako živo rojeno dete;
3.	podporo za dojenje zavarovani ženi za dobo 12 tednov po prestanku podpore za porodnice v. dnevnem znesku 12 lir.
Člen 16,
Rodbinskim članom (poročenemu ali neporočenemu zakonskemu drugu, zakonskemu, nezakonskemu ali usvojenemu otroku), roditeljem, dedu in babici, vnukom, bratom in sestram zavarovanca, ki nimajo dohodkov in žive z zavarovancem v istem gospodarstvu, imajo v primeru bolezni pravico do brez-plačriega zdravljenja, zdravil, potrebnih pomožn h priprav za zdravljenje za 26 tednov, toda samo dokler ima tudi zavarovani član pravico do podpore.
Ob porodu žene zavarovanega člana bo nudil nositelj zavarovanja podpore, navedene v 1. odst. čl. 15, in v t. 2. odstavka istega člena samo v primeru* ako je zavarovani član izpolnil pogoj iz 2, odst. čl. 15. Te podpore se bodo nudile ženi tudi po smrti zavarovanca, ako je nastopil porod v roku 5 mesecev od dneva smrti in ako je zavarovani član tekom življenja zadobil do njih pravico.
Člen 17.
V primeru nezgode pripada zavarovancu sledeča odškodnina:
1.	brezplačna zdravniška pomoč, zdravila in pomožne priprave za zdravljenje na način, predpisanem v členu 13. te odredbe;
2.	hranarina do končanega zdravljenja, najdalje do konca 10 tednov po poškodbi;
3.	renta, dokler traja nesposobnost za delo ali zmanjšek nesposobnosti za delo izza 11. tedna ali če prej prestane izplačilo hranarine, od časa, ko se ustavi hranarina.
Renta znaša ob polni nesposobnosti za delo in za čas, dokler traja kot popolna odškodnina zavarovani letni zalužek zavarovančev; ob deloma zmanjšani sposobnosti za delo pripada zavarovancu za čas, dokler traja zmanjšek njegove sposobnosti za delo, oni del polne rente, ki sorazmerno ustreza izgubljeni sposobnosti za delo. Toda do take delne odškodnine ima poškodovanec pravico samo, ako presega zmanjšek njegove sposobnosti za delo 10%.
Ako zavarovanec umre vsled nezgode, se mora ne glede na čas ko je nastopila smrt, razen odškodnine, ki mu je dana po odst. 1. tega čl., izplačati še:
1.	pogrebnina v znesku, določenem v čl, 14. te odredbe;
2.	letna renta obvdoveli zakoniti ali nezakoniti ženi začenši od dneva smrti umrlega do njene smrti ali ponovne omožitve v izmeri $jz zavarovanega letnega zaslužka umrlega zakonskega druga;
3.	letna renta obvdovelemu možu, ako je bila njegova žena zavarovana in ga je, vsled njegove popolne ali delne nesposobnosti za delo, Vzdrževala, v izmeri ,ll3 zavarovanega letnega zaslužka umrle žene in to za dobo dokler traja njegova nesposobnost za delo;
4.	letna renta preostali deci, zakoniti ali nezakoniti, kakor tudi deci, pred poškodbo zakonito^zeti za svojo, do dovršenega 16 leta, vsakemu otroku v izmeri Vi zavarovanega letnega zaslužka umrlega roditelja;
5.	letna renta sirotam brez roditeljev in otrokom, ki so osiroteli naknadno, v izmeri IV* zavarovanega letnega zaslužka vsakemu otroku;
6.	letna renta roditeljem, dedu in babici, zakonitim aii nezakonitim otrokom odnosno vnukom v izmeri ll/a zavarovanega letnega zaslužka umrlega zavarovanca, ako je za njih vzdrževanje pretežno skrbel, in to do njihove smrti, odnosno dokler so navezani na podporo;
7.	letna renta vnukom, bratom in sestram v izmeri 1/s zavarovanega letnega zaslužka do dovršenega 16. leta starosti, ako je za njih vzdrževanje pretežno skrbel oni, ki je vsled nezgode umrl.
Člen 18.
V	primeru onemoglosti ima zavarovanec pravico na invalidsko rento, če je vplačanih 200 tednov prispevkov in ako je trajno aii začasno onemogel, to je, ako si ne more zaradi bo!ezni, starosti ali drugih hib služiti z delom po svojih močeh ih sposobnostih ž ozirom na svojo izobrazbo in svoj dosedanji poklic niti tretjine onega, kar si služijo z najetim delom telesno ali duševno zdrave osebe iste vrste in podobnih poklicev v istem kraju.
V	primeru starosti ima zavarovanec pravico na starostno rento, ako je vplačal 500 tednov prispevkov, in ako je dovršil. 65. leto starosti.
V	primeru smrti zavarovanca ali uživatelja rente dobiva njegova Rodbina, ako nima že pravice do rente zaradi smrti vsled nezgode in ako je vplačanih 100 tednov prispevkov, te-Ie pomoči:
a)	pogrebnino za primer, da nima pravice do pogrebnine po čl. 14. te odredbe, in sicer za zavarovanca v 30-kratnem znesku poslednje zavarovane mezde, za rentnika pa v znesku 30% njegove rente;
b)	dečjo rento za vsakega zakonitega in nezakonitega ali pred onemoglostjo zakonsko usvojenega otroka pod 16. letom, dokler otrok ne dovrši 16. leta starosti, v letnem znesku Vi roditeljske pravice do rente odnosno roditeljske rente;
c)	podpora vdovi, in sicer rento za tri leta v letnem znesku Vi moževe rente ali pravice do rente; vdovcu, ki nima sam pravice do večje rente, se daje ta podpora samo, ako je onemogel v smislu te odredbe in ga je umrla žena vzdrževala.
Člen 19.
Do nadaljnje odredbe bo izplačeval nositelj obveznega zavarovanja zavarovancem doklade za otroke v znesku po 8 lir za vsak delovni dan, odnosno mesečno 20(5 lir za vsakega otroka do dopolnjenega 14. leta, ozir. do 18. leta, ako je otrok v učenju in ni zaposlen.
Člen 20.
Hranarina in porodniške podpore, ki bodo dospele do izdanja te odredbe, bo izplačal nositelj zavarovanja po prejšnjih predpisih, ki so veljali za obvezno zavarovanje, a že izplačane podpore se ne bodo preračunavale. Druge vrste "denarnih podpor se bodo izplačale po mezdnih razredih, navedenih pod čl. 7, te odredbe.
Nositelj zavarovanja, nadzorstvo in reševanje spornih vprašanj
Člen 21,
Pokrajinski zavod za socialno zavarovanje v Kopru je pristojen:
1.	da zavaruje za primer bolezni, nezgode, onemoglosti, starosti in smrti ter brezposelnosti vse osebe, ki so na področju podvržene zavarovanju;
2.	da rešuje sporna vprašanja med nameščenci in delodajalci v pogledu višine prispevkov za zavarovanje, kakor
tudi sporna vprašanja v pogledu zahtevka delodajalcev na povračilo podpor, izdanih članom, ki so oboleli v inozemstvu;
3.	da po lastnih organih izterjuje svoje terjatve;
4.	da odreja število področij in sedežev svojih ekspozitur in svojih poverjeništev;
5.	da ustvarja prihranke za posamezne panoge zavarovanja;
6.	da rešuje sporna vprašanja, ki spadajo po zakonitih predpisih v njegov delokrog.
Člen 22.
Pokrajinski zavod za socialno zavarovanje je javna ustanova, ki je osnovana na načelu samouprave. Do izvolitve samoupravnih organov bo postavilo Poverjeništvo PNOO na predlog organizacij interesentov začasno poslovno samoupravo 5 članov.
Člen 23.
Za reševanje sporov v pogledu pravic zavarovancev na podpore in rente se ustanavlja na sedežu zavoda sodišče socialnega zavarovanja za vse področje zavoda.
Člen 24.
Nadzorstvo nad izvajanjem obveznega socialnega zavarovanja po Pokrajinskem zavodu za socialno zavarovanje v Kopru izvaja oddelek socialnega skrbstva Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje.
Zaključne določbe
Člen 25.
Za izplačevanje rent iz panoge zavarovanja zoper nezgode in iz panoge zavarovanja za onemoglost, starost in smrt, za katere je nastopila pravica pred 1. majem 1945., mora Poverjeništvo PNOO za Slov. Primorje staviti nosilcu zavarovanja na razpolago potrebna denarna sredstva.
Za kritje zvišanih upravnih stroškov, zvezanih z osnovanjem pokrajinskega zavoda, njegovih ekspozitur in poverjeništev, bo dofprinašalo Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje nosilcu zavarovanja v prvih 6 mesecih ^/3 upravnih stroškov.
Člen 26.
S posebnimi odredbami se bo uredilo zavarovanje poljedelskih delavcev, vprašanje izplačevanja draginjskih doklad težjim invalidom, vdovam in sirotam, ki uživajo rente iz prejšnjih zavarovanj kakor tudi vprašanje priznanja pridobljenih pravic zavarovancev v pogledu sanatorijskega zdravljenja po italijanskem zakonu o obveznem zavarovanju zoper tuberkulozo.
Člen 27.
Pri ureditvi vprašanja zavarovanja zavarovanih članov, ki prehajajo demarkacijsko linijo zaradi tega, ker jim j® mesto zaposlitve na eni strani, stalno bivališče na drugi strani te linije, kakor tudi pri ureditvi nudenja stvarnih podpor zavarovancem in njihovim rodbinskim članom z ene strani demarkacijske črte na drugi strani, se bo postopalo po načelu reci-procitete po običajnem mednarodnem postopku.
Člen 28.
Natančnejša navodila za izvajanje predpisov te naredbe bo izdajal oddelek socialnega skrbstva Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje.
Člen 29.
Vse odredbe, ki so izdane o obveznem socialnem zavarovanju na področju Poverjeništva PNOjO za Slovensko Primorje, a ki nasprotujejo tej odredbi, se s tem razveljavljajo.
Člen 30.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Ajdovščina, dne 6. avgusta 1945.
Poverjenik PNOO za Slovensko Primorje:
Perovšek France s. r.
Vojaška Uprava J. A. za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje s svojim rešenjem od 17. avgusta 1945, štev. 106/1945 soglaša z gornjo odredbo.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
V. P.	Načelnik splošnega oddelka:
•	Vujnovič Nenad s. r.
3.
Pravilnik
o ustanovitvi ekspozitur in poverjeništev za Pokrajinski Zavod za Socialno Zavarovanje
Na podlagi člena 21., t. 2. Odredbe o izvajanju obveznega socialnega zavarovanja na področju Poverjeništva PNOO zu Slovensko Primorje z dne 6. 8. 1945. se ustanavljajo poleg Pokrajinskega zavoda si sedežem v Kopru, ekspoziture in poverjeništva Pokrajinskega Zavoda za Socialno Zavarovanje (PZSZ) in sicer:
a)	Ekspoziture:
v Ajdovščini za področje Okrajnega NOO v Ajdovščini, v Idriji za področje Okrajnega NOO v Idriji in Cerknem, v Ilirski Bistrici za področje Okrajnega NOO v Ilirski Bistrici in Herpelje-Kozina, v Izoli, v Piranu
in v Kopru za področje v obsegu dosedanje pristojnosti.
b)	Poverjeništva:
v Tolminu za področje Okrajnega NOO v Tolminu in v Grgarju za področje Okrajnega NOO v Grgarju.
Upravitelje ekspozitur postavi ravnateljstvo PZSZ v Kupni v sporazumu s Poverjeništvom PNOO v Ajdovščini, dočim bodo posle poverjeništev opravljali tamkajšnji poročevalci za socialno skrbstvo pri Okrajnem NOO.
Vsi delodajalci so dolžni prijaviti svoje nameščence v zanje pristojnih ekspoziturah in poverjeništvih in ne naravnost pri centrali PZSZ v Kopru.
Vsi delavci in nameščenci, člani PZSZ so dolžni obračati se v vseh zavarovalnih zadevali na pristojne ekspoziture in poverjeništva.
Zdravniško službo bodo do nadaljnega opravljali pri ekspoziturah Koper, Izola, Piran isti zdravniki kot do sedaj, v ostalih krajih pa okrajni zdravniki.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Ajdovščina, 12. septembra 1945..
V tem pogledu bodo nosilci zavarovanja sklepali nepo sredno odgovarjajoče sporazume.
Načelnik odseka za socialno skrbstvo:
Dr. Zalka Batič s. r.
4.
Odredba
poverjeništva Pokrajinskega Narodno Osvobodilnega Odbora za Slovensko Primorje o nadaljevanju volitev v Narodno Osvobodilne Odbore
Člen l.
Na osnovi odloka predsedstva PNOO za Slovensko Primorje o volitvah v NOO ter Okrajne in Okrožne NO skupščine z dne 22. septembra 1944. v zvezi z odobritvijo Vojne uprave Jugoslovanske Armije za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje in pooblastilom Pokrajinskega Narodno Osvobodilnega Odbora za Slovensko Primorje in Trst z dne
31.	julija 1945. se razpisuje nadaljevanje volitev v kolikor se izkaže potreba po nadomestnih volitvah.
Volitve se bodo vršile od 25. septembra t. 1. dalje.
Člen 2.
Volilna komisija pri Poverjeništvu se pooblašča da izvede volitve na področju Poverjeništva, vpostevajoc določila pravilnika, ki je bil sprejet od Pokrajinskega Narodno Osvobodilnega Odbora za Slovensko Primorje dne 22. septembra 1944. za poslovanje okrožnih, okrajnih in krajevnih volivnih komisij.
Člen 3.
Za posamezne kraje, okraje in mesta določi dan volitev Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje.
Ajdovščina, dne 7. septembra 1945.
Poverjenik:
Perovšek France s. r.
Odredba
poverjeništva Pokrajinskega Narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje o imenovanju volilne komisije pri Poverjeništvu
Na podlagi el. l. pravilnika PNOO za Slovensko Primorje z dne 22. septembra 1944. za poslovanje okrožnih, okrajnih in krajevnih volivnih komisij za volitve Krajevnih Narodno Osvobodilnih Odborov in odposlancev v Okrajne Narodno Osvobodilne skupščine ter v zvezi z razpisom o nadaljevanju volitev z dne 7. septembra 1945. se imenujejo sledeči tovariši v volivno komisijo pri Poverjeništvu PNOO za Slovensko Primorje:
1.	Kenda Joie, rudar, Idrija,
2.	dr. Jurca Ciril, načelnik upravno-polttične komisije pri Poverjeništvu PNOO, Ajdovščina,
3.	Peric Lojze, javni totilec pri Poverjeništvu, Ajdovščina,
4.	Vrbančič Alojz, lesni industrijalec, Bač pri Ilirski Bi strici.
5.	Hreščak Anton, kmet, Nova Susica,
6.	Feluga Mario, delavec, Izola,
7.	Divo Nicolo, Kolon, Koper.
Ajdovščina, dne 10, septembra 1945.
Pravilnik
o cestnem redu
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po odobritvi Vojne uprave Jugoslovanske Armije za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje in po pooblastilu PNOO za Slovensko Primorje in Trst z dne 31. julija 1945. izdaja sledeči
pravilnik.
Člen 1.
Vozač vozila vsake vrste mora voziti po desni strani ceste.
Izpremembo smeri mora nakazati z roko ali s puščico. Pii zavijanju je prepovedano rezati ovinke.
Člen 2.
Prehiteva se mimo leve strani, pri čemer mora vozač motornega vozila dati znak s hupo. Prehitevanje je prepovedano po ovinkih, križiščih, na vrhu strmine, na pregledni cesti takrat, kadar prihaja iz nasprotne strani drugo vozilo. Mimo pešca ct>sto, 4me vozač samo za njegovim hrbtjom. Ce je kdo na cesti pred vozilom, ga je treba opozoriti z zvočnimi znamenji.
Cien 3.
Dopustna brzina je tista, pri kateri more vozač vozilo ustavita v vsakem položaju. Naj večja dopustna brzina v strnjenem naselju je 30 iun na uro za avtomobile m zu km za motocikle, izven takih naselij pa »0 km za avtomobile in motocikle in 50 km za druga motoma vozila.
Gasilska ih resevatna vozila smejo prekoračiti predpisane brzine, voziti pa morajo z vso pievtdnosijo.
Člen 4.
Ce se na cesti plašijo živali ali je na cesti skupina pešcev ali so na njej star,e ali pohabljene osebe alt stvari, utora vozač voziti z vso previdnostjo.
Člen 5.
Na križiščih ima prednost vozilo, ki prihaja po glavni cesti. Pri enakovrstnih cestah ima prednost vczdo, ki prihaja z desne strani. Motorna vozila imajo prednost pred Utugmn, .'•'etudi prihajajo z leve.
Gasilska in reševalna voziia v službi imajo vedno prednost.
Člen 6.
Ustaviti sme vozač samo na desni strani ob skrajnem robu ceste, pri izstopanju na levi strani vozila.morajo potniki paziti. ali ne prinaja za njimi še kako vozno. Parkiranje avtomobilov je dovoljeno samo na takih prostorih, kjer promet iti oviran. Od križišča utora bivi stoječe vozilo oddaljeno vsaj 10 m. Prepovedano je parkiranje na levi strani cešte, na mestih kjer je cesta ozka, kjer je pregled zastrt in na ovinkih.
Člen. 7.
Pri izvozu iz dvorišč mora biti vozač posebno previden. Oe ni cesta pregiedna, mora sttati pri izhodu oseba, kli opozarja na izvoz vozila. Enaka previdnost je potrebna pri obračanju-vozila na cesti.
Člen 8.
V temi in megli morajo biti prižgane luči. Pri srecavanju z drugimi vozili ali s pešci v strnjenih kolonah mora vozač zasenčili žaromete.
Člen 9.
Ce so na vozu dolgi predmeti, ki znatno Segajo zadaj preko voza, mora vozač na konec najdalj segajočega predmeta obesiti luč v višini največ 1.30 m od tal.
Člen 10.
Vozač vprežnega vozila mora biti vedno pozoren na cestni promet. 2ivino mora vedno spremljati ob vozu ali na vozu tako, da ima vedno razgled na cesti naprej. Ce voz stoji, živine ne sme pustiti na cesti neprivezane ali brez nadzorstva.
5.
Odredba
' poverjeništva Pokrajinskega Narodno Osvobodilnega Odbora za Slovensko Primorje o imenovanju volilne komisije pri Poverjeništvu
caen 11,	.d
Kolesar mora vedno	$11 skrajnem robu ceste; pre-
povedana je vožnja s0%¿itffka za krmi*°’ kakor (udi dirkanje in obesánjena kolo.
na ‘lafeti ‘sapit? otVóife^o¡	í&'^e*
zanje na kolesu pripravljen primeren sedež. Prepovedana" jé vdmj& dVéfr ahi vW'kblesbrjeK' vzporedno.	‘ \ '
ífe neižpoinjevan^ei teh' predpisov po mladoletnikih so odgovorni starši.	.¿.taliva?!!
Cden 12.
. t ii^’0
Tudi pešci dolžni ravnati se np, cesti po vseh načelih previdnosti. Pri prekoračenju ceste 'morajo upoštevati, da umjo vSa vozila prednost. Za hojo morajo uporabljati hodnike. Velja predpis:	hodi desno!’ce nosijo dolge predmete,
morajo uporabljati vozišča oh skrajnem desnem robu.
- Ati tem», ¿nena ttA»S i* ¿ó«* «vsi muía m mr im rl ouabavoufm* ui »ttotoatiit•-.^leOijfti ¿ ¿mis. iteb mi sov	s««’«*
Ignuije n®rok ,naj cesti je prepovedano.
ml si ‘>0 .ura-,rut iuiv<-,, $¿aa\Huib :-	•/ sn* . » •
Na * križiščih, kjer promet urejuj ej® prometniki, se morajo vsi ravnati po njihovih znakih.
Člen 15.
Motorna vozila smejo voziti damp izvežhani vozači,, ki so položili šoferski izpit.
,iU sl,dfelM ,v* **. HfepP jS* L" '1 'liil
Prepovedano je nesmiselno poganjanje motorja, ki dela hrup,‘stojk na mestiij It^Hpr jugi vožnja s polnim plinom vpo naseljih.
Členi 17,
Vsakdo je dolžan ravnati se po mednarodnih • prometnih znakih.	«• •	*"	*'* : "
Člen 18.
Kršitve teh predpisov se kaznujejo:
' • - .‘g/*;	léo ‘5i$W itf|	jti»ai*rw sM
b)	s prisilnim delom od 5 do 3(i dtii,
c)	z odvzemom izkaznice za vožnjo do največ enega leta,
č) z odvzemom vozila..
Te kazni se izrekajo posamezno ali'več skupaj.
Kazni izrekajo okrajni Narodno Osvobodilni Odbori (izvršni odbori) onega okraja, kjer se je kršitev dogodila, v kolikor to po posebnih: predpisih ne spada v pristojnost narodnih sodišč:	-
, ...Jfroti kazenskemu paloku Okrajnega NÚ Odboga ¿¿‘dopustna položna na poverjeništvo Pokrajinskega Narodno Osvonodil-nega, <¿dWra za Slovensko Primorje,, ¡Odsek za notranje zadeve, ki se mora, vložiti pri Okrajnem NÓO, ki je izrekel kazen, v 15 dneh od dneva, ko je pismeni kazenski odlok bil prizadetemu vročen. Po preteku tega roka predloži Okrajni NOO svojo oijlpčho hjtflrti §,jpritožbo, če je bila vložena, Odseku za notranje zadeve pri Poverjeništvu PNOO, ki mora odločiti o pritožbi, more pa tudi brez pritožbe v 15 dneh po sprtemu uradoma izpremeniti odločbo Okrajnega NOO.
Globe se stekajo v sklad za vzdrževanje cest.
Člen 19.	p ’'	’
Vsako motorno vozilo mora imeti na vidnem mestu targo ^fff^^viio^tz^f^íi^sidér spredaj in zadaj.“1'1'"’ "!1 <v.	'
•ii;)	i,Tiživ v »Hi ‘beodo
Ta odlok stopi v veljavo zdaem objave v Uradnem listu.
nrtaao sa netosotj onbsv :Ji<f štora šiitov agense“»!'/ SexpY ukovAjdpit£ni>(^n«di4jjMM»-(P5Gilj>3v eicrn oni,is .tótnón ü dibia. SO'f	iW9) *n btigin 0lI*i	j
•«vtrrosMf» SbKt i te sncssvlKren ib-ea r£¿ífcíi#ék5;CTa«¿#avr.'
7.	J
fidtttoko
•UbodoviO jo šoferskih izkaznicah vfž nafcstvon
po oddltofvi
Wpm upravft JugosMkiaHske4 Armjft za Julijsko Krajino?.. Jstro,
Reko in Slovensko Primorje in po pooblastilu PNOO za Slovensko Primorje in Trst z dne 31. julija 1945. izdaja sledeči
S«iSr^ 4s.£,-i	o •
?v. (■! • O i •cJerji'1.
Hi Oinn	liT*/j pJtf.iiiliV ii\ Viiiin/.
oubSlMP^fe motornegš, vozila brez; šoferskega izpita je prepo-vej^ano. Ta prepovej	jt^pmin Itdlesj do
^'fftfltiiTP II /arituv ‘/inčv vdst, m * , -ar ..: • - MUt-sH !!
Člen 2.
Vsak vozač motornega vozila je dblžan pri< vožnji imeti s seboj začasno izkaznico o opravljenem izpitu, izdano od pristojnega oblastva po veljavnih predpisih ter se na zahtevo organov javne varnosti izkazati.
-mi! idroi< b ei 'j,	Dt,apibt«j	; ' '
Začasna šoferske izkaznico izda na prošnjo Odsek za promet pri Poverjeništvu PNOO za Slovensko Primorje na osnovi dokazila o opravljenem šoferskem izpitu.
Cie« 4.
Kdor se en mesec po objavi; tega odloka zaloti pri vožnji z motornim vozilom brez nove šoferske izkaznice, se kaznuje po čl. 18 odloka o cestnem redu z dne 24. julija 1945.
Člen 5.
Ta odlok- stopi v veljavo z dnem objave v Uradntm listu.
1 /e’	V
Smrt fašizmu — Svobodo narodu!
Ajdovščina, dne 7. avgusta 1945.
Poverjenik:
Perovšek France s. r.
•odovcO otibouK	tt(r)iin${i$voq
o sjiGiiiri1*! oitflsvbič a\ fiiodbO «*«1«!«,^ h, |y^a»»«lov i>tR*«on«mi
o pobijanju	in špekulacije
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po odobritvi vojne uprave Jugoslovanske Armije za Julijsko Krajino,; Istro. Reko in Slovensko Primorje in po pooblastilo PNOO za Slovensko Primorje ,ip Trst z dne 31. jujija 1945. izdaja sledečo
odredbo;
Člen 1.
Vsa dejanja gospodarske sabotaže ali rtedoptistne špeku-ldčije so kazniva, ce'so storjena od‘1: mkja 1945. namenoma ali iz hude malomarnosti.
Člen 2,
Za sabotaža se šteje vsako > dejanje oziroma opustitev dejanja z namenom, da bi. se oviralo, onemogočilo ali ^javljalo v nevarnost, pravilno ins hitro poslovanje gospodarskih, prometnih in drugih, podjetij in obratov alt kmetijskih gospodarstev, kakor tudi vse, kar bi moglo škodovati koristim narodnega gospodarstva ali narodnogospodarski politiki.
Člen 3.	.
Nedopustna špekulacija je vsako gospodarsko delovanje, ki mu je namen, da Se izkoristijo izredne razmere, nastale zaradi posledic vojne in fašistične, okupacije, in tako doseže nesorazmerna imn.yynaka korist na škodo narodnih koristi, zlasti vsako preknračftraj e-, oibtsttto*o določenih cen.
Člen 4.
Gospodarska sabotaža in nedopustna Spekulacija se kaznujeta po teži dejanja:
a)	z denarno kaznijo najmanj 100 lir,
b)	s prisilnim delom od enega meseca do desetih let,
c)	z zaplembo blaga, ki je predmet nedopustne špekulacije,
d)	z zaplembo podjetja oz. obrata ali kakega dela celokupne imovine obsojene osebe,
e)	z izgubo državljanskih Časti,
i) s prepovedjo, da bi obsojena oseba nadalje vodila podjetje oz. obrat ali gospodarstvo,
g) v posebno težkih primerih s smrtno kaznijo,
Izreče se lahko hkrati več kazni.
Denarna kazen in zaseženo blago se da na razpolago Odseku za socialno skrbstvo pri Poverjeništvu Pokrajinskega Narodno Osvobodilnega Odbora za Slovensko Primorje.
Ob neizterljivosti se denarna kazen nadomesti s kaznijo prisilnega dela, pri čemer se računa za vsakih 100 lir en dan prisilnega dela. Ta nadomestna kazen ne sme znašati več kot tri leta.
Člen 5.	-
Pogojne kazni se ne morejo izrekati.
Kazniva dejanja gospodarske sabotaže in nedopustne špekulacije, kakor ttudi izvršitev kazni ne zastarajo.
Člen 6.
Pri obsodbi po teh določilih sme pristojno oblastvo (Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po odgovarjajočem odseku) po izkazani potrebi pri podjetjih ali večjih kmetskih gospodarstvih ob njih stroških postaviti delegata z nalogo, da skrbi za pravilnost poslovanja. Odmeno za delegatovo delo določi oblastvo, ki ga je postavilo. Razen te odmene ne sme dttegat sprejemati od podjetja ničesar.
Člen 7.
Zaplenjeno blago se izroči v hrambo najbližjemu Krajevnemu NOO, ki ga proda, če gre za pokvarljivo blago, živino ali perutnino, in o tem obvesti odsek za Socialno skrbstvo pri Poverjeništvu PNOO za Slovensko Primorje, ki nadalje razpolaga z blagom ali z izkupičkom za prodano blago.
Denarna kazen se izroča odseku za socialno skrbstvo.
Člen 8.
Postopek se prične na prijavo kogar koli ali uradoma. Vsa oblastva, ki zvedo za kazniva dejanja, morajo vložiti prijavo
pri pristojnem narodnem sodišču, če niso po določilih naslednjega člena sama pristojna za izrek kazni.
Člen 9.
Ce sodišče ob pregledu 'prijave ugotovi, da gre za lažji prestopek, pošlje zadevo v kaznovanje Krajevnemu NOO, ki izreče denarno kazen od 100 do 2000 lir. Enako izreče kazen KNOO sam, če prejme prijavo kaznivega dejanja neposredno, odnosno če sam ugotovi kaznivo dejanje. Oe pa KNOO med postopkom spozna, da bilo storilca strožje kaznovati ali izreči poleg denarne tudi kakšno drugo kazen iz čl. 4, mora poslati zadevo Okrajnemu Narodnemu sodišču.
Člen 10.
Zoper odločbo KNOO, s katero izreče denarno kazen, je dopustna pritožba na Okrajno narodno sodišče v roku treh dni, ki se mora vložiti pri KNOO, .ki je kazen izrekel. Okrajno na-l-odno sodišče lahko odločbo raaveljavi ali jo izpi-emeni tudi v pritožilčevo škodo.
Člen 11.
V ostalih primerih postopajo in izrekajo kazni na prvi stopnji Okrajna narodna sodišča. Ce se med postopkom pokaže, da bi kaznivo dejanje moglo imeti za posledico smrtno kazen, mora Okrajno narodno sodišče ustaviti postopek in poslali z devo pristojnemu Okrožnemu narodnemu sodišču.
Sodišče mora postopali hitro.
Člen 12.
Zoper sodbo narodnega sodišča izdano na prvi stopnji je dopustjha pritožba v koku 8 dni na višje narodno sodišče, čigar sodba je dokončna.
Pritfožba, razen v primeru smrtne obsodbe ne zadrži izvršitve kazni, sodišče pa sme izvršitev do pravomocnosti odložiti.
Člen 13.
Pravomočne sodbe morajo sodišča dostaviti Odseku za notranje zadeve pri Poverjeništvu PNOO za Slovensko Primorje.
Člen 14.
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Ajdovščina, dne 25. julija 1945.
Poverjenik
Perovštk France s r.