ISSN 0351-6407 Murska Sobota, 13. avgusta 1998, leto L, št. 33, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 200 SIT Nadaljevalo vroče tno Meliki šmaren dežja -sladko bo doma. (IZ)BRANO str. 8 INTERVJU str. 10 ® p Kakšna so letos pomurska kopališča Nemcem prodaja »pajanO kriij« kot specialiteto ---------------------------— Bank Austria Creditanstalt je bil encer'trener Mure:»To tako da bo o Mising :CU°dloči,aPovratna tekma. Sa ^ie mn Zacetku Prvega polča-fistili en r °Znosti’ kijih nismo izko-50vse^ V?nigem- M()Č 'Srald ^fatn °d sebe in upam, da bo za Prav nič ■ mopovsem nared Škaper. braniti, kar m 'Z8ubl^no- LaŽ)e seje ni « Je tUdi nas adut na P°vrat-P°H Jensen 4- . ^ovolin- ' d'rektor Silkeborga: sai ■ ‘ Sm° Z neodločenim izi-^tku tek?0 "neli nekaJ sreče v za~ ^dili z d e’ domačini °be Moštvi zadetkoma razlike. ^itek??0 Ze^° izenačeni, zato v 130 let prvega slovenskega tabori »A- ; j M Q / "" ■ ■■' ■ .N" ‘f' ' f' > -L : Si TOMO KOLEŠ »Nema problema« Zadnjič je župan cankovsko-tišinske občine Alojz Flegar na seji dejal v malce posmehljivem tonu: »Novinar je pač zapisal to, Smornj i karJe mislil, daje potrebno. Če bo pisal, Spolno ' epi ‘n dobri, ne bo nihče bral Vestnika.« ^arjip- °.Se strinjam s to ugotovitvijo. Minili so časi, ko so ° obfinah samo lepo in dobro. In minil je sistem, f ločke k i? novinar samo zapisnikar občinske seje od 1. do ^adnevni SOj‘1'1 včasib v SV°F poveličani samopomembno- ^lejj?red P°stavljaU funkcionarji. Zijajo v ',aloga novinarja odkrivati probleme in težave, ki se odPt°hameZnifl občinah. In hvala bogu - lahko rečejo na 6 '^^ionarjev če bo šel samoto sledi tistega, Pod?^' bi šele bilo, če bi začel brskati pod povr-bere?P°l' se ne ve' Statistike dokazujejo, da ljudje V? ^ar^ ° nesrečab’ problemih in katastrofah, se pravi o l('°bčmi' ^nano Pa je tudi, da občani radi vedo, kaj je v k?a ^‘na lnfobe- In pogostokrat so sredstva javnega obve-Zatorej '» aterib zwj°’ da v njihovi občini tudi nekaj je na-1111,1(1 Problema«? »E pa, bogami, ima!« Fotografija; N J M. ■ Če se je prvi slovenski tabor od predhodnih prizadevanj narodno-prebudnega značaja razlikoval predvsem po neposredni politični povezanosti, potem 130 let pozneje lahko ugotovimo, da se je letošnja osrednja proslava - »vseslovenski shod« sprevrgla predvsem v priložnost strankarskih predstavnikov, da nagovorijo politične (na proslavi večinske) vrste in seveda domačine. Več na str. 3 [aktualno domaI Možne posledice stečaja lendavske rafinerije: Izguba delovnih mest in kadrov str. 3 | REPORTAŽA | Simona prekmurska vinska kraljica str. 16 Radenska na dirki formule 1 Ekskluzivna pijača v Budimpešti KMETIJSTVO Vse poti vodijo v do 27. avgusta fejSKA . O LU OJ X) N ............................. & ^ilo °kna A,AX cristal trigg. 500 ml .. -is‘ilo za l ^na cristal riff. 500 ml . %Ih'st'lo Py^°Palnice AlAX Bagno 500 ml ... K X.7^ioooml........................ X. a Posodo Palmolive 750 ml....... ... 377,80 sit 377,80 sit 377,80 sit 311,30 sit 168,70 sit ...311,30 sit ...436,00 sit ... 197,40 sit Potrošnik, d. d., Ulica arhitekta Novaka 2, 9000 Murska Sobota Vzhodni trg vse zanimivejši M ilan Hojnik, direktor Radenskinega marketinga, je že prejšnji mesec podpisal pogodbo s podjetjem Ali šport Management iz Švice, ki skrbi za trženje vseh dirk formule 1, za ekskluzivno dobavo mineralnih vod na dirki Hungariaring, ki bo ta konec tedna v Budimpešti. Tekmovalci, spremljevalne ekipe, organizotorji, gostje in obiskovalci (vsako leto jih je več kot 200 tisoč) bodo pili mineralni vodi Kraljevi vrelec in Radin. Prodajali jih bodo na 250 prodajnih mestih, pili jo bodo najboljši dirkači in si z njo mirili strasti mnogi ugledni gostje. Gre za poslovni uspeh Radenske in izjemno promocijsko priložnost. Prvič so jo imeli leta 1994, ko so na tej dirki prodali kar 30 tisoč steklenic mineralne vode. Zdaj so ta prestižni položaj ponovno dobili in v interesu Radenske je, da bi uspevali tudi v prihodnje. Tudi zato, ker postaja za Radensko vzhodnoevropsko tržišče vedno zanimivejše. V preteklem letu se je skupen izvoz Radenske na Madžarsko, Češko in Slovaško povečal za skoraj 100 odstotkov. Skupna prodaja na teh trgih je znašala 5,6 milijona litrov mineralne vode in brezalkoholnih pijač. Letos pa so samo na Madžarsko prodali 600 tisoč od načrtovanih 1,8 milijona litrov, predvsem pitne vode Izvir, ledenih čajev in napitka ACE. ZIMSKI VRTOVI, d o o. ^jcomnon RAČUNALNIKI M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094 Zapleti pri registraciji delniške družbe Vino - Bor Lendava str. 6 (IZ)BRANO Bo prišel med svetnike -mučence str. 9 VESTFON Nesrečni Feliks str. 11 KRONIKA Kakšni so učinki novega zakona o varnosti cestnega prometa str 17 Lendavska 29, 9000 Murska Sobota II DUHMdfA PVC IN ALU V H H UR O IVA OKNA TER VRATA Tel.: (069) 35 555 nCIllCTIlAl Faks (069) 32 093 I UMki AKTUALNO OKOLI NAS 13. avgust 1998, a k t u a I n M •aktualno 168 mrtvih, 4824 ranjenih Prejšnji teden je v pro-tiameriškem bombnem napadu v Nairo-biju in Dar es Salaa-mu umrlo najmanj 168 ljudi, med njimi največ Afričanov. V eksploziji avtomobila-bombe pred ameriškim veleposlaništvom v Nairobiju je umrlo čez 150 ljudi, med njimi enajst Američanov in 21 kenijskih uslužbencev veleposlaništva ZDA. Ranjenih je bilo 4824 ljudi, 524 jih je še vedno v bolnišnici, od teh je 25 ljudi v kritičnem stanju. Reševalci so našli dva preživela, neko žens- ko in njenega štirinajst letnega sina, ki sta bila vkleščena v 22. nadstropju poslopja, poškodovanega med atentatom. Ameriška veleposlanica v Nairobiju Prudence Bushnell je povedala, da bo vzroke napada preučilo več kot 500 preiskovalcev in varnostnih uslužbencev. Minuta molka V japonskem Nagasakiju so se z minuto molka in molitvijo spomnili triinpetdesete obletnice uničenja mesta s prvo vodikovo bombo. Taje mesto razdejala tri dni zatem, ko je na mesto Hirošima padla atombska bomba. V eksploziji, ki je mesto prizadela 9. avgusta 1945 ob 11.02, je umrlo 74.000 ljudi, na tisoče jih je bilo ranjenih. Župan mesta Icho Ito je na seznam žrtev bombe letos dodal še 3186 novih imen, tako daje zaradi eksplozije in njenih posledic doslej umrlo skupno 118.555 ljudi. V seznam ni vštetih kakih 10.000 Korejcev, ki so v času nesreče delali v tem pristaniškem mestu. Župan je obenem obsodil jedrske poskuse, ki sta jih maja letos izvedli Indija in Pakistan. Odrekli državni pogreb Pogrebnega sprevoda za nekdanjim bolgarskim predsednikom Todorjem Živkovom, ki je umrl v 87. letu, se je v Sofiji udeležilo več tisoč Bolgarov, ki so v množici za krsto zadnjega vzhodnoevropskega komunističnega voditelja hkrati obujali nostalgijo in sovraštvo. Med njimi ni bilo nobenega predstavnika vlade, saj so mu odrekli državniški pogreb. Nova palestinska vlada Palestinski voditelj Jaser Ara- fat je na izrednem zasedanju palestinskega zakonodajnega sveta v Ramali na Zahodnem bregu v okviru preoblikovanja vlade imenoval deset novih ministrov. Iz prejšnje vlade je bil odstavljen le en minister, štirje drugi pa so le zamenjali ministrska področja. 88 članov palestinskega zakonodajnega sveta je spremembe v vladi od Arafata zahtevalo že več kot eno leto, predvsem zaradi vpletenosti več članov kabineta v nečedne posle. IZHAJA V ČETRTEK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Clintonova afera še vedno vroča Je predsednik občeval in lagal? illu Clintonu ni bilo usojeno, da bi se med dvema predsedniškima mandatoma ukvarjal le z reševanjem »obrobnih« problemov, kot so svetovne krize, gospodarske težave in sploh prehodom ZDA v naslednje tisočletje. Ko bo Clinton tako ali drugače zapustil svoj položaj, se ga bodo Američani in tudi ljudje drugod po svetu najbolj spominjali po številnih ljubezenskih aferah, na katere resnici na ljubo ni bil imun skoraj noben predsednik ZDA, od časov Georga VVashingtona naprej. Kenneth Starr je bil na poseben položaj neodvisnega preiskovalca imenovan že za časa prvega Clintonovega predsedniškega mandata, ko je dobil nalogo ugotoviti, ali je kaj resnice v govoricah, da naj bi bila Clinton in njegova žena Hillary vpletena v kriminalno poneverjanje zemljiških skladov, v času ko je bil predsednik še guverner zvezne države Arkansas. Tako imenovana afera Whitewater ni rodila dokazov o kriminalni vpletenosti predsedniškega para in Starr je že mislil preiskavo obesiti na klin, ko je v začetku letošnjega leta zavohal novo priložnost. Odvetniki Paule Jones, ki že več let toži Clintona zaradi spolnega nadlegovanja, so zaslišali nekdanjo pripravnico v Beli Hiši Monico Le-winsky in tudi samega predsednika glede spolnega razmerja, ki naj bi ga imela skoraj dve leti Januarsko izpovedovanje Monica Lewinsky in Bill Clinton sta januarja pod prisego zanikala, da bi kdajkoli počela stvari, ki bi lahko razjezile prvo damo ZDA in afere je bilo skorajda konec, še preden seje res začela. Nato je na oder stopila nekdanja sodelavka Lewinskyjeve Linda Tripp, kateri naj bi Monica zaupala, daje spala s predsednikom. Tripova naj bi nekaj teh pogovorov posnela na magnetofonski trak in vse skupaj povedala tudi Starru. Od takrat naprej v ZDA ni bilo nobenih televizijskih poročil, niti nobene časopisne izdaje, v kateri ne bi razglabljali o morebitnem razmerju. Pravna preigravanja so nekaj časa nagibala tehtnico na stran preiskovalca, nekaj časa na stran Bele hiše, vrhunec pa doživlja v vročih poletnih mesecih, ko drugače primanjkuje dobrih novic. Monica Lewinsky, ki je doslej dajala vtis, da je v razmerje s predsednikom vstopila po lastni volji in bila pripravljena to tudi zatajiti, je pred tedni v zameno za imuniteto pred kazensko odgovornostjo priznala, da je s predsednikom večkrat uživala vroče intimne trenutke. V potrditev priznanja je Starru predala svojevrsten spominček - obleko, na kateri naj bi bili sledovi predsednikove »življenjske tekočine«. Meč nad glavo Drugi vrhunec, ki ga po priznanju Monice Lewinsky z nestrp- nostjo pričakujejo ameriški mediji im množica poznavalcev, pa bodo besede samega glavnega osumljenca, ki bo 17. avgusta odgovarjal na vprašanja Starrove velike porote. Clinton bo pričal v Beli hiši pred kamerami interne televizije, ki bodo prenašale njegove odgovore nekaj ulic vstran v zgradbo s porotniki. S tem ko je privolil v pričanje, se je Clinton izognil neugodnosti, da bi postal prvi predsednik v zgodovini ZDA, ki je dobil sodni poziv. Starr ga je že hotel izdati, vendar je na koncu privolil v kompromis, saj ne bi imel na voljo pravnih instrumentov, s katerimi bi predsednika prisi- lil, da sprejme sodni poziv in pride pred veliko poroto. Predsednik Clinton bo po besedah svojih odvetnikov na zaslišanju povedal vso resnico. Kar se njega tiče, je resnica tista, ki jo je povedal že januarja, kar pomeni. Iz Zagreba piše Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za lil trimesečje 1998 je 2.500,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 200,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se štgje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. MM stran: http://www.p-inf.si. da bo vztrajal pri zanikanju -r . nega razmerja z Monico 1^1 sky, četudi naj bi ga ta priznala- I ^pričaj... / Kljub temu bo Stampedi sednikovem pričanju kmaluz-' I IJučil preiskavo in dokazflogrz I Vo predal ameriškemu kon^l ki bo odločal o odstavitvi Bi I Clintona. Največji problemi vsem skupaj ni samo SP0^/ merje, ampak laganje podprl in oviranje pravice, kar naj bil / dsednik počel, ko naj bis^ Prepričati Monico Levini druge vpletene, da naj0^] skupaj molčijo. Poznavalci I mer trdijo, da bi bilo za C1Z/ bolje, da razmerje prizna, * I mu državljani to oprostili, ZI 8a je zdaj neposredno in P°tf no tolikokrat zanikal, da F1,1 JI že prepozno. Morda bi bile -tudi bolje, da si izmisli kk , razlog in preklice napove? ) zaslišanje. . J ROBI PORE^ j peter Tok brez struje Zadnji četrtek v letošnjem juliju, na začetku pasjih dni, v marsičem postaja prelomnica. Po hrvaški blokadi slovenskega premoženja, ki ga je s posebno uredbo izvedla vlada tedanjega premiera dr. Franja Greguriča (julija 1991) - in velja še danes -,je slovenska vlada prvič uresničila grožnje, ko je z odklopom električne energije iz jedrske elektrarne Krško za hrvaške porabnike s posebno uredbo preoblikovala skupno elektrarno v javno podjetje. Hrvati, zlasti slabi plačniki izstavljenih računov za porabljeni tok, vzdrževanje in posodabljanje nuklearke -to pa je Hrvaško elektrogospodarstvo HEP - so bili v šoku in začeli so streljati kot Maksim po diviziji na slovensko politiko in energetiko. Padale so in še padajo težke besede: teroristi, agresorji, lopovi, lažnivci, kradljivci ... Hrvaško-slovenski energetski spor, ki se pravzaprav v zvezi z nuklearko vleče od začetka osemdesetih let, se je zaostril do skrajnih meja. Še preden je skupna slovenska-hrvaška energetska naložba v Krškem leta 1983 začela dajati prve kilovatne ure toka, so se na naši strani odpovedali gradnji druge, nuklearke, ki naj bi jo po prvotni pogodbi zgradili v vasi Prevlaka, kakih 30 kilometrov južno od Zagreba. Na Hrvaškem pa so bile tedaj velike redukcije toka, ki jih je v naftni in finančni krizi izzvalo pomanjkanje kurilnega olja za napojitev šestih mazutnih elektrarn. Zato so ob deveturnem in šesturnem električnem mrku prodajali sveče kot kruh in mleko, tedanji energetiki pa so se zakleli, da bodo drugo nuklearko ■ z nami ali sami zgradili do konca iztekajočega se tisočletja. Pozneje so jedrski apetiti narasli do šest novih nukleark, ki so si jih zamislili v Dalmaciji in hrvaški žitnici, v Slavoniji in Baranji. Vmes so preživeli prvi vsesplošni upor državljanov zoper iskanje primernih odlagališč za jedrske odpadke iz krške elektrarne, ki je po Svoje še najbolj izničil moč tedanjega atomskega lobija v hrvaški politiki, po drugem tovrstnem poskusu pa se je tako ali drugače začela hrvaško-srbska vojna. Na začetku devetdesetih so namreč z iskanjem primernih skladišč za jedrske smeti no I li v osat hrvaško-srbskih nesporazumov bsko prebivalstvo je začelo dokazova"'jrligi^ hadezejevska oblast poskuša spraviti nais/ir pa vsaj pregnati z nevarnimi radi00^1'11 Tudi zato so mnogi neobveščeni Srbi prl ijjm in se odzvali klicu kninskih Srbov, kisc sta 1990 izvedli oboroženo vstajo zop^ oblast, kije tudi na svojem začetku P° k o pospešeni gradnji jedrskih ^k^Jektt^j obdobju pa so v ospredje prišle ,erin^.jali Ns“j uvoženi premog, ki jih nameravajo sed Dalmacije, a je zoper takšen posegv’’ vse, kar leze ali gre na hrvaškem de bro obveščeni pravijo, da je hrvaško5 getski spor, ki bi bil v normalnih0 ° ^tj1^ jemu primerljiv z dolžniško-upniški"1 šel kot naročen hrvaškim politikom MSri i bi zamisel o termoelektrarnah na 01 j konca. j j/ To je lahko res in res je tudi, toka iz krškega pri Hrvatih stane le riškega dolarja, pri nas pa 2,65 / niso pripravljeni prispevati denarja^ bitev elektrarne in za njeno razgra je njihov dolg do krške elektrarn6 ap/ttl1 milijonov nemških mark, medtem vajo le dolg za porabljeni tok (P°ce'/Z Z , je na dan izklopa HEP iz nukle" milijonov nemških mark. Zateg°deJ treba zaustaviti dobave tokaS^Llij^f katero je hrvaška stran vložila mark, pravijo. In kaj zdaj? slovenskega energetskega spora 0 od' J sikatero odprto vprašanje v s°se j kaže pa si delati utvar, da ^°!> I poplačani, s čimer bi se državi še e I zadevam, ki so na nujni skupniP° I energije za električno, med ka'ert^6 skladišča za jedrske odpadke, da" mo meje in druga odprta vpraša 13- avgust 1998 AKTUALNO DOMA Politični miting ’98 130 let prvega slovenskega tabora kaznovanje obletnice ali predvolilni shod? Meseje prvi slovenski tabor od predhodnih pr i ° iM rodno prebudnega značaja razlikoval pre vs> jnsk0_ ^sredni politični povezanosti, kot je v sv°Je^ SAZU dr kalnem slavnostnem govoru poudaril preds se Bernik, potem 130 let pozneje lahko ugotov' ’ OsPia »osrednja proslava - vseslovenski shod« sp jh b0. priložnost strankarskih predstavnikov, pre .j 7 bivše ali nadomestne predstavnike države da nagovoru W|We (na proslavi večinske) vrste in seveda domaetn . ^Milana Kučana velja, da Predsednik rad pride med W ljudstvo, no, tokrat ga ni je seveda izrabil eden častnih gostov Lojze Pe-ki naj bi nastopil v vlogi predsednika vlade v sa-Wjni državi, pa je kot pravi barski prvak (ki si je med prilastil taborsko mesto dni poprej) izvedel ma-'^r Pozdravljanja predsednika in vlade, ki ju ni bilo, v ' Sevanju pa si je zaželel, »da bi si segla v roke vsa Slovenija«. Da so mu ob tem ploskali predvsem Opozicijski pristaši, ni potrebno najbrž posebej poudarjati. Toda, namesto Drnovška se je v vladni vlogi (naravnost z iža-kovskega govorniškega odra) z rahlo zamudo pojavil Marjan Podobnik in v maniri napovedovalca še enkrat poimensko pozdravljal prisotne, nato pa »da se ne bi še delili« in za »prihodnji obstoj naroda« prisotne spomnil, da lahko v »imenu vlade, eča afte ž§uba delovnih M in kadrov svojem imenu, imenu SLS« navede »veliko stvari, na katere smo lahko ponosni«, razen seveda na »petdesetletno zgodovino, ki nas ločuje od držav EZ«, kamor bomo očitno »zmogli priti« ter tako zaključil svoj govor »po-livalentnega« političnega delavca. Med častnimi gosti naj bi se pojavil tudi (brat) Janez Podobnik, predsednik DZ, pa je na praznovanje poslal podpredsednika DZ Andreja Gerenčerja, ki je v LDS-ovi maniri spomnil predvsem na odgovornost DZ, »da bo Slovenija čim prej na pragu Evrope in enakopravna članica evropske družine«, bil pa je resda redek govornik, ki ni dobesedno navajal svoje strankarske pripadnosti. Janez Janša se je za odrsko govornico pojavil kot prvi obrambni minister, ki se je spomnil tudi dogodkov iz leta 1988, prvega občinskega odbora za varstvo človekovih pravic v Ljutomeru, območja, kjer je »imel zavetje Borštner« (viden tudi na tokratni proslavi), kjer je bil leta 1991 »enodušen upor« in dodal, da »država še ne pomeni zedinjene Slovenije«. Pa še o tem, da bodo prišli časi, ko bomo pred zakonom vsi enaki. Naj dodam retorično vprašanje: Kaj se bo takrat zgodilo z nekaterimi našimi politiki? Na soncu sedečo častno elito in pa tudi narod (le zakaj so v političnih nagovorih vedno omenjeni zadnji navadni smrtniki?) sta pozdravila tudi mag. Lovrenčič, vodja fundacije A. Trstenjaka, ki je napovedal postavljanje novega spomenika generalu Maistru, in to sredi Ljubljane, ter preimovanje univerze v Mariboru v Miklošičevo univerzo. Nastopil je tudi dr. Jože Osterc, ki je obujal spomine na čase iz sedemdesetih let. Seveda ne gre pozabiti na nepogrešljivi kulturni program. Ne vem zakaj, toda tako podoben je bil proslavam, ki smo jih vajeni še iz starih časov. Združeni okteti, godba na pihala, folklorne skupine iz občine Ljutomer, ki so resnici na ljubo edine pričarale slavnostno vzdušje. Dosti bolj kot nekatere pesmi, odpete na »play back« podlagi. Seveda je bilo poskrbljeno za pijačo in jedačo. Prodajalka srečk mi je dejala, da je to občinski srečo-lov, pa očitno ni bil, sicer si ne vem razlagati, čemu je za njo letela občinska pravnica. Samo en človek je mahal s slovensko zastavo. No, prisotni so bili tudi borci. Čeprav so sedeli v občinskem odboru, očitno niso mogli preprečiti prihoda Peterleta in Janše, kar nekatere očitno zelo boli. Res, nerazumljivo je, čemu niso povabili vseh parlamentarnih strank in njihovih vodij. Nenazadnje naj bi ta dogodek odseval slovenski politični prostor. Sicer pa, vsak, ki vsaj malo pozna ljutomersko politično sceno, se od nje raje distancira. Glavno pa je, da za narod ostanejo popoldanske konjske dirke. A. POTOČNIK« »Zadeva bo,« so pred desetimi leti klicali ljutomerski alternativci. Partijske oblasti so bile prestrašene. Tokrat je »zadeva bo« povsem zvodenela. Predsednik, med množicami tako priljubljeno bitje, pa na tokratno »vseslovensko zadevo« ni prišel. Bojda ima počitnice. Bi prišel, če bi bile letos predsedniške volitve? Kakorkoli že, ob 130. obletnici naj bi bil »samo« častni gost, eden izmed mnogih. Čeprav mu je bojda hotel šef protokola in občinske uprave dati glavno besedo, so mu to idejo izbili iz glave. Da bi bil volk sit in kozel cel, so za govornika izbrali dr. Bernika, predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Naš predsednik Da se bo med častnimi gosti znašel tudi Peterle, je bilo jasno, če pogledate strukturo občinske uprave. Toda, kako Lojzeta vrniti med častne goste in ob tem ne povabiti vseh predsednikov strank? Nič lažjega, povabiti ga kot prvega premiera. In potem se je oglasil še Janšev lobi. Tudi ti bi radi predsednika na častni klopi. No, pa so se pripravljale! znašli: povabili so Janšo kot nekdanjega obrambnega ministra in še Bavčarja kot prvega notranjega ministra. Pa jih je »nategnil« prvi mož SLS-a. Ni bil med častnimi gosti, pa je vendar prišel! Naravnost iz ižakovske govornice se je na ljutomersko tribuno zavihtel kot drugi mož vlade. Saj veste, ta mesec je Drnovšek na dopustu. No, daje očitno njegov pisec govorov na dopustu, se je tudi poznalo. Skorajda je izpustil, v kakšni vlogi se je prišel pokazat. Njegov brat Janez je ostal neznano kje, na njegovo mesto je stopil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Sploh pa se ne smemo čuditi, če je na »vseslovensko zadevo« prišlo tako malo ljudi. Reklame skorajda nobene; vodja pripravljalne skupine v bolniški postelji; plakati kot da so se vdrli v zemljo. No, svoj tabor so si mimogrede organizirali sdsovci. Štant SDS, pa zastave SDS. Pripadniki drugih strank, ki so se sicer klanjali Janši, pa so na strankarske simbole samo mrko gledali, sneti pa jih vendarle niso upali. Ob domačinih in protakolamih gostih so za »vseslovenski« shod poskrbeli sdsovci s svojimi avtobusi, pa tudi Gros s svojo kompanijo... Sicer pa je tu predvsem poletje. In ljudstvo je sito politike in njihovih iger. Minili so časi, ko so šolarčki morali v zboru na proslave. Zedinjena Slovenija je torej dandanes pojem, za katerega se v obliki predvolilnih bojev borijo le še politiki. Pojem, za katerim vzdihujejo zgodovinarji. A. POTOČNIK« li a... [ I stališč । m ot,cinskem svetu so izdali povzetek ugotovitev in ^rafjne .. .vPUva problemov Nafte in možnih posledic stečaja Srska ra1Je’ ^tud>jo so izdelali skupaj s sodelavci Inštituta za j , ^Zvojn,S^°Vanja pr' ^ubljanski Ekonomski fakulteti, podjetja in s sklada Lendava, pomurske območne gospodarske K *>ske območne enote Republiškega zavoda za zaposlo- kaže, da ima Nafta J Pomurske industrije P°" vlogo. Prihodki, izvoz in 'to laP°slenih jo uvrščajo na za Podjetjem Mura % slovenska po-K 1991 je ustvarila ftthodkov pomurskega 'V^va, 16,25 % izvoza, V^°Za in 19,69% izgube. Vk VSeh zaposlenih v ^spodarstvu. Na i^t. Pravne enote Lendava '"'čem m imela 64-od-\ ^Prihodkov, 85-delež t^^^aposlenih pa je pa-' števila zaposle-'^^^afta ima vpliv na ^2® števila brezposelnih ase zaP'rai°tud' ^r4^^ovna mesta na po- • Q'a- financ in trženja. ""^9 a Zadni'b petih letih 'kie'°vnih mest. Posre- tezav Nafte zapr-delovnih mest, 5koraj šeststo. djetij v regiji (Gradbenik, Gidos, Integral, Logo, majhna storitvena podjetja) in naraščanju števila brezposelnih, med katerimi je več kot 40 % mladih ljudi. Nafta je bila za okolje tudi »kadrovski inkubator«, saj je njen kadrovski potencial napajal druga podjetja in institucije na lokal- ' nem območju. Nezmožnost vlaganja v kadre pa je lahko usodna za celotno regijo, kakor tudi za samo Nafto, kjer je neugodna starostna struktura zaposlenih (40 let). Čeprav so med ljudmi še pred kratkim prevladovale optimistične napovedi glede sanacije, pa je po čustveni plati mogoče zaznati tudi močan revolt anketiranih zaradi tega, ker se je premalo naredilo za reševanje tega problema. Prevladuje mnenje, da se Nafti godi krivica, ki jo večinoma pripisujejo slovenski vladi (35 %), Petrolu (22 %) in političnim strankam (14 %). Krivdo vodstvu podjetja je pripisalo devetnajst od- stavkai°če? s ^tajoVi01'^6 Likar, ki je obiskal v ponedeljek ^ov^irjem pndavi, je povedal, daje prišel tudi zato, da -^lav^ižan *Onianonj Zverom dogovorili, kako ravnati C' ^afte žejnega prehoda Dolga vas, s katerim gro-“ ovoljenja za zaporo ne bo!«, je izjavil. 5:'rst'-delovna ^Sel cjaJe vedno [No in p°tencialih stotkov vprašanih. V nasprotju s stereotipi, ki Prekmurcem očitajo pasivnost in potrpežljivost, pa je več kot polovica vseh vprašanih izrazila potrebo po bolj aktivnih in radikalnih ukrepih za reševa- nje. TOMO KOLEŠI Prva tekma drugega predkroga pokala Uefe Sobočani zamudili priložnost za zmago N|tt a stadionu v Fazaneriji je bila pred okrog 3000 gledalci prva tekma drugega predkroga pokala Uefe med podprvakoma Slo-___ venije in Danske - Muro in Silkeborgom. Srečanje se je končalo brez zadetka, Sobočani pa so zamudili lepo priložnost za zmago. Gostitelji, ki so nekoliko presenetljivo nastopili z najboljšim strelcem Štefanom Škaperjem, ki pa je vzdržal le en polčas, so tekmo začeli silovito in že v prvem delu prvega polčasa so si priigrali nekaj lepih priložnosti za gol, ki pa jih žal Ilič, Škaper in Gutalj niso izkoristili, strel Alihodžiča z glavo pa je za las zgrešil vrata. Zatem seje ponu- dila tudi edina priložnost v prvem polčasu gostom, vendar je nevaren strel Jugoslovana Joko-viča vratar Nemec ubranil. V sredini prvega polčasa je hotel presenetiti vratarja gostov Kjaerja domači branilec Aliho-džič, ki se je odločil za strel s polovice igrišča, vendar je danski čuvar mreže žogo s težavo izbil v kot. V polčasu se je do- mači trener Milan Koblencer odločil za dve zamenjavi, s katerima je verjetno želel pospešiti tempo igre, vendar pa se to ni najbolje obneslo. Z igrišča je potegnil Vogrinčiča in Škaperja, v igro pa poslal mlada igralca Cipota in Rističa. V drugem polčasu se je prva zrelejša priložnost za zadetek ponudila Gu-talju, vendar se mreža ni zatresla. Zatem so prišli bolj do izraza gostje in v 55. minuti imeli najlepšo priložnost za zadetek, vendar je Pedersom zadel le vratnik domačega vratarja Nemca. Dvanajst minut pred koncem tekme se je izkazal domači obrambni igralec Cifer, ki seje odločil za strel na vrata iz kakih 30 metrov, izkazal pa se je tudi vratar gostov, ki je žogo s težavo izbil v kot. V končnici tekme so si Sobočani prizadevali, da bi dosegli zadetek, vendar pa pri tem niso imeli sreče. Nekaj minut pred koncem je namreč imel Galič idealno priložnost, da zatrese mrežo; vendar je ni izkoristil. Kljub neodločenemu izidu pa imajo nogometaši Mure še priložnost, da si na povratni tekmi v Silkeborgu, ki bo 25. tega meseca, zagotovijo nastop v nadaljnjem tekmovanju pokala Uefa. Mura je igrala v naslednji postavi: Nemec, Dominko, Alihodžič, Ilič, Cifer, Lukič, Galič, Dvoršak (Ošlaj), Vogrinčič (Cipot), Gutalj, Ška-per (Ristič). Tekmo je sodil Georgio iz Cipra. foto: NJ, FERI MAUČEC« | Četrtek, 13. avgust, " ob 10.30 reportaža tedna S »3. vinogradniške igre i in kronanje 2. prekmurske o | vinske kraljice v Dobrovniku« LOKALNA SCENA______________13. avgust 199S,W* I »Gornjeradgonskega župana za zapahe ali v mrežo« eseni bodo lokalne volitve občinskih svetov občin in županov. Bodo odbržali stolčke sedanji župani ali pa boste volivci izvolili nove ljudi? Kdo pa bi utegnili biti župani v občinah, ki so šele v ustanavljanju? Z vseh območij Prlekije in Prekmurja še naprej vabljeni k sodelovanju v naši nagradni anketi. Izpolnite kupon in ga prilepite na dopisnico ali pa ga vložite v kuverto, nanjo napišite naslov Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13 in nam jo čimprej pošljite. Vedite: tudi vaš predlog lahko pripomore, da boste dobili župana, ki si ga želite. Predlogi za župane, ki smo jih prejeli do ponedeljka. (V oklepaju je število glasov). Beltinci: Jože Kavaš (91), Marjan Maučec (9), Stanko Sraka (3), Janko Bezjak (15), Štefan Pintarič (1), Andrej Maroša (8), Branko Žižek (5), Franc Novak (5), Cankova: Drago Vogrinčič (23), Štefan Flisar (2), Ernest Kerec (1), Viktor Voršič (15), Anica Gomboc (1), Danica Volf (4), Janko Holidej (5), Antonija Kuzma (1), Anton Žalman (1), Črenšovci: Anton Kolenko (10), Jože Cigan (8), Anton Tomar (1), Dobrovnik: Miran Lovrin (1), Marjan Kar-dinar (2), Katarina Kovač (2), Gornja Radgona: Miha Vodenik (36), Anton Tropenauer (3), dr. Rudolf Štelcer (80), Peter Fridau (5), Violeta Dajč Mesarič (36), Grad: Elizabeta Klement (5), Ludvik Kočar (36), Danijel Kalamar (15), Anton Rac (9), Avgust Vrtič (35), Janko Kikec (1), Cvetka Juhov (1), Zvonimir Kolmanko (2), Ivan Bauer (3), Jože Sever (1), Herman Rajsar (1), Marija Kisi-lak (4), Marjan Kovač (1), Dušan Hilli (1), Stanislav Čur-man, Vidonci (1), Anica Gjergjek (3), Jože Ficko, Radovci (1), Hodoš: Zdravko Kovač (2), Jeno Toth (1), Rudolf Bunderla mlajši (3), Bojan Bočkorec (3), Johan Laco (2), Rozalija Totič (1), Oskar Kerčmar (2), Lendava: Jože Ko-con (5), Viktor Ketler (1), Štefan Tratnjek (6), Danilo Krapec (1), Ljutomer: dr. Ludvik Bratuša (11), Marija Gjerkeš (31), Stanko Škalič (5), Maksimilijan Gošnjak ml. (2), Andrej Graf, Radomerje (1), Kobilje: Pavel Nemet (1), Stanko Gregorec (5), Franc Lutar (4), Marija Farkaš (1), Kristijan Bukovec (1), Križevci pri Ljutomeru: Pavel Šerc (1), Slavko Lovrenčič (12), Feliks Mavrič (8), Avgust , Trstenjak (2), Alojz Jelen (4), Franc Vaupotič (1), Kuzma: Milan Matiš (3), Ivan Marič (25), Jože Škalič (245), Roman Fartek (220), Drago Kerec (1), Drago Zrim (1), Viktor Novotnik (6), Drago Kisilak (3), Elek Benko (1), Franc Hajdinjak (2), Majda Recek, G. Slaveči (3), Ge-rhard Škaper, Dolič (1), Moravske Toplice: Franc Cipot (44), Geza Džuban (4), Branko Recek (14), Ludvik Sočič (11), Štefan Kuhar (1), Slavko Škerlak, Sebeborci (4), Slavko Horvat, Brezje (5), Murska Sobota: Anton Slavic (32), Martin Žižek (33), Ludvik Filo (2), Anton Gomboc (9), Karel Šoštarec (49), Ivan Obal (5), Odranci: Štefan Bogdan (1), Ivan Markoja (8), Gornji Petrovci: Franc Šlihthuber (48), Ciril Kozar (14), Vlado Hozjan (69), Karel Nemec (1), Aleksander Hari (1), Vili Kerčmar (1), Silva Žunič (1), Marija Časar (6), Aleksander Bencik (2), Aleksander Kučan (1), Marjeta Bencik (7), Ernest Škerlak (1), Elemir Lepoša (2), Štefan Kuhar, Košarovci (1), Puconci: Ludvik Novak (17), Vili Veren (1), Štefan Harkai (21), Janez Cmor (4), Slavko Loren (1), Rudi Cipot, Predanovci (2), Radenci: Jože Toplak (57), Ivan Vogrinec (1), Razkrižje: Stanko Ivanušič (4), Rogašovci: Marjan Gider (25), Julijana Meckar (10), Alojz Turza (9), Dušan Kalamar (1), Edo Mihalič (7), Jože Šarkezi (1), Herman Kisilak (42), Anton Madjar (5), Marjana Gider (1), Sv. Jurij ob Ščavnici: Alojz Štuhec (11), Miran Lapi (19), Slavko Mihalič (28), Branko Slana (6), dipl. inž. Anton Slana (5), Rado Slana, Bolehnečici (1), Šalovci: Aleksander Abraham (41), Marija Horvat (15), Dušan Boldižar (3), Jožica Gašpar (1), Jože Žido (4), Albin Gubič (1), Iztok Fartek (2), Milan Korpič (2), Anton Tutič, Markovci (2), Tišina: Alojz Flegar (26), Anton Omar (4), Turnišče: Štefan Vinčec (41), Jože Kocet (7), Franc Režonja (21), Velika Polana: Slavko Prša (1), Štefan Prša (11), Boris Osterc (1), Jože Tivadar (1), Alojz Kramar (1), Agica Kotnjek (4), Štefan Laki (3), Franc Žalik (2), Veržej: Drago Legen (13), Nada Hanžekovič (1), Miha Pušenjak (1), Andrej Sraka (5), Janez Ferenc (2), Helena Fras (1), Nada Bunderl - Rus (1), Erih Mohorko (1). — — —■ — — izreži in prilepi na dopisnico — — — — — Koga za župana, županjo? Za župana občine (vpiši ime občine) predlagam (vpiši ime in priimek ter naslov »svojega« prihodnjega župana) Obrazložitev (če želite): Predlagatelj: (Če se boste podpisali in navedli svoj naslov, boste morda izžrebani in boste dobili praktično nagrado.) VESTNIK NA INTERNETU: Ovadili bodo župana z upan proračuna ni izvrševal celovito in dosledno, kot je bilo sprejeto na občinskem svetu ...« Zato je občinski svet presodil, da obstajajo tehtni razlogi, da je župan storil kaznivo dejanje, in se ga prijavi pristojnemu sodniku za prekrške. Vzrok je namreč zaključni račun proračuna za leto 1997, kjer imata nadzorni odbor in župan vsak svoje mnenje. Nadzorni odbor je dal poročilo o tem, župan pa se z napisanim ni strinjal, zato je poslal ugovor, s prenekaterimi »prikrimi besedami«, občinski svet in NO sta na to reagirala in sklicala so izredno občinsko sejo. Ker pa župana in predstavnikov občinske uprave ni bilo, dialog ni bil možen. Sicer pa, kdaj pa so ga v Gornji Radgoni sploh nazadnje vzpostavili? Moteni denarni tokovi KP in občine Najprej je predsednica NO Olga Vrzel županu ostra zažu-gala, daje enkrat dovolj sprenevedanja, kakšne pristojnosti ima nadzorni odbor, in povedala, da si župan še vedno ni na jasnem in ne pozna novega zakona o lokalni samoupravi. Izpostavila pa je tudi županov slog pisanj, kot npr. da NO deluje kot podaljšana roka in kot politikantsko trobilo po naročilu občinskega sveta. Nadaljevala pa je s poročilom in ugotavljala, da so bili med KP in občino »moteni denarni tokovi«, dolg občinskega proračuna Komunalnemu podjetju Gornja Radgona naj bi bil 32 milijonov in 615 tisoč tolarjev (od tega 17 milijonov 616 tisoč tolarjev za komunlano dejavnost in 15 milijonov za cestno dejavnost). Poleg tega pa Komunalno podjetje občini ni nakazovalo zbranih taks v vrednosti 12 milijonov 313 tisoč tolarjev. Novinarji pa natolcujejo Vrzelova je tudi omenila, da župan zavaja javnost, ko trdi, da je občinski svet kriv, da so izgubili 260 milijonov sredstev iz programa Phare. Še huje pa je, kot je povedala, da o tem novinarji še natolcujejo. Poudarila je, da naj bi bil del sredstev iz tega programa še vedno shranjen na banki in da je občinski proračun vedno zagotavljal svoj delež. Po njenem ne more NO prevzeti tudi odgovornosti za zaostanek rekonstrukcije OŠ Apače. Poleg tega pa je županu očitala, da sredstev ni porabil, kot so bila v proračunu predvidena, ampak je brez soglasja izplačeval postavke, ki niso bile v proračunu. Potem pa so se za govorniš- > prazniku Občine Ljutomer Komunalne oprave, kot da druge stvari v občini ne bi bile, ter dejal, da bi morala biti naloga NO, da ugotovi, zakaj občina ne plačuje KP in zakaj KP ne plačuje občini. Tega pa so potem po vrsti napadali in mu očitali drugi svetniki. Anton Tropenauer ga je označil kot zvestega županovega oboževalca, da jim soli pamet. op. av.) ne more napisati. AH11 tu kdo dela norca v interesu drv-gega norca?« Dodal je tudi, dati ta, ki je to napisal, moral biti21 rešetkami ali najmanj v mrež kim odrom zvrstili svetniki po ustaljenem vrstnem redu: Horvat, Petek, Tropenauer in Ritlop; daljši monolog je imel tudi predsednik občinskega sveta. Prvi je nastopil Drago Horvat, ki se je odkrito postavil na županovo stran in ga edini zagovarjal. Svetnikom je očital, da se vrtijo samo okoli Kdo je tu nor? Po retoričnem vprašanju, ki si ga Andrej Ritlop zastavi pred vsakim prihodom za govorniški oder - »Ko poslušaš neumnosti, je bolje, da molčiš, ker si tudi sicer sam neumen« -,je nadaljeval: »Nekdo je tu nor. Normalen človek tega (župan za ugovor, SLS in LDS proti ovadbi Člani komisije so potem sp rejeli pet sklepov, katere je spri1' občinski svet. Sklenili so, da brit župana ponovno ovadili pristo. nemu javnemu tožilstvu, pot°^ pa bodo poslali tudi generalnem11 javnemu tožilcu Republike^ nije. Poleg svetnikov iz vrst LD-a pa so javno nasprotovali panovi ovadbi predstaviti H Slovenske ljudske stranke. A. NANA RITUPERRO^’ Lokalna samouprava Uzakonjene stare in nove občili Bodo ukinili krajevne skupnosti? Uradnem listu R Slovenije številka 56 ta objavljena dva pomembna zakona s področja lokalne samouprave: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij. Oba zakona je sprejel 22. julija Državni zbor R Slovenije. Po določilih novega zakona imamo v Sloveniji 192 občin, od tega 182 krajevnih in 11 mestnih občin. Na območju Prekmurja, Prlekije in dela Slovenskih goric so te-le krajevne občine: Beltinci, Benedikt, Cankova, Cerkvenjak, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Juršinci, Kobilje, Križevci pri Ljutomeru, Kuzma, Lenart, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Odranci, Ormož, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveta Ana, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej. Na pomursko-slovensko-goriškem območju pa je mestna občina le ena: Murska Sobota. Bližnji mestni občini sta Ptuj in Maribor. Zakon v svojem 3. členu določa: Krajevne skupnosti in ožji deli občin, na območju novih občin, prenehajo s svojim delovanjem. Z dnem ustanovitve občine krajevnim skupnostim in ožjim delom občin preneha pravna subjektiviteta in se ukinejo njihovi žiroračuni. Premoženje in delavce krajevnih skupnosti in ožjih delov prevzame novoustanovljena občina. In kako bo s financiranjem novih občin? O tem je določilo v 34. a-členu na o financiranju. proračunov novo o občin za tekoče leto ranje občin začasno n' podlagi proračuna pr J ne za enake nalogeoz^ mene kot v letu pre em novih občin. Financiranje se nadaljuj0^ 1(0 ločenega računa protač1' občine, kije ustanovljena^ močju sedeža prejšnje ob^ Novooblikovane občin# i stnejo zadolževati, dajati so£ ,n Poroštev k zadolževanju, lor niso urejena premoženj1 Pravna razmerja po zakonu0 l kalni samoupravi. $/ Komunali Lendava dolgujejo nekaj čez štiri milijone toigj^ Najbolj »pozabW v KS Velika Pol< Občinske nagrade ’98 »e Črenšovci venda d in občine veliko n "! USOta^ da imajo s stran' k° neP'aeanih računov, in to za več^s^ smeti. Pri tem so naj^' I bljivi« Trenutno znašajo tg I občanov štiri milij°ne b 42. občinskem prazniku in 130. obletnici prvega slovenskega tabora je Občina Ljutomer podeljevala nagra- de svojim zaslužnim občanom. Tudi tokrat se je izredne seje OS udeležila samo lokalna politična smetana. Občinska odličja so podelili: Srečku Pavličiču - plaketa z listino in denarno nagrado - za večletne uspehe na področju kulture, turizma, zgodovine in aktivno sodelovanje pri obrambi Slovenije v letu ’91, Avgustu Šadlu - plaketa z listino in denarna nagrada - za organizacijo mladinskega zobozdravstva v občini Ljutomer, skrb za preventivno zobozdravstvo otrok in dolgoletno strokovno delo, Aktivu kmečkih žena Križevci - plaketa z listino in denarno nagrado - za ohranjanje kulturne dediščine iz naših krajev. Pisna priznanja pa so prejeli tudi Območna obrtna zbornica Liutomer ob 30-letnici njenega delovanja, Pavla Bohanec iz Lo-garovec za požrtvovalno delo in razvoj v krajevni skupnosti in Lovska družina Križevci pri Ljutomeru ob 100-letnici delovanja. A. P., FOTO N. J. I tolarjev. . spisek Sicer paJeSPpia*/ nov^^terid^i na Komunal* itasP bilo koristno^ X besih tud* na^ J VaSeh' bled® s° W tudi SV Aen^0'^? Občine Cr ' J direktorja K dogt)n)j fana^JsS^ dstvi bi bi Pla® nad70 te'ju' so starejs' n .iojst®'/ sami v go^ ^jv6 > ki so v °b problem- lci d< L čanov neb ro^ ^1^^ šem moz ^ati naleLendaV 1» j;11*, 13. avgust 1998 LOKALNA SCENA 5 I ®t do oblikovanja krajin, | ali vmesnih upravnih členov med državo in obči-0'težavna. Težavna zato, ker Oll S *bev regij prej odvisna (n ? ! *n' odločitve oziroma dri.'"'"'riranosti določenih ohladi • S'Uzb za decentralizacijo *1*«d.k.1p.odresuli. poznavanja krajinskih tipov, bo J"10 ’ sePtembra dalje ne lomih1Zgovora’ da nimamo stro-saj bo Za oblikovanje regij, storskoPn|nar°CilU Urada za pro’ z .branje pri Ministrstvu vain„ Je m Pmstor izšla razisko-slovompn“ publ*kacija z na-jinskih«CgIOna*na 'a^delitev kra-klht,pov v Sloveniji. reg'onal-8loVe ...rsko Planiranje, so se v >868?hZiVedali Že Zg0daj' Že re8ional * Ustanovljen Biro za Vena0prostorsko planira-kovna: !r So Pripravili le stroga danes aktualna gra-^iplan^?0 reg‘OnaIni Pr°-Itn, igy, Slovenije ni bil izde-■ eta se je planerska Krajine kot osnova za oblikovanje regij Le pet regij? Septembra bo izšla publikacija Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, po kateri naj bi bilo v Sloveniji le pet krajinskih regij aktivnost v Slovenija usmerila v družbeno planiranje, ki je združevalo ekonomski, socialni in prostorski vidik. Planski dokumenti »prostorskega vidika« iz tega obdobja (s popravki) veljajo še danes. Šele po osamosvojitvi Slovenije 1991. leta seje začelo regionalno prostorsko planiranje ponovno uveljavljati, vendar pa, poudarja direktor Urada za prostorsko planiranje pri MOP Jože Novak, »na njegovo učinkovitost bistveno vplivajo tradicionalne in novonastale vrednote prebivalstva bč ^enkrat še ni treba Jitiplat zvona Udiv drugih pomurskih občinah, srečujejo z varnostno nriča orimer iz ouconske občine priča primer iz puconske občine ■ v Piinui °aciiske postaje Murska Sobota, kamor spadajo, so >t °sta|0 ne^ ^tU za^ežili 80 kaznivih dejanj; od tega jih je 18 s^edijoraZ'S^an**1’ Največ takih primerov je bilo v Puconcih, in Pa Mačkovci s 23 kaznivimi dejanji. CStavii,-predniačij° C "jih st ‘ e ln Poškodo-kazniva š%ewncu tedna' ve' zla fVinjeni^ stori' promet- V Prost ga reda in miru Sbi?11 in na javnih SA^^predlo J\h Pa $0Prekrške, v 68 iHi^jih Posameznike Prestopke. aMa is-S V!83 ^ožja v kra-PUc°nskeob- II?11 k 'a nar' SarnouPra-i,"1 labko Pri' ki nski občini Vadnici maj narodne železniške povezave s sosednjo Madžarsko bistveno Pismo premierju Drnovšku Rafinerija mora ostati Ukinitev bi nomenila zelo hud udarec za gospodarstvo Na razgovoru o proHomailkl lentah N.te s» k' Pomu ’ ske območne gospodarsko zborni«. poslanci v Državnem zboru, svet-nlki Državnega sveta, direktor Nate, predstavniki lendavskega obem-niKi urzavnega , s0 sprejeli naslednje sklepe in skega sveta in razvojne agencije ivi ugotovitve: l. Vlada.naj zagotovi nadaljevanje obratovanja rafinerije po opravljenem remontu v začetku meseca septembra 1998. 2. Nesprejemljivo je, daje vlada prepustila poslovno odločitev Petrolu, ki do sedaj ni spoštoval vseh določil Družbene pogodbe o ustanovitvi Nafte Lendava, d.o.o., „ OA 1 1 tar ci fP 7 VD1" ter razpetost med centralizacijske tendence države na eni in drobljenje občin na drugi strani. Te okoliščine tudi zavirajo inštitucio-nalizacijo regij, ki bi s posebnimi inštrumenti lahko pomagale učinkovito reševati nekatere probleme preobrazbe prostora.« V tolažbo nam je lahko, da imajo podobne probleme prerazporejanja regionalnih središč moči, vzpostavljanja novih infrastrukturnih povezav in spreminjanja razmerja med mestom in podeželjem, ki so posledica prehoda iz po- spremenil prometni režim, bodo temu vprašanju namenili posebno pozornost. To pa velja tudi za zagotavljanje varnosti na komunalni depoillji v Puconcih. M. J. ■ som hipotek na nepremičnine zagotovil pridobitev premoženja in svoje koristi tudi v primeru stečaja Nafte, d.o.o. 3. Premalo je bilo narejenega za vključitev drugih zainteresiranih partnerjev za posodobitev rafinerijske dejavnosti. 4. Za zelo slabo razvito pomursko gospodarstvo bi ukinitev stindustrijske v informacijsko družbo, tudi v drugih državah. Upamo lahko, da se bo nekoč strast majhnih ljudi po velikih nazivih, na primer biti župan, sčasoma umirila in jim bo pomembneje sodelovati ter narediti ■ vse za razvoj celotne krajine. Prvi korak k zavedanju o krajinski pestrosti, dragocenosti različnosti in nujnosti ohranjanja le-tega je že omenjena publikacija o krajinskih tipih v Sloveniji. Slovenski prostor doživlja v zadnjih letih velike spremembe, z odpiranjem svetovnemu trgu pa se mu obetajo še večje. Namen raziskovalne naloge je bil, ureditev pregleda slovenskega prostora ter opredelitev krajinske tipike, raznolikosti in nasploh značilnosti slovenskih krajin s končnim ciljem - oblikovanje smernic za načrtovanje krajine ter uveljavljanje ustrezne oblike varstva. Izhodišče za inventarizacijo je členitev na 265 osnovnih enot, ki se hierarhično združujejo na štirih nivojih v končnih pet krajinskih regij Slovenije, vsaka pa bo še predstavljena v posebnem zvezku. BERNARDA B. PEČEK! Portret škodljivega oblastnika Samovoljneži in ovce Samovoljneže najdete v vseh skupnostih in vseh družbah. Razlika med skupnostmi je le v tem, da so v razvitejših okoljih, kjer je večje število izobražencev, ti ljudje običajno zagrenjeni birokrati, v manj razvitih okoljih pa so to ponosni oblastniki. Samovolja tudi ljudem v pokrajini ob Muri ni tuja. Po mnenju mnogih je je celo več kot v drugih slovenskih pokrajinah. Že nobelovec Andric je zapisal, daje »od vseh naših človeških lastnosti najteže prenašati samovoljo. Samovoljni ljudje družbi bolj škodijo kot pijanci, tatovi in morilci. In tudi plemenita čustva, ki čisto brez njih le niso, so vnaprej zastrupljena in onesnažena z njihovo samovoljo, ki lahko v njih in okoli njih naredi samo nered in pustinjo«. Z razvojem demokracije naj bi bilo v ospredju čim manj ljudi s takimi lastnostmi, ki so se visoko vrednotile v totalitarnem so rafinerijske dejavnosti pomenila zelo hud udarec, ki bi imel dolgoročne posledice. 5. Dokler ne bodo izdelani vsi kratkoročni in dolgoročni programi za reorganizacijo in sanacijo ter rešitve za alternativne programe, naj remontirana rafinerija obratuje do sprejetja pravih poslovnih odločitev. Pismo so poslali v vednost premierju Drnovšku in gospodarskemu ministru Metodu Dragonji. TOMO KOLEŠ ■ BERNARDA B. PEČEK ■ Koliko razglednic ste dobili v minulih tednih ? Veliko. Vsebina vseh je skoraj podobna: morje, vročina, gneča, z lepimi pozdravi... Ali ste prejeli katero s podeželja, iz zdravilišča? No, kaj takega bi morali vprašati Primorce, Gorenjce ali Lju- bljančane, kajti mi - Prekmurci in Prleki - smo itak vsi na podeželju. Kaj pomeni počitnikovati na podeželju? Zgrešena je predstava, da sta postelja in domača hrana dovolj za sodobnega turista, ki ima rad naravo; pravzaprav imajo dandanes vsi raje zalenja-vnejedi, žitarice, kaše in sadje. Nekaj dobrih razglednic z motivi Z lepimi pozdravi... zdravilišč, pokrajine, Mure in Murske Sobote sicer že imamo, toda kaj pa krajevne razglednice, kakršne so bile včasih - recimo iz neke goričke ali obmurske vasi, gradu pri Gradu, tromeje pri Martinju, ene najstarejših cerkvic v Domanjševcih, rotunde v Selu, Ledavskega jezera in Kučnice, Kuzme, Tišine, Beltinec in še in še. Saj je res, da cerkve in razne motive lahko najdemo na mnogih razglednicah, vendar le v Murski Soboti in drugih večjih središčih. Ne pa tudi v drugih krajih. Drugi problem našega podeželja je slaba informiranost. Med dopustom na podeželju - tudi v Prekmurju - lahko doživite več zanimivega kot kjerkoli drugje, samo če imate informacije, kam se lahko odpravite na izlet, ogled, kje se kaj zanimivega dogaja. Recimo: stanujete v zasebni turistični sobi ali na turistični kmetiji in se vsak dan kopate v drugem zdravilišču; 20 kilometrov dandanes ni nobena razdalja, kosilo ali večerjo pa lahko imate vsak dan v drugi gostilni. Edini problem tukaj je, da ni informacij, obvestil. V resnici so, vendar se nihče ne potrudi, da bi jih posredoval potencialnim gostom. Tudi informacije o kulturnih in drugih prireditvah so objavljene v časopisih. Gostilničarji sami bi tudi lahko bolj poskrbeli za promocijo - o sebi in o dogodkih; samo Gostišče M se je spomnilo in deli listke na parkirane avtomobile v Moravskih Toplicah. Kaj pa drugi? Pokrajina ob Muri je eno samo podeželje, toda bogato - zaradi dobre hrane, številnih prireditev in gostoljubnosti. Le da tega ne znamo prodati. cialističnem režimu. Vendar pa je očitno, da v Sloveniji še ni tako. Še posebej v manj razvitih okoljih je še veliko možnosti, da se uveljavijo in dobijo pomembno mesto v oblastnih strukturah. Gre za ljudi, ki jim je potrebno priznati verbalne sposobnosti, prepričljivost in sprenevedanje. Nenehno so v prikritem konfliktu s samim sabo in okolico, vendar pa so bolestno ambiciozni. V razvitejših okoljih in urejenih družbah se takšnih ljudi hitro odkrižajo, v nerazvitem in kofliktnem okolju pa imajo velike možnosti za vzpon, kar so dokazali tudi Miloševič, Hitler in Stalin. Edini cilj jim je ohraniti se na oblasti in za to uporabljajo tudi različne manipulacije. Najboljši je ta, da v državi, občini, podjetju ali kaki drugi organizaciji ustvariš konfliktno okolje, poskrbiš, da se ljudje povezujejo v interesne skupine, ki so skregane med sabo, da je sklepanje in odločanje blokirano, on pa jim lahko mirno vlada. Posledice za skupnost so lahko katastrofalne, toda to njega ne zanima. Sobota, 15.avgust, ob 22.00 »Ugasni televizor« Gost jože Vild - 40 let Murskega vala Ti ljudje zelo dobro obvladajo tudi demokratično držo, torej imidž človeka, ki ga je sama demokratičnost in humanizem. Kot je v prejšnjem sistemu obvladal nekoliko vzvišeno, večvrednostno pozo, tako ga je sedaj sama prijaznost in zavzetost za cilje skupnosti. Za narodov blagor. Najdete jih povsod. Od politike, gospodarstva, šolstva... Razlika je le v tem, da v bolj razvitih okoljih kraljujejo ženi in otrokom, v manj razvitem svetu pa celim skupinam ali skupnostim ljudi. Ker živimo v demokratični družbi, pa svoje samovoljnosti ne smejo pokazati. Toda tudi ti ljudje imajo šibko točko, po kateri jih hitro spoznaš. Ne prenesejo namreč nobene kritike na račun njih in njihovega dela. Če je kdo kritičen do njih, pokažejo svoj pravi obraz z jezo, vzkipljivostjo, sovraštvom ... Vsakogar, kijih kritizira, z dna duše zasovražijo, pa če je kritika še tako dobronamerna. In zato ne smemo biti presenečeni, če imamo v parlamentu, občinah in krajevnih skupnostih ljudi, ki ne zmorejo sprejeti odločitev, ki bi bile v korist skupnosti. Da vztrajajo v blokadah, ki škodijo vsem. Da podjetja propadajo, čeprav bi jih lahko rešili. In vedno je kriv nekdo drug. Nikoli J. GABOR ■ 6 KMETIJSTVO 13. avgust 1998, OBČINA CANKOVA - TIŠINA in REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA »MURA«, d. o. o., Murska Sobota objavljata RAZPIS za dodelitev posojil in poroštev za vlaganje v razvoj malega gospodarstva v občini Cankova - Tišina za leto 1998 Pri razpisu sodelujejo: 1. Občina Cankova - Tišina s subvencioniranjem obrestne mere v višini SIT 7.000.000,00. 2. RRA Mura, d. o. o., s poroštvom v višini SIT 30.000.000,00. 3. Poslovne banke s posojilom SIT 55.000.000,00. Posojilni pogoji: • izhodiščna obrestna mera: bančna • subvencija obrestne mere (r): 5 % letno • odplačilna doba: - 4 leta, vključno s 6 mesečnim moratorijem, če prosilec ne zaprosi poroštva - 3 leta, vključno s 6 mesečnim moratorijem, če prosilec zaprosi poroštvo • višina poroštva: - podjetniki začetniki (do 5 let poslovanja) do 80 %, če znesek kredita ne presega 2 mio SIT - ostali podjetniki do 50 %, če znesek posojila ne presega 7 mio SIT Posojila so namenjena obrtnikom, samostojnim podjetnikom in gospodarskim družbam v zasebni lasti, ki bodo sredstva vložila v: • odpiranje novih delovnih mest, povezano z ustanavljanjem novih enot malega gospodarstva; • nakup, graditev, prenovo in adaptacijo poslovnih prostorov; • nakup opreme. Prosilci morajo izpolnjevati prvenstveno naslednje osnovne pogoje: 1. da je kraj investicije na območju občine Cankova - Tišina; 2. da prosilec opravlja dejavnost ali ima sedež na območju občine Cankova - Tišina; občinski svet lahko dovoli izjemo pri tem pogoju v primeru, če gre za bistveno povečanje števila zaposlenih, ki imajo bivališče v občini Cankova - Tišina; 3. da prosilec poveča število zaposlenih po investiciji, v skladu s programom, s tem da prednostno zaposli delavce, ki imajo bivališče na območju občine Cankova - Tišina; 4. da kandidat za poroštvo pridobi status člana v garancijskem skladu; 5. poroštvo lahko zaprosijo komitenti naslednjih poslovnih bank: Pomurska banka, UBK banka, Krekova banka, SKB. Za posojilo lahko zaprosijo tudi prosilci, ki so v fazi pridobivanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma registracije gospodarske družbe. Posojila se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg zgoraj navedenih osnovnih pogojev in pogojev, ki jih zahteva banka, v največji meri izpolnjujejo še naslednja merila: • razširjajo obseg poslovanja in odpirajo nova delovna mesta oz. omogočajo samozaposlitev; • opravljajo ali bodo opravljali dejavnosti, ki se po občinskih razvojnih planih štejejo za prednostne; • da je naložba usmerjena v doseganje višje kvalitete in stopnje obdelave izdelkov oz. višje kvalitete storitev; • da investicija ekološko ni sporna in zagotavlja okolju prijazen delovni in tehnološki proces. Prijava na razpis mora vsebovati: • vlogo za posojilo • vlogo za poroštvo • kratko predstavitev prosilca in opis investicije z obvezno navedbo: števila novih delavcev in roka zaposlitve, pričakovani učinki investicije, rok za izvedbo investicije, predračunska vrednost investicije in finančna konstrukcija (viri) investicije; • dovoljenje za opravljanje dejavnosti oz. registracija ali dokazilo o začetem postopku pridobitve dovoljenja za opravljanje dejavnosti oz. registracije na sodišču; - • obrtniki in samostojni podjetniki predložijo davčno napoved s prilogami za preteklo leto, vključno z bilanco uspeha in bilanco stanja; • podjetniki (gospodarske družbe) predložijo izkaz uspeha in premoženjsko bilanco za preteklo leto in BON 2; • samostojni podjetniki in obrtniki predložijo potrdilo o plačani prispevkih in davkih; • dokazilo o plačanem krajevnem samoprispevku za zadnji dve koledarski leti, za delavce, ki so zaposleni pri prosilcu in imajo prebivališče na območju občine, kjer je z referendumom uveden krajevni samoprispevek; obveznost velja tudi za delodajalce; • gradbeno dovoljenje ali priglasitev del, če gre za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov; • kupoprodajno pogodbo, predračuna ali račun, če gre za nakup poslovnih prostorov ali opreme; • zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu premoženja za potrebe zavarovanja posojila. Priloge morejo biti v dveh izvodih. Vsak prosilec, ki mu bo odobreno posojilo, sprejema obvezo, da zaposli nove delavce ali se samozaposli v skladu s programom, ki ga navede v vlogi za posojilo. V kolikor prejemnik posojila najpozneje v roku enega leta od odobritve posojila ne zaposli napovedanega števila novih delavcev, se mu za celotno kreditno obdobje poveča obrestna mera za 70 %. Enako velja, če prednostno ne zaposli delavcev iz območja občine. Prejemnik posojila mora najpozneje v roku enega leta po odobritvi in koriščenju posojila predložiti občinski upravi dokaz o izpolnitvi obveze glede nove zaposlitve. Vloge za posojilo s prilogami sprejema tajništvo Občine Cankova - Tišina, Tišina št. 4. Rok za vložitev prošenj je 20 dni od objave razpisa. Nepopolne vloge ne bodo upoštevane. Prošnje za dodelitev posojil bodo rešene najpozneje v 30 dneh po preteku razpisa. O odločitvi bodo prosilci obveščeni v roku 8 dni. Sklep o razdelitvi posojil je dokončen. Po odobritvi posojila sklene vsak posamezni posojilojemalec posojilno pogodbo z banko in RRA »Mura«, d. o. o. Regionalna razvojna agencija »Mura«, d. o. o. Zapleti pri registraciji delniške družbe Vino - Bor Lendava Poskusno napolnili 28 tisoč steklenic Klet in lesena posoda je v celoti last Kmetijskega gospodarstva Lendava, cisterne, v katerih je moe hraniti 150.000 litrov vina, in polnilna oprema, je v lasti občine, v lasti 1 in Trgu naj bi ponudili 750 tisoč litrov kakovostnih lendavskih vin 1 amisel o ustanovitvi delniške družbe Vino - Bor v Lendavi, ki bi bila v lasti Kmetijskega gospodarstva Lendava, Obči-ne Lendava in podjetja BO&GRE Protner, se še ni uresničila, saj se je zataknilo pri registraciji družbe. Zaradi težav v soboškem Agromerkurju, v katerem ima lastninski delež tudi lendavsko kmetijsko gospodarstvo, slednje namreč ne more biti soustanovitelj nove delniške družbe, zato Vino - Bor Lendavske gorice zaenkrat poslujejo kot profitni center v okviru Kmetijskega gospodarstva Lendava. To pa seveda ne pomeni, da omenjeni profitni center ne opravlja svojega poslanstva, saj je že v lanski jeseni odkupil od vinogradnikov ponujeni pridelek grozja, zdaj pa ima pripravljenih za polnitev več kot 500 tisoč litrov vina. litrov nove vinske posode bo potrebno razširiti tudi kletne prostore, aktivnosti tečejo, do trgatve pa naj bi bilo že vse nared za prevzem letošnjega pridelka. Do takrat bodo kupili še eno stiskalnico, saj je v lanskem letu prav pri stiskanju prihajalo do zastojev. S širitvijo zmogljivosti bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, saj želijo, da tržišču ponudijo vsaj 750 tisoč litrov kakovostnih lendavskih vin. LUDVIK KOVAČ I ,MIicujo.\vyu« pa je tudi ves lanskoletni pridelek, ki so ga pridelovalcem že v celoti izplačali- Po registraciji delniške družbe bo del lastništva pripadel tudi podjetju BO&GRE Protner, ki zdaj le pogodbeno sodeluješ Kmetijskim gospodarstvom Lendava. Z aktiviranjem grajske kleti, ki je bila nekaj let prazna, se vinogradnikom Lendavskih goric obetajo boljši časi, saj se jim s tem ponuja več možnosti za promocijo in prodajo vina. Tehnični prevzem polnilne linije, ki ima zmogljivosti polnjenja 1.800 steklenic na uro, so opravili pred nedavnim, že pred prevzemom pa so opravili tudi poskusno polnitev. Vino z imenom Grad Lendava, v katerem je 80 odstotkov laškega rizlinga in 20 odstotkov šipona, je že možno kupiti kot kakovostno vino, vse pa je že tudi nared za vstekleničenje vrhunskih vin. Tako bo že kmalu na trgu 8 tisoč buteljčnih steklenic renskega rizlinga, ravno toliko cuvieja (mešanica. char-donnaya in belega burgundca) ter 20 tisoč steklenic laškega rizlinga vrhunske kakovosti. Po besedah direktorja Kmetijskega gospodarstva Lendava Jožeta Magyarja posebno skrb zdaj namenjajo tržišču, saj želijo biti v prvi fazi prisotni na trgovskih policah v Prekmurju, nato pa tudi na drugih-območjih v Sloveniji. Ker so bile zmogljivosti kleti in vinske posode z lanskim letnikom v celoti izkoriščene, razmišljajo o razširitvi zmogljivosti. Z nakupom 250 tisoč Poletno srečanje pomurskih čebelarjev Pomurju čebelar! več kot 600 čebelarjev, organiziranih v 21 čebelarskih društvih s prek 15.000 čebeljimi družinami. V sredo, 29. julija, so se na poletnem posvetu zbrali predstavniki čebelarskih društev celotnega Pomurja. Nekaj nad 40 čebelarjev se je na posvetu, ki je potekal v organizaciji Veterinarskega Zavoda Slovenije, Zveze čebelarskih društev M. Sobota in Srednje kmetijske šole Rakičan, ki je bila tudi gostiteljica srečanja, pogovarjalo o problematiki, ki tare čebelarje na eni in drugi strani Mure. Čebelnjak SKŠ Rakičan bo kmalu dobil stanovalce. Switch 62,5 WG - zanesljivo sredstvo za zatiranje botritisa Gojene rastline napadajo številne bolezni in škodljivci, ki zmanšujejo kvaliteto in količino pridelka. Izmed bolezni, s katerimi se srečujejo vino-, gradniki pri varstvu vinske trte, zavzemajo prva tri mesta naslednje: peronospora vinske trte, oidij in siva plesen. Prav siva plesen ali botritis povzroča hude preglavice vinogradnikom. V letih, ko so pogoji za pojav botritisa.posebno ugodni, lahko zgnije tudi do 80 % grozdja. Botritis pa ne vzame vinogradniku le dobršen del trgatve. Tudi kasneje, v kleti, bo imelo vino iz grozdja, močno okuženega s sivo plesnijo, nezaželen vonj, hitro bo menjalo barvo, slabo se bo čistilo, rdeča vina pa ne bodo dovolj obarvana. Gnilobo na grozdju povzroča nespolna oblika sive plesni (Botrytis cinerea). Siva plesen prezimi v obliki sklerocija ali micelija na mrtvi rastlinski snovi, spomladi pa poženejo iz njih številni konidiofori z mnogimi konidiji. Okužba s konidiji je ob ustreznih pogojih (temperatura, visoka relativna vlažnost) možna od pomladi pa vse do jeseni. Pojav sive plesni najpogosteje opazimo na grozdnih jagodah, mladicah in listih. Pri varstvu grozdja pred sivo pesnijo so vsekakor pomembni agrotehnični ukrepi (skladno gnojenje z dušikom, zelena dela), vendar brez kemičnega varstva ne moremo pričakovati zdravega in obilnega pridelka. Siva plesen je v preteklih letih postala v dobršni meri odporna, ker so do takrat poznani botriticidi zaradi prekomerne rabe (tudi do štirikrat na leto) popustili. To je spodbudilo družbo Novartis, da je razvila popolnoma nov kombinirani botriticid Switch. Osnovni namen kombiniranja učinkovin iz dveh kemičnih skupin - ciprodinil in fludioksonil - je poleg povečanja učinkovitosti tudi zmanjšanje možnosti nniava odnornosti olive. Prvič je bil botriticid Switch predstavljen trgu leta 1996. Zaradi zanesljivega delovanja ga je naslednje leto večina vrhunskih vinogradnikov vključila v programe varstva vinske trte pred sivo plesnijo. Škropljenje grozdja z botriticidi je pomebno v štirih terminih: A - po cvetenju, B - strnjevanje grozdnih jagod, C - spreminjanje barve in mehčanje grozdnih jagod in D - tri tedne pred trgatvijo. V letih od 1995 do 1997 smo organizirali številne poskuse, s katerimi smo želeli ugotoviti učinkovitost in pravilen termin zatiranja sive grozdne plesni. Določanje najustreznejšega časa škropljenja z botriticidi otežuje dejstvo, da sive plesni ne moremo napovedati vnaprej in moramo zato škropiti preventivno. Seveda je tveganje, da bi pustili grozdje nezavarovano, preveliko in se nam varčevanje takšne vrste lahko še kako maščuje. Poskusi so pokazali, da je Svvitch najbolj učinkovit in zanesljiv med botriticidi, najboljši pa so bili rezultati pri dvakratnem škropljenju. Tudi pri 50 % ali še večji okužbi s sivo plesnijo na.kontroli je Svvitch dosegal visoko učinkovitost. Botriticid Svvitch lahko uporabimo prvič sredi julija v času strnjevanja grozdnih jagod in drugič konec avgusta v času mehčanja in barvanja grozdov. , V vinogradih, ki smo jih predvideli za pozne trgatve, pa priporočamo škropljenje s Swtich-em v času mehčanja in barvanja jagod in v začetku septembra oz. tri tedne pred trgatvijo. Varstvo pred sivo plesnijo je izredno pomembno, ker zagotavlja stabilne in kakovostne pridelke grozdja ter s tem ekonomičnost pridelave grozdja in proizvodnje vina. (I) NOVARTIS ta ie bila P'8' Uvodna tema posveta P k|JŽI| dstavitev trenutnega s bolezni čebel v p°toV|jeni šnjem letu sta bi । jg^ večji žarišči hude gn b iceri zalege (čebelje kug M občini Moravske TOP' ihP» eno pomembnejših aka ^ siščnelevPrekmu^ lotni Sloveniji, m na d bne^ Mure, na območju, jesenska pasisca. °sanacija v o* noma preg'e??r'tXnat^°d®2 Ženih panjih pa P ce|oti58 sta žarišči do pomlad' rani. nnSt KiP^ Druga velika nevarnosu(j.|et na zdravje čebel, P h ^1 varoza. Le-taJe nekaterih območji toSOsT 30 % čebeljih družin-0 «4 vsi enotni, da je P jesens terni poznopole n rnost leta. Vendar je P anjavaroze’ izvajati program z oViia Dejavnost ZCO Fraflc stavil njen predse aVOo ker, ki je tudi zace larskih Probier"' netl 1^-larienaobehst^a|ni.< govora je bilo o potre^ sišč in o tem, ke akt®’ 0 prej sprejeti za praviin'^ urejah to poJ < kataSte belji pasi m Paa" iosn*.^ mreč še vedno šno mnenje je trebno čimprei čebe|arstvač«' druge segmente pre^^ gistracij in zavar° pa in belnjakov do o ,aja °zir du nadomuj kup meduJ® ? Aebel^Ja.sti^ blemov, ki tez bOrn W je namreč letin pa ostajajo's ajostrOšK^ cenenepokr ^enlP0^ pokriti šele pr J domačega m se je Predposv^is^ zbirah Pj^RaKi^^^ prihodnosti! »i Smodiš, ravnmi Rakičan delu e 5r J žek, priložnost sp UgaP^ d< 4 nekdajdopolni^speKU na)b'v tijah in del diŠčineJpnriohrani%4; prv' korak Pr' izOb^ njem bo pol datno « rodu (U* d Veterina^ j0Zt ggl 13. avgust 1998 GOSPODARSTVO p|,ed 36. mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom v Gornji Radgoni Rekordnih 927 vinskih vzorcev ^Ina odličja so odraz kakovosti lanskega letnika - Pričakujejo obilen pridelek Jcenjevanje vin na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gor-ni' Radgoni je postala kot olimpiada slovenskih vin. Organiza-torji so sicer pričakovali, da bodo letos presegli rekordnih tisoč vendar so na tokratno ocenjevanje, ki je bilo že 24. po vrsti, Juei »le« 927 vzorcev, s tem pa so prav tako presegli rekord vseh doti ? ocenievanj- Zanimiva je ugotovitev, da je bilo največ vzorcev iz * ' 'nor°dn'b območij, kjer pripravljajo največ lokalnih ocenjevanj, udno pa je, da kakovost ocenjenih vin iz leta v leto narašča. Jn posebne strokovne komi-enologov iz vseh treh slovenili vinorodnih dežel so delo "Pravile v petih dneh, število od-Pa potrjuje, da je bil lanski letnik resnično kakovosten. Ob 6 šampionih so podelili še klikih zlatih, 350 zlatih, 405 ^nih in 96 bronastih medalj ^priznanj, razglasili pa so še Paskov sort. Poleg kakovo-lanskega letnika pa je k vi- šoki kakovosti slovenskih vin gotovo veliko prispevala tudi usposobljenost pridelovalcev, ki so si zlasti pri donegovanju vina v zadnjem času pridobili mnogo novih izkušenj. In k temu so največ prispevala prav društva vinogradnikov ter njihova društvena ocenjevanja. Na vseh društvenih ocenjevanjih v Sloveniji so letos ocenili čez 5.100 vzorcev vin, skoraj petino teh pa so prideloval- ci poslali tudi v ocenitev na radgonski sejem. Sicer pa se slovenski vinogradniki vedno bolj zavedajo pomena priznanj, ki jih dobijo na največjih vinskih ocenjevanjih, saj le-ta prispevajo predvsem k boljši prodaji in doseganju višjih cen. Prav trženje vina dela namreč v zadnjem času pridelovalcem največ težav, tudi zdaj pa se srečujejo s precejšnjimi zalogami. V Sloveniji smo lani pridelali več kot 100 milijonov litrov vina in smo kljub uvozu vina iz Makedonije postali neto izvoznik žlahtne kapljice. V prvem polletju je v primerjavi z letom poprej izvoz slovenskega vina porasel za dvainpolkrat, izvoz pa je postal nuja, saj doma vsega vina ni moč prodati. V poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo pravijo, da se v javni prodaji v Sloveniji letno proda le okoli 50 milijonov litrov vina, 60 odstotkov vsega pridelka pa se še vedno porabi na sivem trgu. Upajo, da bo te probleme uredil nov vinski zakon, saj se pripravlja nov vinski kataster, ki bo zagotavljal večji pregled nad vinogradniškimi površinami in pridelanim vinom. Tudi za letošnji vinski letnik so napovedi ugodne, saj bo pridelek kljub toči presegel 100 milijonov litrov, zaradi premajhnih prevzemnih zmogljivosti pa.se bodo lahko pojavile težave pri prodaji pridelka. LUDVIK KOVAČ« a Sa kadilnico prevzemajo gorički sadjarji * njej kJL ; '—jeseni lahko vskladiščili 500 ton jabolk - Težave s kontrolirano atmosfero propadu zadružnega sa-Carstva so se gorički sa-J^iarji združili v specializi-M v za^ru8° Gorički h' Postala v prihodnje iil?branianja in razvoja sa- i jt J a na tem območju. Čeprav šele ? n0Va zadruga ustanovljena i k?’ ie zdaj že registrirana, u ,°Vne deleže pa je vplača'0 \ i« sadjarjev. srečanju članov, 1 PT'Pravili v sadovnjaku I K? aaKukeču, so spregovo- I aMualnih delih, ki 1 ’1"i?te'3no opraviti pred obi- I '"trn ^Sens^e sorte bodo pri- 1 za obiranje že čez dober l zadruga že išče kupce i ^Pletošnjega pridelka. Žal I bo zaradi toče, ki je prizadela tudi nekatera gorička območja, kakovostnega sadja letos precej manj, kot so načrtovali, za kako- vostne sorte jabolk pa se ponujajo tudi izvozne možnosti. Ker bo zaradi velike jesenske ponudbe cena jabolk dokaj niz- ka, bodo gorički sadjarji del pridelka vskladiščili in ga ponudili trgu v spomladanskih mesecih. S Kmetijsko zadrugo Panonka, ki je sicer v postopkih prisilne poravnave, je pa lastnik hladilnice v Puconcih, so se dogovorili o enoletnem najemu hladilnice, v kateri bo moč vskladiščiti okoli 500 ton jabolk, Zaradi,^ s kontrolirano atmosfero bodoJabolka verjetno vskladiščili v na-, vadni atmosferi, kljub majhnim skladiščnim zmogljivostim pa upajo, da bodo zadovoljili potrebe svojih članov, saj je na tem območju tudi nekaj manjših hladilnic, kjer bo prav tako možno vskladiščiti sadje. LUDVIK KOVAČ ■ Na podlagi točke 14 Statuta družbe SGP POMGRAD, d. d., in Zakona o gospodarskih družbah sklicuje uprava družbe 2. skupščino delničarjev družbe SGP POMGRAD, d. d., Štefana Kovača 10, Murska Sobota, ki bo v četrtek, 17. 9. 1998, ob 12. uri v prostorih kavarne hotela Diana, Slovenska ulica 52, Murska Sobota. DNEVNI RED: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles skupščine Predlog sklepa: Ugotovi se sklepčnost skupščine. Za predsedujočega se imenuje: g. Tadej Ružič, dipl.iur. Za preštevalca se imenujeta: ga. Vida Balažič in g. Miran Maučec. Seji se bo udeležil vabljeni notar mag. g. Andrej Rošker. 2. Sprejem Letnega poročila za poslovno leto 1997 Predlog sklepa: Sprejme se Letno poročilo za poslovno leto 1997 v besedilu, kot ga je predlagala uprava na podlagi revizorskega mnenja in pozitivnega mnenja nadzornega sveta. 3. Sprejem sklepa o delitvi dobička Predlog sklepa: Na predlog uprave in nadzornega sveta se dobiček, ustvarjen v poslovnem letu 1997, v višini 40.642.493,63 SIT razporedi v rezerve družbe. 4. Sprejem sprememb in dopolnitev statuta Predlog sklepa: Sprejme se predlagane spremembe in dopolnitve statuta v besedilu, kot sta ga predlagala uprava in nadzorni svet. 5. Imenovanje revizorja Predlog sklepa: Na predlog nadzornega sveta se za revizorja za poslovno leto 1998 imenuje predlagana revizijska družba. 6. Sprejem sklepa o razrešitvi članov nadzornega sveta Predlog sklepa: Na podlagi odstopnih izjav in po predlogu nadzornega sveta se razrešijo funkcije naslednji člani nadzornega sveta: 1. g. Roman Ratkai 2. g. Sandi Toplak 3. g. Bojan Žunič 7. Imenovanje članov nadzornega sveta Predlog sklepa: Po predlogu nadzornega sveta se namesto razrešenih članov imenujejo naslednji člani nadzornega sveta: 1. g. Jože Horvat 2. g. Radoš Lipajne 3. ga. Nada Urankar 8. Vprašanja delničarjev Pravico do udeležbe in uveljavljanja glasovalne pravice na skupščini imajo delničarji, zakoniti zastopniki in pooblaščenci, ki se pisno prijavijo na sedežu družbe najkasneje 3 dni pred skupščino in ki so vpisani v delniški) ktijigo na dan 14. 9.1998. Morebitni nasprotni predlogi morajo biti podani v pisni obliki z obrazložitvijo na sedež družbe v sedmih dneh po objavi tega sklica. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje istega dne v istih prostorih ob 13. uri, ko bo skupščina sklepčna ne glede na višino zastopanega kapitala. Delovno gradivo bo na vpogled na sedežu družbe vsak delovni dan od 9. do 14. ure. Vljudno vabljeni! Uprava: Tibor Čarni, dipl. ing. gr., I.r. levi PIDOV | “* «»kar s, j. prejšnji leden kri* " e S"Pod °?10 optimistično vzdušje. Nakupova na m erila k Sito Cenienih delnic celo proti koncu prejšnjega c _ skladne, kateri so za* *• U ®°vPrečju več kot 10 %, nekateri pa celo vec. la | VREDNOSTNI PAPIR ” ENčtni TEČAJI 4. š. 58 11.8.58 razlika v odstotkih InfondZlat PID 213,60 378,70 77,29 Kompas sklad 1 ŽŽ4.00 377,60 68,57 Kompas sklad i 216,70 374,40 72,77 Modra linija 448,00 602,80 34,55 Nika PID 280,00 434,30 55,11 Nika PID 1 220,00 404,10 83,68 Nika PID 2 211,00 402,50 90,76 Vipa nanos 631,10 711,40 12,72 I>ulsar; Ljubljana 369,00 460,70 24,85 Vizja PID 422,00 553,60 31,18 Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 4. 8. do 11. 8.1998 ','^Cffia množičnega investi-^Urdni dnevni promet! ^'^šja vrednost indek-%??ta Ponedeljek prebil m oziroma je kon- \najvišji vrednosti ^.Dnevni prometi Si?' Men dosegali vred-'^milijardetolarjev, še 'S^^lčez \ milijarde realizirani v ^dna, kot posledi-'Hi? Shiranih svežnjev Svežnjev, ra-'n številnih pri 4^ a’bili prijavljeni še CM? VetroVd’ dolenjske Luke Koper, 'n 1 Publika - 4. izdaja, vrednosti delnice dosegale 7^?Wi v svojem ob-linica Petrola do- toiar’ 7.000,00 ^\?'ca Uka 55.000,00 a^n\ca v tolarjev, delnica Luke Koper 3.000,00 tolarjev in na prostem trgu pa delnica Heliosa 50.000,00 tolarjev ter delnica Gorenja 2.100,00 tolarjev. K rasti SBI sta največ prispevali delnici Petrola in Merka-torja, ki sta prav tako doživeli najvišje vrednosti. Samo delnica Petrola je v tem tednu pridobila več kot 11 % vrednosti, delnica Merkatorja pa več kot 6 %. Podobno rast delnice Petrola sta doživeli še delnici Luke Koper in na prostem trgu med pomembnejšimi delnica Gorenja, vendar je delnica Llike zaradi kapitalizacije manj prispevala k dvigu SBI. Delnica SKB banke, katera se je veliko časa zadrževala pod vrednostjo 2.000,00 tolarjev, je končno pridobila v teh dneh dobrih 7 % in se v zadržuje na območju 2.150,00 tolarjev. Na trgu obveznic se je zanimanje po nakupih obveznic nekoliko zmanišalo. kar se opazi lizira le kakšna aplikacija ali kak sveženj. Tudi na prostem trgu se je trgovalo v teh dneh bolj živahno, še posebej z delnicami pooblaščenih skladov. Kakšne rekordne donose so beležile delnice skladov v tej nakupovalni mrzlici, se lepo vidi v tabeli. IGOR LEBAR, BORZNI POSREDNIKI Neorganizirani trg delnic .' l . 'S ' ' Mura B,D,C 275,00 Agroservis BiD,C 410,00 Potrošnik G 1.410,00 Potrošnik B 1.270,00 Potrošnik D 1.160,00 Radgonske Gorice B,D 10.300,00 Radgonske Gorice C 12.400,00 Kapela B 3.500,00 kema Puconci G 2.010,00 Sava B,G 11.110,00 Petrol B 23.200,00 Krka B 28.400,00 Telekom B,D 34.400,00 Telekom C 35.400,00 Gorenje BnD.C, 1.490,00 [pomurski PID 235,00 VREDNOSTNI PAPIR ENOTNI TEČAJI — 4. 8. 98 11. 8. 98 razlika v odstotkih Blagovno trgovinski center 13.094,80 13.132,47 0,29 Dolenjska banka - redne 13.391,40 14.244,08 6,37 Droga, Portorož 39.061,57 38.516,85 -1,39 Emona Obala, Koper 2.604,87 2.691,32 3,32 Interevropa, Koper 1.848,20 1.907,87 3,23 Istrabenz, Koper 3.001,12 3.013,37 0,41 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 34.074,56 35.570,12 4,39 Lek, razred A 54.047,00 54.636,12 1,09 Luka, Koper 2.824,25 3.153,12 11,64 Merkator, poslovni center 6.247,23 6.640,24 6,29 Petrol, Ljubljana 25.948,36 28.965,72 11,63 Probanka, Maribor 25.978,32 26.973,87 3,83 Radenska 2.739,45 2.790,78 1,87 Salus 19.100,00 19.500,00 2,09 SKB-banka 2.005,15 2.149,66 7,21 Zdravilišče Moravske Toplice 1.531,32 1.517,47 -0,90 BTC hipotekama obveznica 112,00 114,00 1,79 Republika Slovenija, 2. izdaja 106,00 104,00 -1,89 SKB-banka, 1. izdaja 101,50 103,00 1,48 Cetis, Celje 14.210,30 14.760.00 3,87 Color, Medvode 7.883,98 7.984,02 1,27 Fructal, Ajdovščina 2.642,26 2.748,49 4,02 Gorenje, Velenje 1.878,48 2.085,55 11,02 Helios, Domžale 48.240,21 50.021,73 3,69 Tovarna sladkorja Ormož 7.918,30 7.918,30 0,00 del nakupnega bona NBS8 (v sit) 1.520,00 1.520,00 0,00 del nakupnega bona NBS9 (v sit) 2.098,00 2.178,80 3,85 Slovenski borzni indeks (SBI) 1.930,01 2.020,82 4,71 Borzni indeks obveznic (BIO) 105,94 105,38 -0,53 > J Nedelja 16. avgust, vf ob 10.30 s »Nedeljska kuhinja« | Ljutomerska Parižanka PID Triglav ■3 S flavtistka Ljiljana Novak 8 (IZ)BRANO 13. avgust 1998, Nov pravilnik o pitnih vodah S Strožji kriteriji in poostren nadzor Lani avgusta je bil v Uradnem listu objavljen pravilnik o pitnih vodah, ki na novo določa nadzor nad sistemi pitne vode in je osnova za zagotavljanje zdrave pitne vode pri nas tem je prenehal veljati stari jugoslovanski pravilnik, ki je bil, upoštevajoč smernice Svetovne zdravstvene organizacije, v primerjavi z novim manj strog, medtem ko novi z dovoljenimi vsebnostmi kemičnih snovi in mikroorganizmov v pitni vodi sledi smernicam evropske skupnosti. »Tako sedaj marsikje, kjer smo do lani rekli, da je voda dobra, zaradi strožjih kriterijev moramo reči, daje voda oporečna, pa čeprav je sedaj enake kakovosti, kot je bila takrat,« je ugotavljala direktorica murskosoboškega Zavoda za zdravstveno varstvo dr. Zorica Levačič - Turk. Tak primer je bil od lanske jeseni ugotavljam atrazin v pitni vodi v Murski Soboti, saj je dovoljena vsebnost za pesticide po novem 0,5 mikrograma v litru, po starem pravilniku pa 2 mikrograma v litru. Vodooskrba prebivalstva po novem dolžnost občine Novi pravilnik in tudi zakon o lokalni samoupravi določata, da so za vodopreskrbo prebivalstva odgovorne občine. Toda naše občine ne le, da so majhne, večinoma imajo tudi razdrobljeno vodopreskrbo, to pomeni, da bo upravljanje z vodnimi sistemi po določilih novega pravilnika zanje velik strošek. »V regiji imamo okoli sto sedemdeset srednjih in majhnih vaških vodovodov ter le štiri velike sisteme v mestnih središčih. Veliko pa je tudi majhnih zajetij, ki oskrbujejo trgovino ali obrate, ki proizvajajo živila, ali posamične šole in vrtce, vendar prav tako sodijo med javne vodovode. Skupno imamo prek štiristo vodovodnih zajetij, je pa še veliko takih, kijih do sedaj sploh nismo imeli pod nadzorom. Zakon pa določa, da mora biti pod stalnim sistematskim nadzorom vsak javni vo-dopreskrbni objekt, se pravi vsak objekt, ki preskrbuje več kot pet gospodinjstev ali dvajset prebivalcev,« je povedala dr. Zorica Levačič - Turk. Razširjen strokovni nadzor Stari pravilnik je določal odvzem vzorcev pitne vode za ugotavljanje primernosti iz javnih vodnih zajetij vsaj štirikrat na leto ali v vsakem letnem času enkrat. To je veljalo predvsem za večje vodovodne sisteme, medtem ko je Zavod za zdravstveno varstvo majhna vodna zajetja kontrolirali enkrat do dvakrat letno. Tudi zato, ker do sedaj ni bilo povsem znano ne njihovo lastništvo in ne, kdo je upravljalec. Veljavni pravilnik pa določa, da se mora sistematski strokovni nadzor po novem opravljati za vsak javni vodovodni sistem,, tudi za najmanjšega, in to z najmanj desetimi odvzetimi vzorci letno za mikrobiologijo ter z dvema za kemično analizo. »To je bistveno več kot doslej in še sedaj ne vemo, kako bomo to lahko zagotovili,« je na razkorak med zakonskimi določili in možnostmi opozorila sogovornica. Z murskosoboškega Zavoda za zdravstveno varstvo so občine že opozorili na novosti, ki jih prinaša pravilnik o pitnih vodah, ter jih povabili, da popišejo vsa vodna zajetja in pripravijo vizijo razvoja vodooskrbe, najverjetneje z združevanjem sistemov. Občine kot upravljalci namreč tolikšnega števila javnih vodnih zajetij v prihodnje ne bodo mogle ne vzdrževati ne plačevati zakonsko določenega strokovnega nadzora. Strožji nadzor je tudi dražji S skoraj desetkratnim povečanjem števila odvzetih vzorcev in zaradi razširitve kontroliranih vsebnosti v vodi bo v manjših občinah, ki imajo veliko vodovodnih sistemov, nastal problem plačila dragih laboratorijskih analiz. Ob tem pa bodo morale občine zagotoviti še vsakoletni redni strokovni nadzor celotnega objekta in naprav. »Pravilnik tudi zahteva, da mora upravljalec za vsak vodovodni sistem zagotoviti odgovorno osebo, ki mora imeti visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri. Bojim pa se, da bo to težko uresničiti. Osmi avgust je bil rok, ko naj bi imel vsak sistem tudi določeno odgovorno osebo, toda do sedaj je nima še noben manjši vodovod, razen seveda večji mestni sistemi, ki delujejo v okviru komunalnega podjetja,« je povedala dr. Levačičeva. In še: zakon občine tudi zavezuje, da morajo sprejeti odloke o zaščitnih pasovih, pa ne samo sprejeti, ampak le-te ob vodnih zajetjih tudi zagotoviti. Ob velikem številu vodnih zajetij pa to zopet pomeni, da bodo morale odkupiti toliko več površin. Pravilnik o pitnih vodah torej občine posredni sili, da bodo zaradi zmanjšanja stroškov upravljanja manjše vodovodne sisteme postopoma povezovale v večje. MAJDA HORVATI Zdravje in/ali veselje Kakovost poletne ponudbe: osvežitev v bazenih in slaščičarnah je letos na visoki ravni -Tvegano kopanje v jezerih č eprav smo že krepko v drugi polovici poletnih počitnic, pa poletne vročine in z njo povezanega poletnega veselja še ne bo tako hitro konec. Pri tem mislimo seveda na osvežitve v bazenih in na slastne sladolede, ki najbolj prijajo v vročih dneh. Za to, da so voda in sladoledi ustrezni, pa skrbijo odgovorne inšpekcijske službe. Iz podatkov Ministrstva za zdravstvo za mesec julij lahko razberemo, da razmere v pomurskih bazenih niso kritične, nasprotno, v primerjavi z drugimi se kopamo v zelo dobri vodi. Prav navdušujoči pa so rezultati analiz odvzetih vzorcev sladoledov. Čeprav ne moremo pisati o katastrofalnih podatkih, saj so vsi odvzeti vzorci iz pomurskih bazenov na zadovoljivi ravni in ni potrebe po alarmiranju kopalcev, pa ni zaželeno, da bi omenjali imena krajev in kopališč, ki imajo slabše rezultate. Verjetno tudi zato, da ne bi ustvarjali nepotrebne panike in ogrožali obiska v kopališčih, če to ni potrebno - predpisi so namreč tako strogi, da niti voda iz bazena z oznako »ne ustreza« ne more ogroziti zdravja ljudi. Vseeno pa je prav, da se oprhate, ko greste v bazen in ko prihajate iz njega. Večina kopališč ima probleme le s kemijsko analizo; v vodi je po navadi preveč kloridov ali sečnine. V dveh kopališčih so ugotovili tudi nitrite. Bakteriološko so bili ustrezni vsi odvzeti vzorci, razen štirih. Skupno so odvzeli 17 vzorcev za bakteriološko in kemično analizo. Rezultati bakterioloških Terme Radenci Animatorji Zdravilišča Radenci so letos prijetno presenetili kopalce v kopališču Terme Radenci. Skorajda ves dan pripravljajo zanimive predstave in tekmovanja ob glasbi, ki jih lahko gostje spremljajo kar iz bazenov. Prav presenetljivo je, koliko jih želi tudi sodelovati. Pohvale vredno je, da smo sredi kopalcev, ki so plesali »ples kopališča«, zagledali oblečeno gospo - vodjo kopališča. Darila so bili zelo veseli Paprika za Posočje Sredi preteklega tedna (sta oče Ludvik in sin Drago Klement iz Melov odpeljala v Posočje 1500 kg paprike za od potresa prizadete prebivalce Ob tako veliki gneči v bazenih v poletnih mesecih (posnetek je nastal pred kratkim v toplicah) je težko doseči tudi popolno čistočo in brezhibno, predpisom ustrezno vo Zdravilišče Moravske Toplice V Moravskih Toplicah so veliko naredili za čistočo vode s tem, ko so vse bazene ogradili in kopalce prisilili, dasl pred vstopom na bazensko območje v vodi očistijo nog® Tudi okolica in nasploh pravi počitniški vrvež sta gostot zdravilišča všeč. Pred kratkim so ponudbo oboga®® sladoledi, sadjem in zelenjavo ter bifejem v novih obje v bližini vhoda in novega apartmajskega naselja’ V prvem krogu ocenjevanja najlepše urejenih turisti^ krajev Turistične zveze Slovenije je Zdravilišče Mora^. Toplice doseglo najvišje število točk, sledijo jim Raden in Terme Čatež. analiz so neoporočni v notranjem bazenu Hotela Ajda, večnamenskem in okroglem bazenu hotela Termal, v poletnem kopališču Komunale v M. Soboti, srednjem bazenu kampa v Petišo-vcih, rekreacijskem bazenu Term Banovci, olimpijskem bazenu Ekoss Radenci in v večnamenskem zunanjem bazenu Term Radenci. Rezultati mikrobioloških in kemičnih analiz odvzetih Vzorcev slaščič so pomirjujoči za vse ljubitelje sladke ohladitve - murskosoboška območna enota je odvzela 6 vzorcev, vendar so bili prav vsi ustrezni. apriko je nabiralo 15 njihovih prijateljev in sorodnikov. In kaj nam je o tem povedal Ludvik Klement, ki je nosilec družinske kmetijske dejavnosti? »Na nek način bi tudi mi radi pomagali ljudem, ki so bili prizadeti ob potresu. Ker imamo letos obilen pridelek, papriko pridelujemo na skoraj 6 ha, smo se odločili, da je 1,5 tone podarimo prizadetim od potresa. Papriko smo v Bovec in Drežniške Ravne odpeljali sami. V Bovcu nas je sprejel tamkajšnji župnik Stanko Sivec in predstavniki Karitasa, ki so našo pošiljko razdelili najbolj ogroženim družinam. Kot sem videl, so bili našega darila nadvse veseli. Pri realizaciji te humane akcije nam je pomagala kmetijska svetovalka Žita Flisar Novak, ki je vzpostavila stik s tamkajšnjim župnikom.« Dobrodelna akcija družine ' Klement, ki živi izključno od kmetijstva, pravzaprav pretežno od vrtnarstva, je vredna okrog 180.000 tolarjev. Besedilo in posnetek: LUDVIK KRAMBERGER ■ Precej slabše pa je z od^11 7 vzorci kopalne vode rejenih kopališčih. Kemien0^ bakteriološko je ustrezna voda1 v Blaguškem in Gajševs^--ru; v Bukovniškem jezeru je ' mično ustrezna, ne pa tudi riološko, v Gramoznici M. & ta pa je spet ustrezna bakterij ško, ne pa tudi kemično. Idah kp^n^jevoda v jezeru V M dih in Negovskem jezerih Jng Mura? Tudi zanjo so rezu '^bteriološke M Literarni nastop v G. Radgoni T okviru že četrtega h bivala Meja na reki- O11" Ze im Fluss so v nedelj0 lePo obnovljenem radg"11 sLem Starem špitahi Prel" raH iz svojih del trije od rih povabljenih knjiže^' ' hrvaška književnica1 hra v k a Ugrešič se žal Sla udeležiti nastopa ■’ Cer mlada avstrijska p^d A n dre a Sailor, pisatelj1 do Žabot ter prot, dr- ' Križman, kije PredS,‘'’a Prevod ter študijo o a^ skem »pesniškem h "" nu« Helgi Schmarž^ \ Literarni nastop je P°u I Prijetnem vzdušju, dm^ _ / ca pa je bila napoW / Lar je boleča rana teg^ / stivala ■ le s peščico nas / avstrijskih obiskov^ f Prav zato, čeprav so / Promocijo festi'111,1' jja / Lar veliko naporu''I H organizatorji ob^ / lega grenca, / la pobuda, da bi P' sp- / festival ■ če sploh bo I ■zastor- 0609630898, ■ 13. avgust 1998 (IZ)BRANO Japež Janez Pavel H. je izdal 1994. leta okrožnico K zarji tretjega tisočletja in povabil Cerkev k sestavi novega marti-rologija oziroma seznama (tudi zgodovinskega prikaza) Mčencev, Po dogovoru s škofijo Maribor sme kobiljanski župnik »franc Halas (sin bratranca) zbirati pisno, slikovno in drugo *o o pokojnem Danijelu Halasu, kije umrl mučeniške smrti, ‘tanje posvečena zadnja brošurica Poti k Bogu, ki jo izdajata s’ °ška in lendavska dekanija. Ital na pomoč to"1’45«*0”« Vračal i? jCern'h urab s kolesom bi|po ,endave. V Lendavi je spoVed °J1 Uradni dolžnosti- pri Na h^11 š°lskih sester. I®dotlz'seje ustavil pri Ba-"'t Matija^?6?11 d°ma duhov' 8a,dabi .a azic-Ustavljali so taovvPn.6 je odl°čil, da gre šel, olan°, kamor pa ni pri- taalu : t()vih jP , Je odšel od Balaži-Naka iz°^el kmeta Janeza JeVrajal Do,nJe Bistrice, ki se ^davski^20”1 iz vin°grada v fizavo ■ 'Cah' Daniel seje HtistpZ 'n sta se Pogovarjala !8lavne epu' nesretaega križišča ^^stonii'6 PrOt' P°lanl- Tu so '«ie,dva ‘1Stlrje uniformirani ^■Možip^ Sta st0Pila iz grmo-*ej pL ^Plašen odpeljal ^Dov, 7° npBistrici in do-0(pSal'Mj« doživel. Ju Potjo ' S0 8a proti Muri. dSProtni° 8a SUrovo pretepali. S korakSmeri Danielovih za-rnendt°V je Prihajal poDn-^^na. Daniel je '^gost °č'Polančan se je 0|%i ž 8rm v bližini in tako Hudo °Stni sPrevod so ustrelili J’6- Dva* ',Z neposredne bli-°čpti 7 re a Pod očmi, dva .tr8alo, v 3 nT del glave mu je |%Ma°8avMuro’za ve,niel n ar jIno svetinjico, Jha Prsih VratU’ S° v isZ8odii° 16. marca naV9\Uro’Voda ga v s° ga n,-, rvaško stran in M^eztridni.^ J^Posvp- jlzici Poti k Bo-h^^nikaena 9O’letnici r°L d ^la h i' mučenca. teN iS^3 so Pokopali V^Palie3 VeilkoPolan-V^za r/-' Med ^“d^ V^tUdi t Ucenca in prav ‘*inVOpodobo H°Sledica’ da so ^‘bogo/?11 naslikati na V11! strani -UZne8a Prostora. škofa Anto- &ie K9®1®« ’l*li0Vcih’ 3pred 90 leti. nazijo, nato pa ?33jVonaaš00i80slov->a v Mari-v žun^lniel '6-julija Hovn 'JSk' cerkvi v ^k^ni pridigar K]eudnik Marij‘-%>anie?eklstarejši.No-SXavL^bra 1933. leta jebi 34do3o0meru-0dl. I935’ \,>lija^nv Lendavi, ^.^35do3Lde-^kSdav>Paje bilpn»/ v'- X i’1 januarja tragič- Ha' ? tildi %a i ka mučen-pred' ljS>Pas10 Predvsem) L Mlu, L ča eerkev v S>2 '« Matere župnijske skupnosti v Veliki Polani, branitelja pred zmotami...; predstavlja njegov odnos do vernikov madžarske narodnosti, do učiteljstva... in njegovo narodnostno zavest. O tem piše: »Daniel je bil zaveden Slovenec. O tem ni nobenega dvoma. Nič manj ni gotovo, da nikoli ni naredil krivice kake Daniel Halas (v sredini) po prihodu v Veliko Polano mu verniku madžarske narodnosti. Skratka: nikomur ni kratil pravic, ki jih človek ima po zdravi pameti. Bil je občutljiv za pravice svojega naroda. To je dokazal med drugim leta 1941 skupaj z drugimi slovensko čutečimi duhovniki ob obisku sombotelskega škofa v Lendavi. Pridružil se je zavestno tistim, ki so zagovarjali pravico slovenskega naroda v Prekmurju. Ko je škof obiskal tudi polansko župnijo, je bil nad lepim slovenskim petjem nadvse zadovoljen. Čeprav je škof skušal doseči, da naj bi uvajali v slovenskih župnijah madžarski jezik, Daniel tega ni naredil. Obdržal je slovenske pridige (v narečju) in slovensko petje. Velik podpornik pri tem mu je bil organist Balažič.« Madžari so jih obtožili in obsodili Očitno pa je, daje postal Daniel Halas sumljiv. Proti koncu oktobra 1941 so ga okupatorske madžarske oblasti aretirale pod obtožbo, da je sodeloval s komunisti. Odpeljali so ga v zapor v Budimpešto. Na vojaškem sodišču v Vacu so ga 4. decembra 1941. leta obsodili na 14 mesecev zapora. Obenem so obsodili tudi druga dva duhovnika iz Prekmurja: Mihaela Jeriča na štiri leta in Ivana Camplina na pet let kaznilnice. Halas je od v imenu sozapornikov pisal pismo madžarskemu škofu. Rokopis, ki ima datum 16. decembra 1941, so našli šele pred dvema letoma v škofijskem arhivu v Sombotelu. Halas, Jerič in Camplin v pismu obveščajo škofa, da jih je sodišče načelnika generalštaba madžarskega kraljevega sodišča zaradi kaznivega dejanja oziroma prekrška nezvestobe razglasilo za krive in obsodilo na že omenjene zaporne kazni. »Sodba nas je izredno presenetila, ker se vsi trije čutimo nedolžne. Naše vedenje do komunistov smo premislili, pretehtali in ugotovili, da smo katoliški duhovniki, Kristusovi namestniki, ravnali pravilno.« Pojasnjujejo: »Ne glede na to, da so komunisti zoper nas uporabili grožnjo Devetdeset let od rojstva tragično preminulega velikopolanskega župnika Daniela Halasa Bo prišel med svetnike - mučence? V prezbiteriju cerkve v Veliki Polani je že mučenčeva freska z orožjem, a tudi povsem neodvisno od tega katoliški duhovnik ne sme nikogar prezirati. Ateista (komunista), izgubljeno jagnje, je mogoče pridobiti le s Kristusovo dobroto in Ijubez-i nijo. Kristusova ljubezen pa zahteva, da tudi komunistu potrpežljivo prisluhne, če ga ta obišče in pred njim razkrije svoje namene in načrte. Duhovnik bi grešil samo v primeru, če' bi pristal na prepovedan, komunistični načrt, pa četudi samo delno. To pa se z naše strani ni zgodilo, prav nasprotno, ravno mi trije smo bili v Prekmurju glavni borci proti komunistom. Seveda smo se proti njim borili zgolj kot duhovniki, samo z orožjem duhovnika: s pridigo, opozarjanjem in molitvijo...« «... Ovadbe, denunciacije, to v očeh ljudi ni spoštljivo ravnanje. To je dolžnost žandarjev in detektivov. Če bi duhovnik koga ovadil, bi izzval ogorčenje svojih vernikov, saj je duhovniška služba nekaj drugega od žandarske in detektivske službe. Dušno pastirstvo duhovnika temelji na zauppnju osebnosti vernikov ...« Škofa prosi(jo), da jih pisno ali ustno zasliši in da bodo pod prisego povedali vse po resnici in odkrito. «... Prekmursko ljudstvo nas vse tri dobro pozna in nas ima za dobre in prizadevne, idealne duhovnike, ker smo se vedno ukvarjali izključno z dušnim pastirstvom ... Če verjamete sodbi vojaškega sodišča, potem nas imate za krive in nas boste kot duhovnike prezirali...« »Ne bojimo se trpljenja in nam, po nedolžnem trpečim duhovnikom, bo Kristusov grenak kelih ■ sladek. Mi bi naše trpljenje brez besed prenašali poglobljeni v molitev, toda kot dušni pastirji bomo morali pred našim sodnikom Bogom polagati račune o nam zaupani čredi in želimo si le, da bi z mirno dušo rekli: Gospod moj, vse smo storili da bi dokazali svojo nedolžnost. Našo zadevb smo predali našim predstojnikom Presenečenje: Odkritje v škofijskem arhivu Daniel Halas je bil 19. julija 1942. leta pogojno izpuščen iz zapora in se je vrnil v svojo župnijo. Soobšojenca g. Jerič in g. Camplin sta ostala v zaporu do decembra 1943. leta. Tedaj jima je služenje kazni prekinjeno za nedoločen čas in vrnila sta se v Prekmurje: Jerič v Dokležovje, Camplin pa v Bogojino. Po šestih mesecih »dopusta« sta bila nastavljena za kaplana v madžarskih farah. Daniel Halas je 26. avgusta 1942. leta je napisal sombotelske-mu škofu obširno pismo. Tudi ta rokopis, ki je v madžarščini, hranijo v škofijskem arhivu v Sombotelu. V pismu je opisal svoje duhovniško delovanje in svojo preteklost. V začetku navaja, da se je šel kot lendavski kaplan 1936. leta učit madžarski jezik. »V Sombotelu sem spoznal nekaj duhovnikov in tudi družin. Ko so zvedeli, s kakšnim ciljem sem prišel v Sombotel, niso mogli verjeti, da je v Jugoslaviji duhovnik, ki ima tako zelo rad Madžare.« Na veliko navdušenje je naletela (seveda med madžarskimi lendavskimi verniki) prva pridiga Daniela Halasa v madžarščini. »Po maši je bila moja soba polna madžarskih vernikov, ki so mi prišli izrazit svoje veselje in hvaležnost...« V nadaljevanju piše škofu, da je prevzel vodenje madžarske Marijine kongregacije, v katero se je kmalu vpisalo dvesto deklet; za madžarske šolarje je ustanovili Marijin vrt.... dosegel je, da so dolgovaški šolarji izstopili iz društva Sokol; s pomočjo kongrega-nistov je bilo v enem samem popoldnevu pridobljenih 450 naročnikov časopisa Hitelet (Versko življenje); iz Bačke je priskrbel madžarske molitvenike; mladino je učil peti madžarske pesmi; uspeval je širiti vero med madžarskimi verniki, ki so se povsem oddaljili od Boga. Tudi med takimi, ki že 10, 20 ali celo 30 let niso bili pri spovedi... »Leta 1938 sem postal duhovnik župnije v Veliki Polani... Ko so (lendavski) Madžari zvedeli, da bom odšel, se je razburila vsa župnija. Samo da ne bi odšel. Leta 1939 sem postal župnik v Veliki Polani. Toda samo tri mesece sem živel v miru. Zaradi mojega odhoda so v dolnjelendavski župniji nastali nemiri. Madžarski verniki so zahtevali, naj se vrnem, naj bom jaz njihov župnik ...« Ker si je lendavski župnik g. Bakan premislil in ni odšel iz Lendave, je g. Halas ostal v Veliki Polani. »Milostljivi gospod! Ali je psihološko mogoče, da bi se po vsem tem kadarkoli in kakorkoli udeležil slovenskega narodnega gibanja zoper Madžarsko. In poleg tega v službi komunistov? ... Ali je mogoče, da bi lahko pred 8.000 Madžari devet let igral svojo ljubezen do Madžarov? Da bi oni tega ne opazili? ... Dejstvo je, da so se vsi Madžari v dolnjelendavski župniji tedaj, ko so me žandarji aretirali, zavzeli zame in so z več tisoč podpisi protestirali, kljub temu da V knjigi Prekmurska četa, ki jo je napisal Franček Majcen, piše v IV. poglavju (Priprave na ustanovitev čete) na straneh 68 in 69 o sestanku v začetku 1945. leta v šoli v Gomilici: «... Sestanek je potekal na običajen način, dokler se ni javil k besedi Martin Žalik iz Polane (sicer 1941. leta član Kovačevega Ok-ja in OOOF, ki pa se je potem tri leta skrival v najglobji konspiraciji v glavnem v domači vasi) in predlagal, daje potrebno fizično obračunati z vodilnimi reakcionarji in organizatorji bele garde. Med drugim je zahteval likvidacijo turniškega dekana Jeriča in polanskega župnika Halasa. Takšnemu predlogu so se uprli domačini, ki so poudarjali, daje bilo med vojno Jeričevo zadržanje domoljubno in da je bil Halas zaradi svojega sodelovanja z OF in Kovačem 1941. leta tudi več mesecev v zaporu ...« so nekaterim grozili, da bodo kaznovani, če se podpišejo. Saj če bi zoper Madžare kadarkoli storil najmanjši greh, bi se zdaj veselili, da sem bil obsojen ...« Zakaj ni prijavil farana Miška? »O svojem boju zoper komuniste ne bom veliko pisal. Dovolj bo omeniti, da so komunisti ravno v moji župniji hoteli organizirati svoje glavno gnezdo, da bi se od tod razširil (komunizem, op. Š.S.) po vsem Prekmurju. Miško Kranjec, glavni vodja prekmurskih komunistov, se je tukaj rodil in stanoval je vedno tu. Kot slavni romanopisec je imel velik ugled. Ob strani sta mu stala tovariša, oba pravnika. Kljub temu, da so na vsak način hoteli organizirati komunistično organizacijo, med mojo mladino niso imeli nobenega uspeha...« «... Da, Miška Kranjca, komunista, mojega farana, nisem prijavil oblastem. In mislim, da ga na mojem mestu noben dober katoliški duhovnik ne bi prijavil. Torej to ne more biti greh ...« Sombotelskj škofje 7. septembra 1942. leta odgovoril. Zapisal je, da se mu (Halasu) ni treba opravičevati, ker da je vse to, četudi ne tako podrobno, vedel že dotlej in da je vse to tudi zapisal v prošnji častitljivemu regentu, še preden so ga (Halasa) obsodili. »Imam vtis, da so vas namočili aretirani komunisti, morda iz maščevalnosti za to, kar ste storili zoper njih. Žal mi je, da so vas obsodili, in to sem izrazil pred vsakim forumom. Tudi zdaj mi je žal, da se je to zgodilo. Žal tistega, kar se je zgodilo, ne morem spremeniti. Verjamem, da se boste pomirili in boste s svojim prizadevnim delovanjem dokazali, da si sodbe niste zaslužili. Kadarkoli pridete, vas bom vesel!« Kar sedem strani dolgo pismo, ki gaje pisal Daniel Halas sombo-telskemu škofu (pravkar ste prebrali prirejen škofov odgovor), je pravo odkritje za vse, ki se zanimajo za Halasovo delovanje. Pa tudi za njegovega sotrpina g. Ivana Camplina, župnika v Martinju, ki ob nedeljah mašuje kar na štirih krajih (v Martinju, v Boreči, Petro-vcih in v Porabju). Odlomke iz vsebine ste prebrali, mnenje pa si ustvarite sami, dragi bralci. Naj malo pomagam: iz vsebine izhaja, da ni bil protimadžarsko usmerjen. Iz vsebine je tudi mogoče izluščiti, da ni paktiral s komunisti. Pa še preberimo, kaj je zapisal o Danielu Halasu, velikopolan-skem župniku, sin njegovega bratranca Franc Halas, župnik v Kobilju: »Mučenec. Jeseni leta 1944 ga je obiskalo nekaj fantov iz vasi, ki so se skrivali pred vpoklicem k vojakom. Prosili so ga za spoved in obhajilo. Župnik Daniel je bil do njih izredno prijazen, le razumeti jih ni mogel, čemu bi se šli prijavljat oblastem, saj je bila nevarnost, da bi jih kot ubežnike iz vojske postrelili. Dejal jim je:,Ali ne vidite, da je svoboda pred vrati? Vi boste dočakali svobodo, jaz pa je ne bom. Menije obljubljeno.’« Kdo so bili »eksekutorji«, ki so bili menda v madžarskih uniformah? Odgovora na to vprašanje knjižica Poti k Bogu, ki je tokrat posvečena 90-letnici rojstva Danijela Halasa, ne daje. To tudi ni bil njen namen. Jasno kot beli dan pa je, da je bil velikopolanski župnik mučenec. Njegovo ime bo prav gotovo zapisano v novi mar-tirologiji. Enako kot ime poljskega duhovnika Jiržija Popijeluška, ki je umrl v prevratnih časih po 1990. letu in za katerega že teče postopek za priglasitev med blažene; Papež naj bi ga razglasil še letos. Povedano s preprostimi besedami: Veliko možnosti ima tudi naš, pomurski mučenec. Pripravil: ŠTEFAN SOBOČAN ■ 1O INTERVJU 13. avgust 1998, Jože Kerčmar - naravovarstvenik, svobodomiselnem in gostinec Nemcem prodaja »pajani kriij« kot specialiteto Bil je namenjen reki Muri, pa je usoda hotela drugače, zato se bo vse življenje boril za reko Muro - V Sloveniji ne bi hotel biti gostinec, ker ne bi mogel mirno sprejeti nelogičnih predpisov in inšpektorjev, ki iščejo krivce, namesto da bi le nadzorovali in pomagali ože Kerčmar iz Ižakovec je naročnik Nove revije že od 1982. leta; prebiral jo je že takrat, ko so bili vsi naročniki še na policijskem seznamu. V tistih časih je imel tudi naročeno Mladino. Kako se je spoznal s tem krogom ljudi? V bližini nemškega mesta, kjer ima gostinski lokal, je tovarna za predelavo jedrskih odpadkov in v osemdesetih letih so bili tam veliki protesti, zborovanja proti tovarni. Tudi v Sloveniji so se zbirali podpisi. Tako je prišel v stik tudi s Pištijem (s Štefanom Smejem) in pomagal takratni civilni iniciati v Pomurju rušiti načrtovanje elektrarn na Muri. Danes je star 48 let in že skoraj trideset let živi v tujini. Njegova hiša in nekakšno življenjsko delo je zelo priljubjljena Prekmurska iža v Ižakovcih. 1991. seje dokončno odločil, da ne bo imel lokala v Sloveniji, čeprav je to morebiti prej nameraval, zato je v Nemčiji zgradil nov gostinski lokal s 70 sedeži. »Brez žene bi bil kot gostinec mrzel,« prizna Jože vse zasluge za uspeh gostilne dobri kuhinji žene Zdenke, ki je po rodu Kranjčeva iz Dolnjih Slaveč na Goričkem. Imata tri otroke. Po poklicu je natakar, 1967. leta je končal gostinsko šolo, delal v raznih lokalih, od komunalnega podjetja in Centrala do Diane, nato leto in pol v Avstriji, po vojski 1972. leta pa je odšel v Nemčijo. Tam je že živela sestra, ki mu je priskrbela delo. Tistega časa tu ni videl perspektive, šel pa je tudi zato, da bi videl, kako je tam. 1976. je začel kot samostojen gostinec; pri najemu lokala mu je pomagalo znanstvo s Hercegovcem. Čeprav so takrat »auslenderji« imeli celo pečat v potnem listu, da samostojna dejavnost ni zaželjena, mu je uspelo. - Pri nas še vedno vlada nekakšen strah pred tujci, Slovenci se bojijo, da bodo tujci vse pokupili in bomo ostali brez vsega. Kako je to v tujini? So povsod take ovire? »Pred leti sem tudi kupil stavbo v Nemčiji, ki sem jo hotel obnoviti, vendar sem potem to opustil in sem jo spet prodal. Že takrat me je moj arhitekt Jože Kovač vprašal, kako mi je to uspelo in če se Nemci ne bojijo, da bi tujci vse pokupili. Ne, nimajo se česa bati, kajti nepremičnina ostane tam, kjer je.« - Prekmurska iža v Ižakovcih je nekaj posebnega v klasični gostinski Sicer pa je samoprecenjevanje v vsakem narodu, tudi Nemci so znani po tem. Zdaj ugotavljajo, da dobrega nemškega domačega izdelka in dela ni, da nimajo ne discipline in ne reda. ponudbi. Gradili ste jo menda več kot 12 let, in to v letih, ko so redki razmišljali o takšni arhitekturi? »Graditi smo jo začeli že 1980. leta. Imeli smo veliko problemov, tudi z urbanističnim birojem, kajti do takrat je v Prekmurju veljalo, da lahko imajo gostilne le šank, sobo in eno posebno sobo. Ko sem rekel, da bi jaz rad imel malo drugače, mi je tam eden rekel, da je že veliko ljudi hotelo nekaj drugačnega, pa potem niso mogli nič narediti, zakaj bi potem jaz delal nekaj po svoje, naj delam po načrtih, ki jih imajo pripravljene. Ko sem jim pokazal idejne načrte, so me vsi spraševali, kdo je to delal. Naredil mi jih je Jože Kovač po rodu iz Dokležovja. Hoteli smo narediti prekmursko arhitekturo. Preko njega .sem potem prišel do Štefana Hauka, ki mi je precej pomagal pri notranji ureditvi; tudi v lokalu v Nemčiji. Zame je Hauko največji živeči slovenski umetnik. Končno opremo pa mi je tudi izdelal nekdo, ki dela to z ljubeznijo: mesar, ki je mizar v prostem času. Pomagal mi je tudi prijatelj iz Nemčije, ki zna čisto vse izdelati in popraviti. Imam stropove v stanovanjskem delu, ki so unikat; Hauko je izdelal celo maketo. Tudi pečnice na tej peči so nekaj izjemnega. Tisočkrat sem bil doma, ko še je to delalo, pa vseeno nisem mogel biti vedno poleg, zato je tudi kaj narobe. Vseeno se ne nameravam vrniti za stalno; tudi otroci, ki sicer radi pridejo v ... do takrat je v Prekmurju veljalo, da lahko imajo gostilne šank, soboTh eno posebno sobo. Ko sem rekel, da bi jaz imel rad malo drugače, mi je tam eden rekel, da je že veliko ljudi hotelo nekaj drugačnega, pa potem niso mogli nič narediti... Prekmurje, verjetno tukaj ne bi živeli. Mogoče bom tukaj na stara leta in bom pasel krave. Vedno sem govoril, da bi rad bil nekoč kmet, žena pa ne pozabi dodati: Bil bi kmet, če ne bi trebalo delati'. Strašno rad sem v naravi in tam že osem let obdelujem za prijatelja sadovnjak.« - Kaj vam pomeni reka Mura? »Jaz sem bil od malih nog vedno »na Muri«. S petimi leti bi se moral pravzaprav utopiti v Muri. Moj dedek je bil solastnik enega mlina, tudi oče je bil mlinar po poklicu. Jaz sem bil večkrat pri tistem mlinu, in ko je bila nekoč velika voda, sem padel vanjo pri mostičku, kjer se gre na Otok ljubezni. Na srečo me je eden zgrabil za lase in me potegnil ven. Dedek je bil tudi brodar in jaz sem že z devetimi leti ob nedeljah po ves dan vozil brod. Jaz sem pri Muri »gor rasel«. Pred vuzmon sem iskal »tiinke« in padel v vodo, ko je bil zunaj še sneg. Poleti smo hodili »segat« - po rokavu nas je pet šlo gor in ven smo nametali tudi po 25 kg rib. To je bilo v časih, ko so v Muri še bile ribe, dobre ribe. Veliko sem v njej plaval,, večkrat sem se na črno vozil z ladjo. To so lepi spomini. Vedel pa sem, da pomenijo elektrarne za reko in pokrajino katastorofo. Ne moreš na ravnici narediti jezov, ki bodo višji kot dežela. Lahko bi bilo tudi tisoč mlinov ali mlinskih koles, ki bi prav tako proizvajali elektriko in poleg tega bili turistična atrakcija, vendar pri nas ne razmišljajo o takih načrtih, ampak le o megalomanskih, za naravo škodljivih in ekonomsko neupravičenih elektrarnah. Vem, da so ti načrti še vedno v predalih.« - Verjamete v moč civilne iniciative, moč javnega mnenja? »Stoodstotno. Vedno. Vem pa tudi, da je pri nas premalo radikalna. Ideje iz osemdesetih let so se prenesele na stranke, vendar pa se pozablja, da stranke niso za to tukaj, da bi kaj preprečevale, ampak da bodo na oblasti. Borba za oblast je legalna, vendar pa polagati neko upanje v stranke, da bodo kaj spremenile, je povsem zgrešeno. Za njih je zanimivo nekaj le v toliko, da lahko nabirajo na ta račun glasove.« - Kot državljani so premalo glasni? Ali premalo nadzorujemo državo in njene organe? »Na neki način je to razumljivo, saj še nikoli nismo imeli svoje države in demokracije. Razočaranje državljanov je razumljivo, ker so preveč pričakovali. Želeli so, da se bo zdaj v enem letu spremenilo to, kar se je v minulih petdesetih letih zapravilo. Tudi slovensko samoprecenjevanje je grozno - zabloda tistih, ki so govorili, da bo Slovenija po petih letih druga Švica, je bila velika. Jaz sem vedel, da ne bo lahko. Sicer pa je samoprecenjevanje v vsakem narodu, tudi Nemci so znani po tem. Zdaj ugotavljajo, da dobrega nemškega domačega izdelka in dela ni, da nimajo ne discipline in ne reda. Večkrat se sliši, da potrebujejo spet močnega voditelja, vendar samo to ni dovolj. Tudi za nas eni pravijo, da ko je bil Tito, je bilo vse dobro. Seveda, tudi ko je bil Stalin ali Honecker, je bilo v redu. Toda za koga in na kakšen način!« - Kaj pa je Nemce naredilo bogate: to, da so varčni, skopi? »Ja, škrtlavi pa so, pa tudi delavni in varčni. Če tam gradiš hišo, moraš najprej predložiti finančni načrt - koliko lastnih sredstev in lastnega dela boš vložil in koliko bančnega posojila boš potreboval. Posojilo se vrne v celoti. Hiša se ne dela 15 let, ampak eno leto in potem odplačujejo posojilo. Njihovo gospodarstvo, prav tako gospodarstvo celotnega razvitega sveta, je ves čas temeljilo na izkorišče-vanju revnih dežel, izkoriščanju poceni delovne sile tudi v Slovenije. Hrana tam ni draga, meso se ni podražilo že kakih deset ali 15 let. Se pa dražijo zadnje čase komunalne in druge storitve. Kubični meter vode je 1,15 DEM, 2,30 DEM pa kubični meter kanalščine. Tam je moral vsak lastnik zemljišča - tudi nepozidanega - vplačati 5 tisoč mark za modernizacijo čistilne naprave. Odvoz smeti je organiziran tako, da mora to plačati lastnik hiše, bloka. On mora potem to izterjati od najemnikov.« - Vaša gostilna izpolnjuje tudi dodatne ekološke kriterije. Zakaj ste se odločili sodelovati v tej akciji, ki ni obvezna? »Pobudnik sta bila bavarsko ministrstvo za gospodarstvo in gostinska zbornica. Sodelovanje je bilo prostovoljno. Prijavil sem se, ker je lahko to tudi dobra reklama za lokal, saj se o tem piše v časopisu, dobimo diplomo, ki se lahko obesi na steno. Zame je itak izpolnjevanje ekoloških pogojev in skrb za okolje nekaj samoumevnega. Jaz sem sortiral in zbiral papir že takrat, ko še niti v Nemčiji ni bilo organiziranega odvoza. Jaz na primer ne bi nikoli kupil pijače v embalaži, ki se potem odvrže na smeti. Tudi vino se sedaj že polni v tako embalažo. To se splača tudi ekonomsko, saj j^ s tem manj dela. Če se tega ne bi držal, bi moral imeti še dodatne zbiralnike za smeti. Zdaj sem tudi Mikija že vo, čeprav je na vrtovih velikoz lenjave. »Tu pa je spet drugi, strašno problem. Marsikdo bi kupil nepos od ljudi, vendar so ljudje tu 1 P° jeni in bi radi dobili za paradizni ali česen ravno toliko denarja, ° primer treba plačati v Zelenjavi ski Soboti. Potem bi jaz lahko tok,P Soboti. In ljudje potem r«^ tako, pa naj raje zgnije, kmet ne bo videl, da če bo P jajc in zaslužil sto tolarjev, ne ° Dokler bo le premišljeval,^ a s splača in nič ni vredno počet1-nič spremenilo. V Nemčiji m _ pripelje jajca na dom - > t« b0. pim jajca od takih kokosi, ■ dijo zunaj. Pa so tudi tam J t0 je vendar nihče ne govori, a splača.« ., - Kakšna je vaša PonUdb.a^oegefi' v Burglengenfeldu v bhzi sburga? cialiteto »Ha, tudi »slovensko« paSmo pleskavice in čevapčiče imanl Tudi si na jasnem: slovenske kuhinj^^. koline so nekaj podobnega imai”0 mčiji, so le majhne razli e internacionalno kuhinjo, o 0epo kuhinje do ribjih sPeC*&1 siadkov^’ nujamo zadnjih pet let- Tu 1 vejjj;o ne ribe in kalamare. P°ra nUjaHi° česna, vendar ga pri ri a teiigenee zraven. Jesti česen je stvarteIi,Je oziroma službe! Kdor je m česen; če pa je po poklicu z & ali župan, pa ne more vsa sen. Taki se samo v sobo o ^pi Zdaj smo delali »kvašene tretjelet° dobro smo jih prodaja 1. )oi delamo »pajani kriij«,in . sd0 tukaj biijraši. Moram PrlZ p^ujar10 Ižakovčanom ukradli i eJ _ .^ouii*1 ga opečenega, ■“““i.«’? zaseko. Zame je to naj J vseh časov, po pomenu J bo kolesa. Vsako jesen je At praznik, takrat na trgu z . ogenj, okrog damo štiri p J ga pajamo. Tudi pred To jui«l mo to atraktivno specialk zelo radi. imel Pred štirimi leti pase slovenske kuhinje - z me i^ije^ krapci in drugimi pre [azOča^, , in to je bilo najvecj j^ijo1 mojem življenju. Nem^ svojega pregovora. čeie na, kmet ne je; še PoS vse P plačati. Če je zastonj, P do.« ■^till^ - Z dosedanjimi izkuS^elo in z idejami bi Mh 0 cjove^1' , »Ne, v to pa sem P gfSe s tukaj ne bi mogel de a ; ... Že tretje leto delamo »pajani kriij«, in to tako biijrašaj. Moram priznati, da smo Ižakovčanom Ponujamo ga opečenega, namazanega s in zaseko. Zame je to najboljša iznajdba vseh c prepričal, da več ne kupuje pijače v plastenkah. Naj si vsak predstavlja, kam gre tista prazna plastenka? Gostilničarji seveda sami sežigajo te smeti, vendar ne vedo, kakšni strupi se pri tem ustvarjajo.« - So pomurski gostilničarji vsaj malce okoljevarstveniki ali še ne razmišljajo o tem? »Za gostilničarja je razumljivo najbolj pomembna cena. Normalno, vsak bo tisto kupil, kar se splača. Toda tisti gora odpada ..., to ni samo stvar gostilničarjev, ampak vlade, Zakaj je to sploh dovolila, preden je poskrbela za zbiranje te embalaže. Seveda gostilničarji s tem ne bodo pridobili več gostov, morebiti jim bo všeč, ampak za goste je pomembno, da je dobra hrana, vse mora biti čim bolj sveže, zdravo. Če bi bilo mogoče, bi jaz to najraje kupil vse tam na vrtovih pri mestu, vendar pri nas to ni mogoče, ker zelenjava tam ne uspeva.« - Pri nas v gostilnah pa imamo španski krompir in nizozemsko zelenja- našimi inšpektorji, Občinarji1 . pp-ne bi mogel sprijazniti- ^o¥ejsaijil’Jl ^Pisi so povsem nelogični, nap‘ nekdo, ki o gostinstvu in P° nima pojma. Pri nas bi mom hinja trikrat večja kot celo^^ da potem ustreza njihovim Pr že to, da se skozi ista nesti hrana in potem nazaj11 soda, je nesmisel. Pa saj hleva! Omejitev kajenja v go jlV( P' kalu je v Nemčiji stvar0 -pI-^ stnika lokala. Zdaj se novi živilski predpisi EU ne vemo, kaj nam P^Lno. živilsko kontrolo le enkrat ^tr daj so le enkrat odnesli h^^j P3 Io’ to mene ni nič ■ moralo biti skoraj dezinn Drugo leto bomo začpppa v novi evropski valuti - ,s[avlj3 deli, kako bo. Meni ne Pr yepiji ^e se Mroc,a 66Srečka to' ^ščaka6'6 .ni Feliks Sluga Prej kot dnevi zavil v S°nioč ° 'n nas zaPro-Nje nekj^?3 2godba se je kosta k 9nčevju Rad' I antnoUrej k h90r|c prišla dva ta^^obii beke s črtami, (3 govori| ^"barsko regi-tli11 vbgata p°b|rata certifika- C^iena ' Sže malce sta-jn / naredil velik vtis te? brez ra?^-Pr'čljiv nastop, lola en° “-Mnostio AtodaJ esla denarv penjeni dan bila Feiik bll° nik°9ar’ V Hil noh ’ Tudl pozneje ^^ega čai?6" obvestila, V'0* g*^2'k—a) Sir PriPoved^ AjS. doval takrat že jiilL^dnje 3® Prevaran-!%Nl člang! Udiv Nedelu Dr'tido ^»Nekateri po-nic sami, prek J ? rti P M? Ne gre se čuditi, da so po prevari s certifikatom pri Slugovih odslej zelo sumničavi do vseh tujcev. oglasov ali kar z obiski po domovih, pri čemer nastopajo z različnimi zvijačami ali lažmi.« Vendar je vprašanje, ali je to Feliksa sploh kaj potolažilo. Toda - kakor se je izkazalo kasneje - mogoče vse še vendarle ni izgubljeno. Po detektivskem delu, ki sva ga morala opraviti s fotoreporterjem Juretom in ki je bilo malce oteženo, saj Slugovi pri hiši nimajo telefona, Vestnika pa ne naročenega, se nama je namreč na koncu razprlo presenetljivo odkritje: certifikat Feliksa Sluge je na njegovo ime vložen v Pomursko investicijsko družbo. Le-ta bo šla s certifikati svojih upnikov na borzo najverjetneje v mesecu septembru, in če bi Feliks hitro reagiral in prvi dan prodal svoje delnice, bi lahko v svoj žep spravil še kar masten kupček (svojega) denarja. Seveda bodo to poskušali tudi prevaranti, vendar oni ne vedo, koliko delnic bo dala Pomurska investicijska družba na borzo, če pa bodo poskušali prodati celotno vsoto, se bo tako lahko razkrila njihova identiteta. Torej, kdo bo hitrejši? Pa še nekaj: po iskanju sledi za izgubljenim certifikatom nam je takoj priskočilo na pomoč celotno osebje radgonske ekspoziture soboške podružnice Agencije za plačilni promet ter Igor Adžič, ki v soboški centralni banki dela na oddelku za lastinjenje s certifikati. Vsem se zahvaljujemo, saj brez njihove pomoči ne bi mogli povrniti nasmeha upanja na Feliksov obraz. Ne uničujmo narave Koliko gob smemo nabrati? P oklical nas je bralec iz Rakičana, ki pa ne želi objave svojega imena, in potožil, da je na gobarskih območjih velik nered: ljudje, ki nabirajo določene gobe, so sila ma- lomarni, saj (ne)zavestno uničujejo druge gobe, ki jih ne poznajo; mnogi naberejo dnevno veliko več gob, kot je dovoljeno; »na terenu« so divji odkupovale! in preprodajalci gob ... Bralec Vestnika, sicer tudi sam nabiralec gob, je želel, da napišemo kaj več o »gobarski zakonodaji«, morda bo potem primernejši odnos do narave in manj škode. Vlada Republike Slovenije je sprejela v letih 1994-96 kar tri uredbe o zavarovanju samoniklih gliv (gob). Glavna uredba je objavljena v Uradnem listu R Slovenije številka 30/94, vsebina drugih dveh pa zadeva spremembe oziroma dopolnitve nekaterih določil. Sedaj pa še nekaj o zagroženih kaznih! Kar s 500.000 tolarjev kazni je lahko kaznovana pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, ki odkupuje od posameznikov večje količine gob, kot je dovoljeno; pa tudi, če ne vodi predpisane evidence. Enako visoka kazen je zagrožena izvoznikom, ki bi poskušali izvoziti gobe zunaj določenega (in v tem članku zapisanega) obdobja. Posameznik (občan) pa je lahko kadimo novo tisočletje foto: JZ TOMO KOLEŠ ■ Prepovedane gobe ' i O vz IM kz <4 Uredba o zavarovanju samoniklih gob ureja varstvo samoniklih gliv zaradi ohranjanja biološke raznovrstnosti in naravnega ravnotežja. Samonikle glive so vse vrste v naravi rastočih negojenih gliv, sestavljenih iz podgobja (micelija) in gob (trosnjakov). Na celotnem območju R Slovenije je prepovedano nabiranje več kot 70 vrst gob. (Glej Ur. I.) Prepovedano je seveda tudi namerno uničevanje gob in podgobja. $ 10 na gradbiščih po Sloveniji n'ška družba SCT Ljubljana vabi k sodelovanju V°2hike, tesarje in zidarje. P°90ia , a s*rok a Za zaPoslitev sta četrta stopnja (j °Vne iz°hrazbe in delovne izkušnje. ali n9-0'013, se oglasite v Kadrovski službi SCT v r°ku Pisne ponudbe najkasneje °Sem dni od dneva objave na naslov: kadrovska služba, Vošnjakova 8, 1000 Ljubljana Informacije lahko dobite Q| Po telefonu (061)322 594. VESTNIKOVI telefonski številki sta dosegljivi vsak dan 24 ur, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, za vaša sporočila o dogodkih in vsem drugem. Vestnikov novinar bo na kraju dogodka na območju Pomurja v pol ure. Vestfonu lahko sporočite tudi kakšno zaupno informacijo o aferi, goljufiji, kraji, »švercu«... Odpravili se bomo po nakazanih sledeh in javno razkrivali akterje. V stiski se brez strahu oglasite. Obiskali vas bomo in vam pomagali iskati rešitve. Dnevno dva kilograma Dovoljeno pa je nabiranje drugih gob. Posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma gob. Če ena goba tehta več kot dva kilograma, lahko nabere le to gobo. Gob vrste štorovka lahko posameznik nabere dnevno do 5 kilogramov. Če posameznik nabere poleg gob vrste štorovka tudi gobe drugih vrst, skupna količina nabranih gob ne sme presegati 5 kilogramov. Pri nabiranju gob je prepovedana uporaba vseh priprav, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje. Nabrane gobe je treba grobo očistiti že na rastišču, prenašati pa jih je dovoljeno le v trdni embalaži, ki omogoča širjenje spor. Odkup gob je le v času od 1. septembra do 30. aprila. Ne glede na to (generalno) določbo pa je določeno, daje odkup navadne lisičke dovoljen samo v času od 15. junija do 31. avgusta. Nakupovalec sme odkupiti od pasameznega nabiralca dnevno le dva kilograma. Posameznik sme prodati odkupo-valcu ali končnemu potrošniku le tisto količino gob, ki jo lahko nabere (sme nabrati) sam in člani njegovega ožjega gospodinjstva, od tega največ dva kilograma sušenih gob letno. Gobe smejo odkupovati le domače pravne osebe in samostojni podjetniki, registrirani za trgovino z gobami, za potrebe svoje dejavnosti pa tudi tisti, ki so registrani za predelavo gob ali za gostinsko de- Franc Levar in šestletna Nives Klemenčič iz Podgradja pri Gornji Radgoni ter velika goba prašnica, ki ji tam pravijo »prdec« ali »pezdec«, seveda ni užitna. Velika pa je kot dva klobuka, ki ju drži Franc. Našli so jo nekje ob Muri. - Fotografija: L. Kramberger javnost. Odkupovalec mora voditi (in leto dni hraniti) evidenco o nabiralcu, gobah in količini odkupljenih gob. 9. člen uredbe o zavarovanju samoniklih gob določa, da je izvoz svežih gob dovoljen od 1. septembra do 30. aprila, navadne lisičke pa se sme izvažati samo v času od 15. junija do 31. avgusta. Iznos (to je seveda nekaj drugega kot izvoz, ki ga spremlja dokumentacija) gob in gobjih izdelkov prek državne meje je prepovedan, vendar jih je mogoče »iznesti,« če so bile kupljene, kar se dokazuje z računom. Gobe so lahko drage Nadzor nad izvajanjem prepovedi in omejevanjem nabiranja gob opravljajo gozdarska inšpekcija, inšpekcija za varstvo okolja in pooblaščena nadzorna služba za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti; nad trgovanjem z gobami tržna inšpekcija; nad izvozom in iznosom gob pa carinski organi in fitosanitarna inšpekcija. kaznovan, če stori (kot odgovorna oseba v firmi) opisane prekrške, z najmanj 50.000 tolarji. S tolikšno kaznijo pa je lahko kaznovan tudi posameznik (občan), če nabira tiste vrste gob, ki jih je prepovedano nabirati (navedli smo niz 70 gliv), ali če nabira podgobje gliv. Kazen 50.000 tolarjev lahko doleti tistega, ki prodaja večjo (dnevno) količino, kot je dovoljeno; če iznaša gobe, nabrane na območju R Slovenije ali iz njih izdelane izdelke, zunaj R Slovenije. Pa tudi, če nabira gobe v osrednjih območjih narodnih in regijskih parkov in v gozdnih rezervatih. Z 10.000 tolarjev kazni, ki jo inšpektor izterja takoj na kraju prekrška, pa se kaznuje posameznik, ki je zaloten, da je namerno uničeval gobe in podgobje. Takšna pa je tudi kazen tistemu, ki dnevno nabere več kilogramov gob, kot je dovoljeno. Uredbe, ki smo jih navajali, je sprejela Vlada R Slovenije, podpisal pa predsednik dr. Janez Drnovšek, sicer tudi sam ljubitelj narave. ŠTEFAN SOBOČAN ■ AKCIJE 13. avgust 1998 Novo odkrivanje podeželja Hišica v samoti je tisto, kar potrebuj* A kcija za izbor naj... kmetje se počasi končuje, čaka nas samo še temeljito premlevanje o tem, kar smo videli in kdo je najbolj izstopal ali nas je znal najbolje prepriča- ti. Obiskali smo nekaj manj kot trideset kmetiji na levem in desnem bregu, pol toliko obnovljenih hiš ter si ogledali in poizkusili predloge za darilo iz kmetije. Prekrižarili smo levi in desni breg, obrnili smo skorajda vsak kamen ter prevozili marsikatero potrebno in tudi nepotrebno cesto. Ugotavljali smo lahko, da je marsikatera lepa vas, Goričko še posebno izstopa, vidno izpraznjena; v glavnem so ostale manjše kmetije, brez pravih naslednikov. Zato pa je po hribih in dolinah posutih precej zapuščenih hiš, ki poraščene z grmovjem samevajo in propadajajo ter čakajo, da jih bo odkrila kakšna romantična duša. Olga in Anton Donko sta se pred petimi leti (po 20 letih dela v Avstriji) vrnila na Gornjo Bistrico, kjer sta zase in za svojo družino zgradila lepo hišo. Olga, ki je velika ljubiteljica lepih rož, kar je verjetno podedovala po materi, je poskrbela za tisoče cvetov. Kamor koli se človek ozre ali pride, povsod samo - rože. Ima surfinije, pelargonije, begonije, marjetice, regine ..., na pomlad pa tulipane. Ob Donkovi hiši se ustavijo mnogi ljudje, nekateri ta raj tudi fotografirajo, zgovorno in urejeno Olgo povprašajo za kak nasvet... in rada jim odgovori. Pa ne le o tem, kako je treba skrbeti za rože, ampak jih poduči, da moraš rože tudi ljubiti, se z njimi »pogovarjati«; nikoli ne smeš zamuditi z zalivanjem itd. - Foto: Š. S. FAAH AVTO d o o Zavrč 7a, 2283 ZAVRČ, tel.: (062) 760 104, 761 116 KIA PRIDE CENA: 1.099.900,00 SIT OBROK j 23.674,00 SIT I na mesec brez pologa. Posojila in lizing na položnice do 5 let! Odplačilo vaših starih posojil, ureditev novih z obrestno mero že od TOM + 3,8 %. Možnost menjave rabljeno za novo! POSEBNO UGODNE CENE VOZIL, KI JIH JE POŠKODOVALA TOČA. Veliko je takih čudovitih starih hiš, katerih prebivalci so se dolgo tega odselili v mesta, morda v tujino. V času industrializacije je podeželje začelo hitro izumirati, ko so se- ljudje iz svežega zraka, prostrane širine, raje odselili v betonske bloke. Verjetno so se na svoje domove, kjer so preživeli otroštvo, v začetku še pogosteje vračali, potem so bili obiski vedno redkejši, dokler se niso izkristalizirali na en obisk letno, ob kakšni posebni priložnosti ali ko je hiša izgubila še kakšnega prebivalca. Hiše so sčasoma ostale prazne, otroci pa več niso našli časa, da bi se vračali obujat spomine. Zato je podeželje kazalo prav žalostno in osamljeno podobo življenja. Hišica za dušo zato, da bi si morebiti ustvarili kmetijo, ampak da bi tukaj živeli v skladu z naravo, pa čeprav dovolj urbano ter z vsemi izumi in tehnologijo, ki jo omogoča sodobni način življenja. Nekateri si uredijo hišice na podeželju za oddih, spet drugi so si jih sprva kupili, da bi kakšen popoldan preživeli nekje daleč od vrveža, telefona in obiskovalcev, ki si podajajo kljuke na vratih. Potem pa so ugoto- vili, daje prav hišica v samoti, tam nekje daleč, tisto, kar pravzaprav potrebujejo za svojo dušo. In so ostali. Ali pa najdejo vsak prosti trenutek, da odromajo v svoj raj na zemlji. ■ ■■ in raj na zemlji Neskončne možnosti so, da si človek lahko ustvari raj na zemlji, in to po svojem okusu. Lahko si narediš hišo, o kateri sanjaš ali jo vidiš v katalogu. Prijetna, domačijska in topla stanovanja nastajajo prav v takih starih hišah, kjer ima človek neskončne možnosti ustvarjanja, predvsem po svoji zamisli. Vendar je nadvse priporočljivo, da se pri obnovah posvetujemo s strokovnjaki. Kajti pojem »lepota« je zelo relativen, in kar se nekomu zdi okusno, je lahko spet drugemu povsem neokusno, tako kot so npr. mnogi proizvajalci dodatkov za vrt in okolico dodobra skazili sliko o naši pokrajini. In redke so hiše, ki jih ne »krasijo« vanilij nekateri plastični izdelki-ie že druga zgodba. il Novi podeželski | romantiki Neka romantika in novo odkrivanje podeželja pa je marsikoga in marsikaj spremenila. Tisti, ki si želijo drugačnega življenja, so začeli kupovati hiše na podeželju. Tam so marsikje posute čudovite hiše, ki pričakujejo novega gostitelja, pa tudi cena je kar ugodna in mnogi pravijo, da je sedaj pravi čas za kupovanje posesti na podeželju. Skoraj v vsaki vasi lahko najdemo kakšnega, ki si je na podeželju omislil novo življenje. Na podeželje se danes ne ustavljajo Raj na zemlji si lahko tudi ustvariš. Marsikdo med skimi romantiki je pravi m j ki je poznal Podeželje Lpiil filmov in morebitnih obl . šnih sorodnikih. Taki znal posebno ceniti podej njegovimi lastnostmi. men imajo, da bodo a d želje in hišo, kakršno, j likorse le da, poskus« J prvotni obliki. Marsikdo « ( nov bi raje rekel: »Ah, L neje je, če se zida na novo.« Našega P J ne bo doletela taka usoo J radi novih romantikov. močjo se bodo, upai^ nekateri pravi spornem kulture bivanja. Vsakega, ki se enkrat pokrajini, prime občuje , tu tudi ostal. Kdor si ze । po napornem delu, n ( kakšen popoldan zaP cestah, kdor pa želi tak°z naj tja preseli. FOT°G J IN BESEDILNI 1 zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota •BRAMAD berem pomurska ^] P°mur,ka.ba?nk*N0Vt>UubllinS bančna skupini Nove K nagrJ Je na fotografiji registrska tablica vašega avtomobila? Nič hudega, ker smo vas spravili v zadrego, saj večina voznikov ne ve na pamet teh nekaj črk in številk. Poglejte torej prvo stran prometnega dovoljenja! Zdaj pa že veste, ali ste imeli v tem tednu kaj sreče. Če je na fotografiji registrska tablica vašega ali družinskega avta do naslednjega četrtka pokličite telefonsko številko (069) 31 998 in povejte svoj naslov, da vam bomo poslali Vestni-kovo majico. Seveda pa nagrado lahko dvignete tudi v naročniški službi Vestnika v pritličju žute hiže v ulici arh. Novaka 13 v Murski Soboti. Akcija Vestnikova nalepka prinaša nagrado poteka čez celo poletje, zato nalepko, ki smo vam jo poslali v Vestniku, brž nalepite na avto v bližini registrske tablice. Naši fotografi bodo morda posneli prav vašo »registracijo« in tedenska nagrada vam ne uide. Morda pa boste imeli še posebej veliko srečo in boste na žrebanju, ki bo septembra, zadeli celo motorno kolo (vespo)! MS w 83-93C !51j3_avgust 1998 KULTURNA OBZORJA *eia na reki Ne samo velike besede, tudi plastični bazeni so lahko del kulture. Ve govi kulture NaBujraških dnevih V znamenju reke Mure V okviru Biijraških dnevov pripravijo tudi kulturni program, gledališke predstave, glasbene in literarne večere. Po baladi Milana Vincetiča so pripravili gledališko igro, v soboto je bil večer Iju- takšne ^dvrtel se je tudi letošnji če-llhti slovensko-avstrijski gledališki festival Meja na d Grenze im Fluft; z njim pa “Mne gledališke, literane, 'skene in druge prireditve. V '^'Radgona bo prav gotovo "^vladalo kulturno zatišje, > iai kulturnih prireditev pa so v 1 '^Morskih dneh tudi v tem "''dobili na pokušnjo. Osnov- I ^festivala je, da vsaj na "'em področju združuje obe I M zato tudi predstave te-!'i" na prizadevanju, da bi I 1 a'e v obeh jezikih. ’ '^nna Bale, članica organi- I ^kega odbora festivala Me- 1 ^ki: »Vrednost festivala I 'Mvsem v tem, da na nevsi- 1 "^'n opozarja na enako- 1 obeh jezikov, in to v I ki je redek primer po- I - geografsko, zgodovin- I ? kulturno tako enotne ter I nacionalno in politih- I Razdeljene, kot je ta pa-del na obrobju dana- ■ Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Obenem pa ta festival razbija sicer pregovorno poletno mrtvilo. Čeprav smo z letošnjim obiskom publike in odzivom javnosti zadovoljni, pa bo potrebno zelo natančno razmisliti o konceptualni in estetski podobi festivala, če naj bi le-ta naslednje leto beležil petletnico preseganja meja.« Organizatorji na slovenski strani - Zveza kulturnih društev - so lahko zadovoljni, saj je bilo število obiskovalcev kulturnih prireditev več kot pretekla leta, kljub temu pa so to še vedno le posamezniki. Morda je kriva tudi vsebina tista, ki botruje, da festival še ni povsem zaživel in si dobil prave festivalske podobe, z mnogimi dobrimi prireditvami in vsem dogajanjem, ki spadajo zraven. Torej, da bi dobil podobo, s katero bi dovolj pozornosti vzbudil tudi pri »najvišjih«. Tako ministra za kulturo Jožefa Školča, ki ga vsako leto prosijo, naj se odzove povabilu, tudi letos ni bilo na otvoritev festivala. Poslal je edino pismo, v katerem je med drugim zapisal, da prireditev, ki jo skupaj organizirata Slovenija in Avstrija, nadaljuje tradicijo tiste kulturne politike, ki'v naravnih mejah ne vidi preprek, ampak priložnost za stike in ustvarjalne povezave različnih kultur. Tudi avstrijski državni sekretar dr. Peter Wittmann je poudaril, daje umetnost ponovno tista, ki ji najbolj uspeva graditi mo- stove med narodi. Zato pa so pravico do daljših govorov na otovritvi bolj izkoristili politiki, župana obeh sosednjih mest (še najmanj) in poslanca državnih parlamentov, ki sta si vzela največjo pravico razpravljati o kulturi ter nista pozabila omeniti Evropske zveze, nekateri pa so že začeli zlorabljati priložnost nastopanja pred mikrofonom. Še vedno pa je prireditev Meja na reki namreč to zgolj kulturno sodelovanje, ki pri tem tudi ostane, saj nima ravno posledic glede kakšnega drugega sodelovanja. Besedilo in fotografija: ANRR ■ ^eleVladimirja P. Štefaneca razdejanega paradiža E f 1». I____________ Prozn’ ^st Papške zgodbe (Mladinska IRal ,998) Vladimirja P. Štefaneca - prej je #lec nočJhmana Morie novih obal k1991)ter sPre’ ^uZ^k1994)- ima, čeprav gre za zbir bolj n •ji* novek razhrahljano romaneskno struktu-A aj olie> jih beremo po vrsti; vse novele ra-VZ8°dba) so namreč locirane v Parizu, Au, ni u Razdejanega paradiža«, v Parizu, ki se je Nhin v “Enkrat »nekoliko zasanjanemu in malce za-X razkrival tudi kot »en sam ne- \je |/V Sam°r<)R 'z legend«, u z8°dbe niso Mle;dni Cistični vod-temveč ki IZSanjan> »čudni ,Se v Prvooseb- e dske glasbe, ki so ga podnaslovili z verzom iz Kleklove pesmi Jaz vezalja sem za nje, ki kre strani mi žive, ki so ga pripravili v sodelovanju z Murskim valom. V petek sta v glasbenem delu nastopili skupini Tango kvartet in Posodi mi jiirja, v kulturnem programu pa so predstavili še pesniško zbirko Tineta Mlinariča, nastopali pa so tudi mlajši kulturniki. Vsako leto sekcija za etno kulturo TD Bujraš Ižakovci pripravi gledališko igro, ki je vezana na mitološke predstave in reko Muro. Letošnja je nastala po baladi Milana Vincetiča Kda se mi Mura stisne pod brejg. Postavitev predstave sta naredila Simona Zadravec in Benjamin Horvat. Nastopili pa so Benjamin Horvat kot brodar, Zlatka Krapec in Sandra Škafar kot vili ter Aleš Zver kot ruša (pošast). Predstavo so postavili v avtentično okolje na brod na reki Muri. Še posebno zanimiv pa je zadnji stavek: »Od vekomaj je večno tak: Mura nosi dva brega, enim dano je ta prejk, drugi nesmijo od tu. Enim dano je ta prejk, grešni nesmijo od til.« Na osrednjem večeru ljudske glasbe so nastopili glasbeniki iz Avstrije, Steirishe Blas, iz Madžarske Laszlo Czervek ter Karoly in Csaba, iz Hrvaške tamburaši Svirci in Kontrabas, iz Slovenije pa ansambla Gmjak ter Janek Šalika. Zbrani so imeli priložnost, da so primerjali, kako podobna ali kako različna je lahko glasba, ki nastaja v sosednjih pokrajinah in je vezana tudi na reko Muro. Podobnosti obstajajo, saj sta glasba in pesem »prehajali« iz ene pokrajine v drugo, prav tako kot so ljudje potovali, prisluhnili pesmim in jih »prinesli« domov. Kolikor so sijih (po posluhu) zapomnili, sojih tudi zaigrali. In tuja pesem je v novi pokrajini živela naprej, spet nekoliko drugačna. ANRR, FOTO: ANRR ■ »Miira nosi dva brega, enim dano je ta prejk, drugi nesmijo od tik. Enim dano je ta prejk, grešni nesmijo od tik.« | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo ] Panonski lil O w 52 Portreti I ithrtro^ Ob literarnozgodovinski razpravi F. S. Finžgar in njegova doba (1976) ter mladostnem prevodu Gheonove drame Sultanova hči so za slovensko slovstveno zgodovino seveda najza- STANKO 1947) in Križnarjevi (Družba sv. Mohorja 19521, 19652) je Cajnkar CAJNKAR upodobil vaško-kmetski svet. Prva je podoba slovenske vasi v času po 2. -«acu »razstavljali VC« v vesolje«. Pnpove-\J'as nevsiljivo, s kan-^i^^nosti ali celo iro-v spremstvu svo-Janeza Veraikre ^Uh-^^ne, vodi po pa-galerijah, kavar- .Anicah, pokopa-Parkih in fonta-n°č s klošarji, »stari meneže-Sisk Vrtu>v katerem se Pojav'i0 ^tihL^^’ so J" koli ali manj prilju- • nePrav X,^Parizle »banalna in Spoznavna ko- 'Z Zetove knjige«, prV pl,ki > Q'Sc'na glasov m pHi^nekajo ali na poko-skozi minu-t^lii^alzacovske opi-M ’ ^nrtalov, tolkačev, In v tem mestu, ki »ga je neznansko pri-vlačilo in odbijalo«, se mu dogajajo male, ■ pristne zgodbe, male radosti in velika razočaranja, ki jih mi-mobežnik vsekakor ne opazi, zato pa toliko bolj zase-lijo notranje »mrakobne pokrajine melanholije«. Kajti pisec je te zgodbe dobesedno iztiskal iz sebe, korpus videnega se je pregnetel z bivanjskimi resnicami ali celo maksi-mami, izgovorjenimi skozi usta filozofov ali književnikov, zato je potopisje seveda le zunanji okvir. Še več: že videno ali že slišano dobi ponavadi priokus grenca, celo razvpiti Montparnasse se »mu je nenadoma zazdel kot četrt duhov, pa ne, ker ne bi bilo ljudi, teh je bilo kar dovolj, ampak ni bilo ljudi, kakršen je pričakoval, in sploh je bilo vse drugače - nikjer navdihujočega vrveža umetniških omizij«. Ulice torej zapolnjujejo »rahlo naveličani umetniki«, knjigarne, nekoč »prava svetišča književnosti«, pa so »posrkale črne luknje preteklosti«. Pariz, tisti razburkan in boemski iz literarnih del, je torej izpraznjen, kot vsa druga mesta ga je razobličil sodobni razvoj in samo takemu prefinjenemu opazovalcu, kot je Vladimir P. Štefa-nec, je uspelo odkriti nekaj še živih, naključnih fenotipov in drobnih prigod, ki asociativno prikličejo v svoje okvire tisto, »kar človek išče, čeprav tega ni mogoče najti«. Štefanečeve Pariške zgodbe so brez dvoma subjektivni pogled na to, vedno znova zveličavno mesto, so album subtilnih impresij in ekspresij, zložene brez »pretenzij po odslikavanju celovitega mesta«, zgodbe torej, ki bodo kljub »avtorjevi samovolji«, kot zapiše pisatelj v začetku knjige, prijetno vznemirile - kot mene še marsikaterega bralca. MILAN VINCETIČI nimivejša Cajnkarjeva dramska in prozna dela, ki jih je ustvaril v najzrelejših letih, v dveh desetletjih od 1937 do 1957. Cankarjeva proza Po nekaj mladostnih črticah, objavljenih v Vigredi in Mladiki, je Cajnkarjeva prva prozna knjiga V planinah (Družba sv. Mohorja 1940). Idilično pohorsko gorsko okolje je pisatelj uporabil za razmišljanje o različnih vprašanjih, ki so zaposlovala takratnega izobraženca. Te refleksije so položene v usta bodoče profesorice Helene Vrtnikove in sodnika Vinka Dolinarja, ki med gorskimi sprehodi ugotovita, da bi mogla začeti izpisovati skupno življenjsko zgodbo. svet, vojni, ko je ta svet doživel radikalne spremembe. Pisatelj si v 23 poglavjih ne zatiska oči pred temi spremembami, zaveda se, da je mladi rod spremenil odnos do zemlje, vendar hkrati ugotavlja, daje za pravega kmeta nujna zvestoba zemlji in vztrajanje na njej. Druga povest, ki jo je avtor podnaslovil »kronika preproste slovenske družine«, je v precejšnji meri avtobiografska, vsaj kar zadeva avtorjevo odraščanje in mladost na kmetih. Sicer pa pisatelj v 39 poglavjih ob liku Andreja križnarja in njegove žene Katarine popiše življenje preproste kmečke družine, njena preživetvena prizadevanja, bolezni, trpljenje ipd. To snovno-motivno podlago pa je prepletel z idejo o pomenu vere za kmečkega človeka: Bog to velikokrat preizkušano, trpeče, utrujajoče kmetsko življenje osmišlja in Podpis k sliki: Povest V planinah je izšla kot 115. knjižica v zbirki Mohorjeva knjižnica V esejistič-no-prozni knjigi Razgovori (Nova založba 1942) je Cajnkar zbral 7 »razgovorov«-drobnih premišljevanj, ki jih je bil v letih 1 938- 1 940 objavil v Mladiki in Dejanju, ter Nevarno igro - »pravljico, ki je rahlo podobna dramski sliki«. Skupni ime- novalec Razgovorov je premislek moralno-etičnih, socilanih, kulturnih in drugih vprašanj, ki so se zastavljala slovenskemu kristjanu v prelomnem času pred 2. svet, vojno. V povestih Po vrnitvi (Družba sv. Mohorja njegove protagoniste osrečuje. Po romanu Noetova barka, ki je prvič izšel leta 1945 in bo predmet naslednjega zapisa, je zgodovinska povest Sloven iz Petovije (Mo-h o r j e v a družba 1955) zadnje Cajn-karjevo prozno delo, če ne upoštevamo še nekaj poznej- Podpis pod sliko: Sloven iz Peto-vije je izšel kot 106. knjižica v zbirki Slovenske večrnice ših revijalnih objav. V njej avtor tematizira boje med panonskimi Slovenci in Franki, v katerih se je izjalovila ideja o veliki slovanski bratski skupnosti. (Nadaljevanje prihodnjič) IZ NAŠIH KRAJEV_____________13. avgust 1998, Hg!! Kapelica v Radoslavcih Okrog 28 domačij iz radoslavskega zaselka Maikovci je primaknilo po 3.000 tolarjev in obnoviti so dali kapelico Marije Brezmadežne. Kapelica, ki je bila sicer zgrajena pred dobrimi sto leti, a so jih pred par leti izolirali temelje, je tako spet zablestela. Tudi zato, ker je pleskarski mojster in slikar Ivo Žnidarič iz Ljutomera zelo realistično naslikal na pročelju sv. Florijana, zaščitnika pred požarom, in sv. Antona, zaščitnika živine. Pri obnovi so se še posebno izkazali: družina Janeza Klobučarja (njeni člani tudi zvonijo opoldne in zvečer), družina Marjana Filipiča in družina Franca Vrbnjaka ter druge domačije. (J. Makoter, foto: D. Topolinjak) Tako kot marsikdo drug tudi zakonca Frančiška in Štefan Li-trop iz Velike Polane pravita, da leta hitro minevajo; še v živem spominu jima je leto 1948, ko sta se poročila, a kaj, ko pa je od takrat minilo že 50 let. Jubilej je priložnost za slavje. Darovati sta dala zahvalno mašo, potem pa je bilo slavje v družinskem krogu. Litropova sta-dala življenje štirim otrokom: Dragu, Marjanu, Štefanu in Jožetu. Slednja živita v Kanadi, vendar pa velika oddaljenost za Jožeta ni bila ovira: tudi on je prišel na zlatoporočno slavje. Slavljenca imata sicer sedem vnukov in pravnuka Danija. Štefan Litrop, rojen 1928. leta, je že nekaj let upokojencec. Veliko let je delal kot skladiščnik v kmetijski zadrugi, 1966. leta je odšel za nekaj let na delo v Avstrijo, po vrnitvi je bil trgovski pomočnik, nazadnje pa je delal v Gorenje Varstroju. Življenjska družica Frančiška, rojena 1929. leta, pa je delala na kmetiji, skrbela za otroke in gospodinjstvo. - Foto: J. Žerdin na kratko•na kratko Šratovci V Šratovcih pri Radencih je bilo v organizaciji domačega PGD tretje srečanje folklornih skupin, ki so se ga udeležili plesalci Slovenskega kulturno-športnega društva iz Ebersba-cha v Nemčiji, folkloristi iz Radenec, Gornje Radgone in Turnišča. Letos je nastopilo manj folklornih skupin kot v prejšnjih letih, saj so nastope odpovedali folkloristi zdomskega društva Lastovka iz Ingolstadta v Nemčiji, folkloristi iz avstrijske Radgone, pa plesalci iz sosednjih Melov in bližnje vasi Hrastje - Mota. Župan Jože Toplak je v nagovoru zagotovil, da bo občina Radenci še naprej podpirala srečanje zdomskih folklornih skupin. (F. KI.) Sveti Jurij V izrazito kmetijski občini Sveti Jurij ob Ščavnici so v letošnjem proračunom namenili 1.100.000 tolarjev za razvoj kmetijstva. Prednost do ustreznih denarnih spodbud bodo imeli kmetje, ki bodo redili najmanj 30 glav plemenskih telic ali 25 glav molznic, vendar je tudi določen pogoj: da doslej še niso dobili nepovratnih sredstev. (F. KI.) Ko se uresniči dolgoletni sen Mlinu vdahniti življenje d petka do nedelje so na Otoku ljubezni v Ižakovcih potekali letošnji sedmi Biijraški dnevi, prireditev, ki se je v veliki meri »vrtela« okoli mlinarstva. Že pred začetkom pa so poudarili, da se jim s postavitvijo kumpov in prve lesene konstruki-cje mlina uresničuje dolgoletni sen - postaviti plavajoči mlin na Muri. Na biijraških dnevih so prikazali delo biijrašev na reki Muri, pripravili so pester kulturni program, aktiv kmečkih žena se je predstavil z izdelki iz koruzne moke in poskrbeli so tudi za zabavni programo. Prireditev pa si je ogledalo veliko ljudi. Ob tej priložnosti so pripravili tudi okroglo mizo o mlinarstvu, na katero so povabili več kot trideset predstavnikov, odziva pa ni bilo. Glavni protagonist za mlin in največji murski romantik Tine Mlinarič je povedal, da ni preveč razočaran zaradi tega. Vendar se je nekoliko zamislil, kakp naj nekomu, ki pravi, da je kupljena moka v trgovini boljša od domače, razloži vrednost mlete moke, ki jo stiskajo kamni s pomočjo toka reke Mure. Eden izmed redkih udeležencev pogovora pa je organizacijskemu odboru za plavajoči mlin zaželel, da bi mlin v Ogrodje mlina že stoji, blagoslovili so ga, vdahniti mu je potrebno še vsebino. prihodnosti zaživel. Kajti mlin je lahko mrtev, če mu ne bodo vdahnili duše, če ne bo ob njem delovalo nekaj vztrajnih ljudi, ki se bodo zavzemali, da bodo mlin spravili v pogon in v življenje -da bo opravljal funkcijo, ki jo je imel v svoji preteklosti, pa čeprav je le-ta danes nekoliko drugačna, kot je bila nekoč. Potrebno pa se Podobe življenja ....I ve leti in nekaj mesecev je I minilo, odkar je 70-Ietno I Barbaro Zadravec iz Lipe prizadela še ena nesreča v življenju: tedaj je sredi noči nenadoma zagorelo seno in ogenj je uničil gospodarsko poslopje. Domnevni vzrok požara naj bil samovžig sena, kaj pa je dejanski vzrok, pa ve sam ljubi bog. Barbara sumi, da je morda zagorelo zaradi »čika« (cigaretni ogorek), ki gaje kdo odvrgel. Tam naokoli se menda potepajo vsake vrste ljudje. Tudi cigani. Te tudi sumi, da so ji pred kratkim razbili okna z metanjem kamenja. »Jaz sem najnesrečnejša ženska na svetu,« je trdila Barbara ob koncu prejšnjega tedna, ko bo tudi naučiti tega, kar znajo v tujini, v Avstriji na primer, to je k mlinu in k reki Muri privabiti ljudi, ki se bodo kasneje znali tudi vračati. Vsako leto prikazujejo bujranje, nenehno bitko ljudi, ki so živeli ob reki Muri, s samosvojo reko. In svojevrstno bitko bodo morali bojevati tudi tisti, ki se bodo ukvarjali z mlinom, da prepričajo koga o gastvu in zgodovin plavajočega mlina. , svoja Mura, ki je P° .ji)# ve, je s tem gradila*^ lave ljudi, ki praV g vse predispozicije, ■ tudi temu. Fotografija: NATAŠA Barbaro tepe življenje So v Lipi pozabili na nesrečo sovaščanke? pa štrlijo v nebo zgorele roženice (špirovci). Ostanki Barbarine domačije spominjajo na vojna opustošenje v Bosni. »Staršev nisem ubogala in sem se ženila (možila), ko sem še bila zelo mlada, stara komaj 18 let. Iz rojstnih Renkovec sem prišla za snaho v Lipo. Poročila sem se s 27-letnim Jožefon. V zakonu sva živela komaj 17 let, tedaj pa je zaradi bolezni nenadoma umrl. Vdova sem že 35 let oporoko dogovorila, da sme tisti, ki bo dlje živel, polovico posestva prodati in si ohraniti le toliko površin, kolikor bo to nujno za preživetje. Ker je prej umrl mož, sem jaz prodala nekaj zemlje, z denarjem pa sem financirala gradnjo kapele sv. Jožefa na zemljišču blizu moje hiše in tudi plačala temeljito popravilo hiše. Zdaj pa vidite, kaj se mi je zgodilo: hiša mi je zgorela, ostala sem sama, neboglejna ... Ko bi bil 70-letna Barbara Zadravec je stara 70 let. Vdova je že 35 let. Ker sta umrla tudi tast in tašča in ker ni imela otrok, je ostala sama na kmetiji. Nekako bi še šlo, ko ji ne bi pogorelo gospodarsko poslopje. Pomagajmo ji! - Foto: Š. S. živel mož ali bi bil pri hiši kak drug moški, bi le-ta prav gotovo organiziral popravilo, sama pa tega kot ženska ne morem. Pa tudi denarja nimam. Mesečno dobim 22.500 tolarjev starostne pokojnine. S tem denarjem moram preživeti, plačati razne položnice ...« »Mar vas v Lipi niso bili pripravljeni sem jo obiskal na njenem domu v Lipi (številka 70). Tja sem šel z namenom, da bi od nje same zvedel, kje seje zataknilo, daje pogorišče izpred dveh let in nekaj še vedno - pogorišče. No, da, zgoreli les oziroma ostrešje sicer ni razmetano naokoli, pač pa so ostali goli zidovi od parme, guma in ute, nad delom gospodarskega poslopja, v katerem so bili goveji hlevi in shramba žit, - polovico svojega življenja. »Kaj pa otroci?« »Nisva jih mogla imeti. Ko bi jih imela, bi mi bilo zdaj morda lažje. Tako pa sem sama in osamljena. Imam sicer brata Jožefa, ki pa je v Renkovcih, in ker tudi ni več mlad, mi ne more veliko pomagati,« je razpletala svojo zgodbo Barbara Zadravec in nadaljevala: »Z možem sva se z vzajemno pomagati?« »Naši gasilci so zbirali denar za nov gasilski avto, niso pa zbirali denarja za popravilo moje hiše. Menda zato ne, ker ljudje pač nimajo toliko denarja, da bi dali v krajšem času za dva namena,« je rekla Bara Zadravec. »Kaj pa porečete naj moj predlog, da bi še odprodali nekaj zemlje, morda del vašega velikega grunta, in s tem denarjem dali urediti streho?« pr0<*®v »Ne, ničesar ne la! Z možem sva s® P. la, da sme prodati ’ stal/ živel, le Pol°viC°’pVe mora ostati do nj pode »Kdo pa bo | »Najbližji sorodni vorila. 7^^» Tako torej J katero mi je deja ifl , | nec«, da se z njo siove^ pogovarjati, a se J ranilj kar lepo sva se ujeta J ; kersemjibUP^P^oO je »odprla« m z . g3zi™ a svojo Podobo s^l živij^ Trdila je, daje^A srečna, torej, daj jaz pa semjoP0 J da pač ni človek ne bi imel takšni težav. »Nikomur stlano,« sem rek® Upam.dabod« (gasilci, krajev11® d« Karitasa, Rd^ Z[UagLp(< ci, sosedje itd- [jetef j/ moči i„ do»« zimo odstrani' in obnovili osl^ ^ bo tudi materi^jtifl Ji/ Vestnika odločitev, daste mogati, 630 898 ali 06 ^0^ vek v stiski ne^ sO0^ Berite 10: <5 n h' W n 2^ 13. avgust 1998 IZ NAŠIH KRAJEV 15 0Tu<*i letos so člani Turi-stičnega društva Velika Polana v okviru prireditve dnevi pripravili osem y*mih in zabavnih priredi-tem so proslavili tudi 90. feb 'v r^StVa r0jaka’ Pisatelja . M Kot je povedal (j "čustva Damijan Jak- S' prizadevali ponuditi za “'“■•Ul.l.k.zadstez 0 'udiz b°lj zahtevnim k«ienceV° v"ai,nlajŠih pa do “P0-fedevan-p °Spredju paJe bil° »hi« ,e Za Predstavitev kra-Urikoini UltUr0’ tradicijo, kuli-p0111 lepoto okolja. začela2.av-^kalf0’ j010™tab°rom. ki je ^^■Nanjemsosode-fca p a emska folklorna sku- Marolta ter kul- n'^° društva iz Dra' ^P;Skega’ Beltincev in %p0|ane' folkloristi so na ML. eg izmenjave izkušenj ^stičnih81311111 še spoznavanje Kesš Znamenitosti Velike ■PeciaU0Okodco’ Poskušali leinn! ®te Prekmurske ku-Pripravirna lendavska vina, ^grafu 'S0 tud' otroško in ^lo, gt °.p°letno počitniško ^3 L 8°^ ie bHa na' MtoJ/^lskim otrokom !ieisonienrazredne stopnje. V Žalig> 'Hotnuar’ia Prša in Ma-e . Predstavile živ-'^Urin V m turistične točke Sli tud?0?.8 tega pa 80 se klavni • lutkovni in liko-Nted«? Pritrdi so lutko-SfoJ® Žab- Mihec. V Hozjan f3 Ske aole pa Je Ati' Snjai 7 0t08rafe začetnike tehnike °Snovami fotograf-n z različnimi teh- Pteh'manja. Prost S°tUd‘ Odprli pre’ muzeja Miška borili dramske-skupine Predstavo Pucki mujrajo, priredbo odlomka iz romana Miška Kranjca Strici so mi povedali. Poudarek je bil na tistem znanem prizoru, ko si eden od Miškovih stricev naredi krsto in križ, na katerega napiše lastno ime. Priredbo delaje naredil Štefan Jaklin. Uprizoritev je bila sicer nekoliko slabša kot lanska predstava Pucki se ženijo. Očitno so mladim Polančanom bliže poroke kot pogrebi. %ci na dečkih igrah so bili spretni J'avgusta, je v Sloveniji velik katolišk' P ,^aren; v vNu^ovzetja, ki pa mu ponekod pra J v sobo. zani ljudsko poimenovanje ve praZnik bo L Mi dr? tZavni« praznik oziroma dela pr Italija)- ki mejijo na Slovenijo (Avstrija, Hrvas a’ v. * Q ki ii ip »Poglejte, kaj sem narisal za vas.« Mnogi Romčki so risali že prejšnji dan, da bi lahko zjutraj prvi pokazali obiskovalcem. V okviru tabora od Srca do srca so prostovoljci vsak dan obiskovali in se ukvarjali z več kot sto otroki v romskih naselijh Črenšovci, Beltinci, Gomilica, Trnje, Dokležovje in Dolina. Njihov osnovni namen je bil vzpodbujanje dostojanstva romskih otrok in mladostnikov, odkrivanje in povsem uspela. Odranske ženske in dekleta so zbrale recepte za pripravo jedi iz prosene in ajdove kaše ter to izdale v lični brušurici z naslovom Dobrote iz babičine ku hinje.V prostorih osnovne šole pa je bila razstava domačih dobrot izpod rok pridnih odranskih žena. JOžEŽERDINI Od leve : Jani Goncz, Milena Toplak, Simona Vida in Mojca Kovač. predsedoval Zmago Urisk, nekoliko manj dela. Največ znanja o vinogradništvu in kletarstvu, iz poznavanja jezikov in splošne razgledanosti je pokazala Simona Vida iz Čentihe n rod Moico Kovač iz Stre- j/ Prostovoljci iz vsega sveta se z otroki igrajo, pojejo, vna bariera pa takoj izgine. razvijanje njihovih lastnih potencialov, izboljšanje samopodobe o njih samih in drugo. Alenka Čas, vodja tabora, je posedala da želijo motivirati romske otroke za življenje, ki niso nič manj sposobni kot morda drugi, jim vzbuditi veselje do šole, spodbujati etnokulturo, petje romskih in slovenskih pesmi... »Otroci sodelujejo z neverjetnim elanom in voljo, saj se želijo dokazati. Dobili pa smo tudi predlog romskih staršev, ki so predlagali, da bi mlade Rome, ki so končali šolanje, naučili igrice, da bi lahko potem, ko se tabor konča, tudi sami imel' ^eC je tabor zelo otroke, saj vsak > |( čakajo, kdaj s odločili, dazn ega V okviru kega tabora dmoletov^>.J romska nase a 0 08«^/ Pušči, čemela/ čih in Dokle* igrali z romski' 0|jni SO bili nadvsejs0 P J kom in tudi a W dogaja. Tudi dnarod vrsto let vodja ra, je razložila, da>°jX to, kako neSJPKjnast3|n^ kujejo. Baner ’ stovoljci iz vs gipe (0 otroki, pa k"^;aro% iz tujine tud'* drOc^ matika nate mPdijoZ^ leto PO^^Lpika^iO^' Muca.pred5^ Slovenje, { PproSto' / identiteti v tem Sloveniji. V Že sems^ pOlin' kim na Cas sva meni se je* trnof° marapaie,n in naju vabila P J। 0 je že skuha, p / hovec in Manulelo Tibaut iz Velike Polane. Kronanje 2. prekmurske vinske kraljice je opravil vitez Evropskega reda vitezov vina Jani Goncz. Foto: NJ, SILVA EORY ■ sem nekolik0 počakati. A. NANA kronika RUK,13. avgust 1998 Polletna bilanca organov za notranje zadeve teka Sobota; Vlomilec v Muri ] ločina 8. avgust je doslej nezani storilec prišel do tovarnišk I Mure v Murski Soboti, Plese 2. Z izvijalčem je na vzvo opPrl aluminijasto krilo okna in nato vstopil v notranjost *r9°v|n • ■ I Prodajnih polic in obešalnikov je pobral 150 moških o e , I srajc in 1 oo parov nogavic, vse zložil v večje polivinilaste vreče i robo odložil pred parkiriščem trgovine, seveda z namenorn, | nakradeno blago odpelje. To bi se morda tudi zgodilo, toda vamo-^Mure je ob svojem obhodu ob 4.40 opazil kombinirano vo . Vlomilcu je postalo vroče in je nakradeno pustil. Vrednos . I paksreči ni izginilo, je 3.000.000 tolarjev. I n°či s sobote na nedeljo pa so neznanci »operirali« v same । ^ Murska Sobota. Vlomili so v tri osebne avte in ukradli iz ®4ioradia, iz enega pa kar celo polico prtljažnika, na ka en s Polena zvočnika. Seveda so odnesli tudi njiju. ^Uvch Sreča v nesreči a ^zavarovanem železniškem prehodu med Lukavci in °rai ^iezgodilo že veliko prometnih nesreč, ker pač vozni । n se^ajo prometnih znakov ali pa jih »spregledajo«. Srečo v a 16'raelaZdenka B. iz Lukavec, ki je spregledala prihajanje tovo ne-®^aka. Lokomotiva je treščila v vozničin avto, ki ga je 0 prok ob železniškem nasipu, nastala je večja materia na s • ^nici pase k sreči ni ugodilo nič hudega. No, da, pes e Mašila. Madžar je prehiteval ^G-iz oline na Goričkem je vozil v soboto, 8. avgusta, I tJiP?cesti in zav'ial na lev0 dovozno cest0' Za r?™ ‘ pb. osebni avto, ki ga je vozil madžarski državljan Jozsef Z. ie treščil s prednjim delom v zadnje kolo traktorja in g P J nabok. Ludvik G. se je hudo poškodoval, materialne škode pa 6za35O,OOO tolarjev. V ’c............................. . ^ ... 7 avto^ ' • avpusta, je bila nesrečna za Ivana M. iz Gomilice. Z pe'ial Po regionalni cesti iz smeri Črenšovci in pred ban^ 0 Vasi° ie zapeljal zaradi neprimerne hitrosti na desno Prevrnu '• tam pa v Česni obcestni jarek, kjer se je avto večkrat Padel s'n nazadnie le ostal - na kolesih. Med prevračanjem je val. avta s°Potnik Andrej M. iz Gomilice in se hudo poškodo-larjav 2ni^Pa se je poškodoval lažje. Škoda znaša 300.000 to- Vlomilec v prodajalni daialno3 7 av9ust je vlomil neznanec skozi vhodna vrata v pro-^9hoi V D°kležovju in ukradel večjo količino živil, cigaret in k ' nih Pijač, škode je za 400.000 tolarjev. ......- •Veljaj v Q i00 Je voznik kolesa z motorjem Robert V. iz Gaberja ™Wo h--niern ^°®u Hfieznega vzroka z vozišča in trčil v sta- i ls°ter se hudo poškodoval. ^^^kota: Kdo je vozil golf? °p °-45 je neznani voznik starejšega golfa, domnevno ^ae|a g e’ trčil v ulici Juša Kramarja v Murski Soboti v pešca %a p||n ln 9a Poškodoval. Avtomobilist ni ustavil, ampak je priti- l avium , .., _ l^io, nato USP^ izpe|iati ovinka v Veliki Polani, pa je trčil v vrtno Sotw Pa $e v stanovanjsko hišo. Voznik se je poškodoval i o^u Anton d Ur' strela zanetila pozar na gospodarskem po-^VveFk V ^ozen9run^u Pri Lenartu. Zgorelo je celotno r°ie7 Osti 18x10 metrov, večja količinaslame in nekaj i. J6 za dobra dva milijona tolarjev. a je avgusta, ob 0.15 Povah' ? Po*ara v kurilnici ^ajbi ^hiševLipi. Izpe-56ievnB,Pr6s^očila« iskra, pa Noqa„.'?.apir ob Peči. Požar n ^tf>J'dorna^ gasilci, a i X|a?U ie škode za 300. ■ „ ariev. Na osnovi 12. člena Odloka o tržnem redu na (Ur. objave št. 21/84. 15/87 in 19/90) objavlja Komunala, javno podjetje, d. o NATEČAJ ZA ODDAJO A) PRODAJNIH MEST NA NOVI POKRITI TRŽ- NICI V MURSKI SOBOTI Tržnica v Murski Soboti bo 1. novembra 1998 prekrita, zgrajeni bodo skladiščni in hladilni prosto- ob 22.30 je te d°' z^^lovljenega vzroka 'h večja kopica sena, ki w""6' toženo ob svojem poslopju P ■ M ■ Požar so poga- 'MA ip ijutomerski gasit- \ v1* \ ^itei'Za p'aš''n' promet v i ap9oni so našit med \ ki ie »prišel« \ bankovec za \ vr '°'ariav, ki pa ie po i 'Vlaju ponaredek. \ $av ®^spertteo, P0'1' \ zvedeti, kdo ri. Na tržnici bo možno prodajati naslednje blago: 1. kmetijske pridelke - živila kmetijskega in živalskega izvora (vrtnine, sadje in izdelki, žita in mlevski izdelki, užitne gobe), 2. neživilske izdelke: cvetje, seme, sadike, vrtnine, sadje in okrasne rastline, 3. zdravilna zelišča, 4. male živali. Po navedenem natečaju se dodelili v najem: a) stojnice v pritličju, - za stojnice št. 1, 2, 3 in 4 znaša letna rezervacija ......... 200.000,00 SIT - za stojnice št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 znaša letna rezervacija ......... 150.000,00 SIT -za stojnice št. 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21,22, 23, 24, 25, 26, 27, 28 znaša letna rezervacija ......... 100.000,00 SIT b) stojnice v kleti, za katere znaša letna rezervacija ............... 150.000,00 SIT c) hladilnica (v hladilnicah bo vladal režim do + 5°C, blago se bo sprejemalo na euro paletah), rezervacija znaša na m2 1.000,00 SIT Z vsakim interesentom se sklene posebna pogodba o najemu za dobo enega leta. š.s.i Kakšni so učinki novega zakona o varnosti cestnega prometa? prvem polletju tega leta se je zgodilo na območju UNZ Murska Sobota 887 prometnih nesreč, kar je manj kot lani, ko je bilo v ena- cestah (197), potem na magistralni I cesti (178), medtem ko se je zgodilo na lokalnih cestah »le« 75 nesreč. V primerjavi z lanskim polletjem se je povečalo število nesreč na magistralnih cestah. Največ prometnih nesreč se je zgodilo med 13. in 16. uro. Nesreče so bile najpogosteje ob petkih. Po dve smrtni nesreči sta se zgodili v petek in soboto, po ena pa vse ostale dni v tednu. V prometnih nesrečah v prvem polletju so bili najpogosteje (26 odstotkov) udeleženi ljudje v starosti od 24 do 34 let. Največ nesreč se je zgodilo z osebnimi avtomobili. 89 odstotkov šoferjev, ki so imeli nesrečo, je bilo pripetih. Odstotek »povezovalcev« se je sicer precej povečal. Pri 12,5 odstotkih tistih, ki so imeli prometne nesreče, so odkrili al- kem obdobju 971 nesreč. V letošnjih nesrečah se je hudo poškodovalo 50 ljudi, 197 se jih je poškodovalo lažje, na cestah pa je ugasnilo 10 življenj - eno manj kot lani. Najpogostejši vzrok za nesreče je še vedno neprimerna hitrost, potem nenaden premik z vozilom, dalje: sprememba strani ali smeri vožnje, izsiljevanje prednosti, neupoštevanje varnostne razdalje, neprimerno prehitevanje itd. Največ nesreč (238) se je zgodilo v naseljih brez ulic, potem (199) v naseljih z ulicami; naslednja-kategorija so nesreče na regionalnih i Bi' v Črncih pri Apačah. Kapelico so tudi lepo okrasi- I li s cvetjem in pritrdili slavolok z napisom ' Pozdravljena, Marija, naša mati! Domačinki Anici Zemljič, ki ima največ zaslug za ohranitev tega vaškega svetišča, se je z besedami in šopkom oddolžila Albina Horvat. Zahvalila se je tudi vsem vaščanom Črnec in Mahovec, pa tudi županu in občini Gornja Radgo-tudi dobili nekaj denarja za obnovo. Slovesnost blagoslovitve so sklenili s pogostitvijo v senci - I »Vesel sem, da lahko blagoslovim prenovljeno kapelico, posvečeno Žalostni Materi božji, ob kateri se že dolga leta vršijo šmarnične pobožnosti in blagoslovitev velikonočnih jedi. Rad bi se tudi zahvalil gradbenemu odboru, ki ga je vodil Franc Ščap, da so v kratkem času zbrali denar in poskrbeli za obnovitev tega sakralnega objekta,« je nagovoril apaški župnik Janez Ferencek kakih 300 vernikov, ki so se zbrali v nedeljo pri kapeli I na, od koder so ---------------------------------------------------------------( tržnici v Murski Soboti . o., Murska Sobota Vsi zainteresirani dobijo podrobnejše natečajne pogoje na podjetju Komunala,javno podjetje, d. o. o., Kopališka 2, Murska Sobota, tel. (069) 31 600. Upoštevane bodo samo tiste vloge, ki bodo zadostile pogojem razpisa. B) KIOSKA NA TRŽNICI NA ZVEZNI ULICI IN KIOSKA NA ZAČASNI TRŽNICI V LENDAVSKI ULICI z Po navedenem natečaju se dodelita v najem 2 kioska. Kioska se oddajata za opravljanje gostinske dejavnosti. Interesenti si morajo priskrbeti vsa potrebna ' dovoljenja za opravljanje gostinske dejavnosti. Za kiosk na tržnici - v Zvezni ulici - znaša letna najemnina.................. 350.000,00 SIT Za kiosk na začasni tržnici v Lendavski ulici znaša letna najemnina............ 500.000,00 SIT Z vsakim interesentom se sklene posebna pogodba o najemu kioska za obdobje 5 let. Vsi zainteresirani dobijo podrobnejše natečajne pogoje na podjetju Komunala, javno podjetje, d. o. o., Kopališka 2, Murska Sobota, tel. (069) 31 600. Upoštevane bodo samo tiste vloge, ki bodo zadostile pogojem razpisa. KOMUNALA, javno podjetje, d. o. o. Murska Sobota kohol. Povprečna stopnja je 1.65 ; g/kg, kar je enako lanskim podatkom. V inšpektoratu policije v Murski Soboti ugotavljajo, da se v dveh mesecih, odkar velja nov zakon o varnosti cestnega prometa, ni bistveno izboljšala prometna varnost. Vsekakor pa ne, kar zadeva posledice. V maju in juniju je bilo tako manj prometnih nesreč, posledice pa so prav v teh dveh mesecih hude: 6 mrtvih (lani 4). Pa še nekaj o sankcijah! Pomurski policisti so izrekli v prvem polletju 16.233 denarnih kazni. Koliko je to tolarjev, nimamo informacije. 2.636 udeležencev v prometu so opozorili na manjše prekrške, seveda pa niso prizanesli 1.595, pri katerih je preizkus na alkoholiziranost z alkotestom poka- zal več kot 0,5 alkohola na kilogram krvi, med katerimi pa je bilo kar 460 ljudi celo »okajenih«, saj je alkotest pokazal celo nad 1.51 g/ kg alkohola. Pomurski policisti so odvzeli v šestih mesecih 1.475 vozniških dovoljenj, 3.181 voznikov so izključili iz prometa, odvzeli so ,10 motornih koles, ker so bila »fri-zirana« ali neupravičeno prilaščena ... Indeks je pri večini nanizanih ukrepih pod 100. Policisti so v šestih mesecih odkrili 200 primerov povoženih živali, kar je tudi manj kot lani, ko sojih našteli 224. Vozniki, ki dnevno povozimo ali naletimo na povoženo divjad in hišne ljubimce (psi, mačke ...), pa skoraj ne moremo verjeti, da bi bilo takih nesreč manj. In kaj storimo? Velika večina: nič! Po truplih živalih se vozimo, doklerjih povsem ne »razmrcvarimo«. To pa ni v nasprotju le z moralo (ki je v tem zgledu nimamo), ampak tudi v nasprotju s cestno prometnimi predpisi. Mar se nismo učili, kaj nam je storiti, če naletimo na oviro na cesti? Š. SOBOČAN ■ Prizidek k vežici v Gomilicah so dogradili prizidek k , mrliški vežici, saj je bila prejšnja (sicer novejša) pretesna. V vežici, ki sedaj meri 7 x 12 metrov, so: prostor za pokojnika, prostor za žalujoče, kuhinja in shramba za orodje. Naložba je stala nekaj manj kot štiri milijone to- IVIJO V - Foto: L. larjev. V nedeljo, 9. avgusta, je župnik Lojze Ratnik blagoslovil vežico in tri sakralne objekte, vaški predsednik Jože Maroša je predstavil potek del in porabo denarja, župan Jože Kocet pa je v nagovoru pohvalil prizadevanja Gomiličanov. Tako sedaj nove vežice v vseh naseljih občine Turnišče. J.Ž.i štirih kostanjev. Kramberger POSOJILO IN LIZING NA POLOŽNICE DO 5 LET obrok je lahko večji kot 1 /3 osebnega dohodka, f Tudi za zaposlene v tujini - brez porokov. I ■p”- X NEXIA že za 1.399.990 SIT. V « mesecu juniju brezplačen servo volan ali darilo v vrednosti 54.000 SIT. N U BI RA zdaj že za 1.999.990 SIT ■HHESSHE in klimatska naprava samo 1 SIT. LANOS že za 1.499.990 SIT; omejena količina s servo volanom PRIPOROČAMO ' olja Mobil DAEWOO motor _____। FlaminMSdoo PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS Industrijska 1, M. Sobota,tel.: (069) 36 600 ————— Pooblaščeni prodajalci ——— * MOBIX, Prekmurske čete 61, Črenšovci, tel.: (069) 70 550 * Avtoservis HIMELRAJH, Kapelska 21, Radenci, tel.: (069) 65 517 * FUTURA SYSTEM, Stročja vas 11 pri Ljutpmeru, tel.: (069) 84 347 * INTEGRAL d.d., Industrijska 1, Lendava, tel.: (069) 75 042 * PROPOINT, Prežihova 23, Lenart, tel.: (062) 762 633 18 ŠPORT 13. avgust 1998_» Pred startom v 2. in 3. SNL Prvič pomurska tretja liga V soboto in nedeljo se začenja tekmovanje v drugi in tretji slovenski nogometni ligi ter v medobčinski nogometni ligi Lendava. V drugi slovenski ligi ima Pomurje samo enega predstavnika - lendavsko Nafto. V tretji slovenski ligi vzhod, ki šteje 14 moštev, pa prvič tekmujejo samo pomurska moštva. Tekmovanje v medobčinski ligi Lendava pa bo tokrat potekalo v enotni ligi, ki šteje 13 moštev. Nafta Lendava -med prvih pet moštev Lendava - Lendavski drugoligaš se pod vodstvom trenerja Mirka Škaliča že daij časa pripravlja za tekmovanje v 2. SNL. V primerjavi s prejšnjimi leti so tokrat program priprav v celoti uresničili. Odigrali so tudi več prijateljskih tekem, ki so pokazale, daje moštvo dobro pripravljeno. Klub je zapustil Bukovec, ki je odšel v Kobilje, k Dravinji v Slovenske Konjice pa namerava oditi vratar Zver. Prišli pa so: Bedo in Gomboc iz Mure, Danč iz Dobrovnika in Balantič iz Lakoša. V člansko moštvo so vključili tudi mladinca Alena Košo in Petra Pečelina. V novi tekmovalni sezoni računajo na uvrstitev med prvih pet moštev, sicer pa želijo postati stabilen drugoligaš. Bakovci -pristati pri vrhu Bakovci - Nogometaši Bako-vec, ki jim je v minuli tekmovalni sezoni za las ušel naslov prvaka v 3. SNL vzhod, bodo v novo sezono štartali s precej spremenjenim moštvom. Klub so zapustili: Kokaš, Kovač, Kerčmar, Golob; Mesarič in Živič pa sta odšla k vojakom. Prišli pa so: Ulen in Verban (oba Tišina), Horvat in Gerendaj (oba Rakičan) terZrim (Avstrija). V člansko moštvo so vključili tudi mladince: Davorja Buzetija, Zorana Donšo in Dominika Husarja. Novi trenerje postal Prva državna nogometna liga Potrošnik: Korotan 2 :1 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.200. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Potrošnik: Kuzma, Zemljič, Ulen, Mirtič (Škafar), Tratnjek, Kokaš (Zver), Baranja, Adjei, Novak, Moro, Dobi (Kotnik). Živila Triglav: Mura 0:0 Kranj - Stadion v športnem parku, gledalcev 2.000. Sodnik: Borošak (Sp. Dublek). Mura: Nemec, Dominko, Ilič, Ali-hodžič, Cifer, Ristič (A. Baranja), Lukič, Galič (Ošlaj), D. Baranja (Cipot), Vogrinčič, Gutalj. Ob 35-letnici NK Lesoplast Križevci Odprli novo igrišče in klubske dosedanji igralec Bojan Jančar. Računajo, da se bodo borili za vrh lestvice. Kerna Puconci -Kosi zopet igra Puconci - Z uvrstitvijo nogometašev Kerne v 3. SNL se je pri de-vetintrisedetih letih ponovno aktiviral Jože Kosi, ki lahko s svojimi bogatimi izkušnjami moštvu veliko pomaga. Moštvo trenira Milivoj Gavri-lovič, ki je Pucončane tudi pripeljal v višji tekmovalni razred. V moštvu Kerne ni prišlo do bistvenih sprememb, saj kluba ni zapustil nihče, prišli pa so: Banfi in Kološa (mladinca Mure) ter Sočič in Baranja (oba Tešanovci). Do začetka prvenstva bodo uredili ograjo okrog igrišča in obnovili slačilnice. Želijo si uvrstitev v sredini lestvice. Kobilje -sredina lestvice Kobilje - Nogometašem Kobilja, ki so si z odličnimi igrami v spomladanskem delu prvenstva v prvi medobčinski ligi Lendava zagotovili uvrstitev v 3. SNL, se je izpolnila dolgoletna želja. V takem razpoloženju so se tudi pripravljali za tekmovanje v novem okolju. Odigrali so tudi več prijateljskih tekem, ki so pokazale, daje moštvo dobro pripravljeno. Trener Emil Ferencek, ki je moštvo tudi pripeljal v 3. SNL, je zadovoljen s potekom priprav. Moštva ni zapustil nihče, prišli pa so: Bukovec (Mura), Trajber (Ankaran) in Laci (Dobrovnik). Po poškodbi ponovno trenira Rituper. V člansko moštvo pa so tudi vključili dva mladinca. Želijo si uvrstitev na sredino lestvice. Lakoš - peto do šesto mesto Lakoš - V minuli tekmovalni sezoni, ko so prvič tekmovali v 3. SNL, so si nogometaši Lakoša pridobili nekaj potrebnih izkušenj, ki jih bodo gotovo znali izkoristiti v 1.SNL Rezultati - 2. krog Potrošnik : Korotan 2 : 1 Živila Triglav : Mura 0 : O Publikum : Gorica 2 : 1 BS Tehnik : Olimpija O : 3 Rudar: Koper 2 : 1 Primorje : Maribor O : 1 Olimpija 2 2 0 0 4:0 6 Rudar 2 2 0 0 4:1 6 Maribor 2 2 0 0 4:2 6 Mura 2 1 1 0 4:0 4 Publikum 2 1 1 0 3:2 4 Gorica 2 1 0 1 4:2 3 Potrošnik 2 1 0 1 2:3 3 Triglav 2 0 1 1 2:3 1 Koper 2 0 1 1 2:3 1 Primorje 2 0 0 2 0:2 0 Korotan 2 0 0 2 1:6 0 BS Tehnik 2 0 0 2 0:6 0 novi tekmovalni sezoni. Priprave potekajo po načrtu, odigrali so tudi več prijateljskih tekem, ki so pokazale, da je moštvo dobro pripravljeno. Moštvo trenira Franc Hanč. Klub je zapustil Bukovec, prišli pa so Žalik, Alilovič in Kulčar (mladinec). Računajo pa še na nekaj igralcev iz mladinskih vrst Nafte. Želja vodstva kluba je uvrstitev na peto ali šesto mesto, kar je tudi lahko uresničljivo. Renkovci -sredina lestvice Renkovci - Moštvo Renkovec se ni bistveno spremenilo od moštva, ki je v prejšnji tekmovalni sezoni osvojilo naslov prvaka v prvi medočbinski nogometni ligi Lendava. Tako ima trener Goran Koveš že dobro uigrano ekipo. Program priprav so v glavnem uresničili, tako da je moštvo dobro pripravljeno, kar so pokazale tudi prijateljske tekme. Prenehala sta igrati Zadravec in Balažič, prišla pa sta Piberč-nič (Dobrovnik) in Lacko (Turnišče). Nogometaši Renkovec, ki so pred leti že nastopali v 3. SNL vzhod, nimajo prevelikih ambicij. Želijo si uvrstitev v sredini lestvice. Turnišče - želijo boljšo uvrstitev kot lani Turnišče - Nogometaši Turnišča se že dalj časa pripravljajo za novo tekmovalno sezono pod vodstvom novega trenerja Štefana Kozica. Priprave potekajo brez posebnosti-, odigrali so tudi več prijateljskih tekem. V moštvu je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Klub so zapustili: Radikovič, Lacko in Jaklin, prišli pa so: Cener in Kreslin (oba Odranci), Prša, Žižek in Lebar (vsi Nedelica). Po poškodbi je začel trenirati tudi Dominko. V Nedelico sta odšla mladinca Starčevič in Žalik. Želijo si čimboljše uvrstitve, vsekakor pa boljšo od minule tekmovalne sezone. Šport od tu in tam Rokoborba - V Pretoriji v Južni Afriki je bilo svetovno kadetsko prvenstvo v rokoborbi v grško-rimskem slogu. V slovenski reprezentanci sta sodelovala tudi člana RK Murska Sobota Slavko Miholič in Jure Kuhar. Sedaj pa smo dobili uradne rezultate. Miholič je v kategoriji do 57 kg zasedel izvrstno sedmo mesto, Kuhar pa je bil v kategoriji do 48 kg enajsti. Ekipno je Slovenija zasedla 18. mesto med 23. državami. 1 Nogomet - V zadnji preizku- ____ šnji pred pričetkom prven- stva v 2. SNL je Nafta iz Lendave igrala neodločeno 3 : 3 z moštvom Novo Selo Rok iz Hrvaške. Strelca za Nafto: Utroša 2 in Danč. (FH) Polana -obstanek v ligi Velika Polana - V prestopnem roku je moštvo doživelo precejšnje kadrovske spremembe. Novi trener je postal Franc Gorza. Priprave potekajo po predvidevanjih in brez posebnosti. Odigrali so več prijateljskih tekem, ki so pokazale, da je moštvo dobro pripravljeno. V klub je prišlo precej novih igralcev: Hari (Bistrica), Legen in Antolin (oba Gančani), Jaklin (Turnišče), Imre (Mostje) in Vori (Ižakovci). Kluba ni zapustil nihče. Že z uvrstitvijo v 3. slovensko nogometno ligo so dosegli velik uspeh, zato si želijo, da bi si zagotovili obstanek v ligi, in upajo, da jim bo uspelo. Črenšovci -ponoviti lanski uspeh Črenšovci - Moštvo Črenšovec je bilo v minuli tekmovalni sezoni prijetno presenečenje, saj je zasedlo tretje mesto. Med prva tri moštva želijo priti tudi v novi tekmovalni sezoni, kar je lahko uresničljivo, saj v klubu ni prišlo do bistvenih sprememb. Moštvo še naprej trenira Stahko Preradovič, ki je zadovoljen s potekom priprav za novo tekmovalno sezono. Odigrali so tudi več prijateljskih tekem, ki so pokazale, daje moštvo dobro pripravljeno. Klub sta zapustila Voroš in Kustec, vendar ima slednji dvojno registracijo. Iz mladinskih vrst so v člansko moštvo vključili Jerebica. Beltrans -nove tribune Veržej - Po dveh letih so se nogometaši Beltransa zopet vrnili med tretjeligaše, kamor tudi sodijo. Novi trenerje postal Franc Litrop. Klub so zapustili: Hošpel, Stojko, Vozlič in Ropoša, prišli pa so: Cmrečnjak, Makovec (oba Ljutomer), Brunec (Ižakovci), Puhar (Odranci) in Osterc (Potrošnik). Priprave potekajo po načrtu, prijateljske tekme pa so pokazale, da bo moštvo štartalo Razpored tekem 1. MNL MS 1998/99 1. krog - 23. 8. '98 Ljutomer: Serdica Vega Tišina: Dokležovje Prosenjakovci: Pušča Hodoš : Univit Rakičan. Tromejnik: Apače Ižakovci: Lesoplast Križevci 2. krog - 30. 8. ’98 Serdica: Lesoplast Apače: Ižakovci Univit: Tromejnik Pušča: Hodoš Dokležovje : Prosenjakovci Ljutomer: Vega 3. krog - 6. 9. '98 Vega: Serdica Prosenjakovci: Ljutomer Hodoš: Dokležovje Tromejnik: Pušča Ižakovci: Univit Lesoplast: Apače 4. krog - 13. 9. '98 Serdica: Apače Univit: Rakičan Pušča: Ižakovci Dokležovje : Tromejnik dobro pripravljeno. Želijo si uvrstitev v sredino lestvice in postati stabilen tretjeligaš. Vodstvo kluba namerava v bližji prihodnosti ob igrišču postaviti tribune in gledalcem omogočiti udobnejše gledanje tekem. Čarda - urediti igrišče in slačilnice Martjanci - S četrtim mestom v prvi fnedobčinski nogometni ligi so si nogometaši Čarde zagotovili tekmovanje v tretji slovenski ligi, kar je največji uspeh. V tem času so se lotili razširitve nogometnega igrišča in urejanja slačilnic. Dosedanje igrišče je bilo namreč za tri metre prekratko. Prav tako nameravajo urediti tudi pomožno igrišče. V moštvo, ki ga bo tudi v prihodnje treniral Bojan Malačič, so prišli nekateri igralci: Gregorič (Tišina), Jaklin in Krapec (Ižakovci) ter Meničanin (Rakičan). Kot novinec si od tekmovanja ne obetajo preveč. Želijo si uvrstitev v sredino lestvice. feljske tekme, ki so jih odigraliv tem času. V moštvu je prišlo do Precejšnjih igralskih sprememb. Klub so zapustili: Ulen, B. Kreslin, D. Kreslin, Cener in Puhar, prišlipa so: Golob (Potrošnik), Maučeci povci), Ivezič (Cven), ŠkrabanINe-delica), Simon in Silvo Hozjan ter Sečkar (vsi Lipa). Moštvo Odranec, ki je že lani uspešno tekmovalo r tretji slovenski ligi, se tudi tokrat nadeja dobre uvrstitve. Želijo si stitev na peto mesto. Piramida - šesto do Goričanka Big Fun - četrto mesto Rogašovci - V minuli tekmovalni sezoni, ko so nogometaši Goričan-ke praznovali 20-letnico delovanja, so v tretji slovenski ligi vzhod zasedli peto mesto. V novi tekmovalni sezoni želijo priti za mesto više. Moštvo sta zapustila Andrej Šalamon in Kovač, prišli pa so: Benkič in Skledar (oba Cankova) ter Muler (Mura), ki ima dvojno registracijo. Trenerje Silvo Pugelj, ki je zadovoljen s potekom priprav in zavzetostjo igralcev. Odigrali so tudi več prijateljskih tekem. V letošnjem tekmovanju za slovenski nogometni pokal je moštvo doseglo lep uspeh. Odranci -peto mesto Odranci - Trener Jože Krau-thaker je zadovoljen s potekom priprav za novo tekmovalno sezono in meni, daje moštvo primerno pripravljeno. To so pokazale tudi prija- osmo mesto Bratonci - Nogometaši Piraji de so z uvrstitvijo v tretjo slovensko Hgo dosegli svoj največji uspeh, ® katerega so ponosni, zato so se lotili temeljitih priprav za tekmovanji višjem razredu, ki bo gotovo zahto vnejše. Trener Oto Ratkai je zadovoljen z dosedanjim potekom Prav, kar so pokazale tudi pril1', teljske tekme, ki so jih odigrali. Kb I da ni zapustil nihče, prišlipaso'^ I Tratnjek, D. Horvat in M. (Potrošnik), vsi imajo dvojne rejr stracije, Smodiš (Ižakovci), I vič (Tišina) in Jerebic (Mladinec / Pričakujejo, da bodo dobro 5^1 in zasedli šesto do osmo mesto. I Panonija - / obstanek v ligi / Gaberje - Za nogometaše^ I nonije iz Gaberja je uvrstitev^ / slovensko nogometno ligo# I uspeh. Zavedajo se, da jih / tekmovalnem razredu čaka^. I nejša naloga, zato so se ternuP^ I merno tudi organizirali. V / Prišlo do nekaterih kadrovskih I rememb, zato bo moral trenef I 9o Režonja pripraviti novo I Klub so zapustili: Dudaš in 8^ 1 sta se vrnila na Madžarsko, Žalik in D. Hozjan sta pre^j/ 'Orati, prišli pa so: Imre (H°l Perša (Kapca), Kralji^(Nafta),r 1 (Graničar) in Požonec (LakMj I Prave potekajo po predvidevaj I upajo, da bodo dobro štarten- j Hjo si obstanek v ligi. FERI Ljutomer: Hodoš Vega: Prosenjakovci 5. krog - 20. 9. '98 Prosenjakovci: Serdica . Hodoš: Vega Tromejnik: Ljutomer Ižakovci: Dokležovje Lesoplast: Pušča Apače : Univit 6. krog - 27. 9. '98 Serdica: Univit Pušča : Apače Dokležovje: Lesoplast Ljutomer: Ižakovci Vega: Tišina Prosenjakovci: Hodoš 7. krog - 4. 10. '98 Hodoš: Serdica Tromejnik: Prosenjakovci Ižakovci: Vega Lesoplast: Ljutomer Apače: Dokležovje Univit: Pušča 8. krog - 11. 10. '98 Serdica: Pušča Dokležovje : Univit Ljutomer: Vega Prosenjak°v ' - Hodoš. Tro .gg 9-Krog-1 erdica Tromej"1 & . »ci ■ ^snel^ Lesoplast • r Apače : Veg® Univit: Ljuto . Pušča 10. krog ' z Ljutomer . Pus Vega: UnM . Apač® Prosenjako st Hodoš- L'2^.96 Tromejnik • W i0- 9 Ižakovci ■ Se ejniK Lesoplast. APač® pmseni®^’ Univit: Pr0& ■ Pušča: Vega r Dokležovje : LJU prostore V okviru praznovanja prvega praznika Občine Gornji Petrovci so v Križevcih proslavili 35. obletnico ustanovitve nogometnega kluba z otvoritvijo novega igrišča in klubskih prostorov. Slavnostni govornik, župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihtuber, je prikazal razvoj in delovanje nogometnega kluba, ki je sprva deloval pod okriljem društva Partizan, hkrati pa je omenil tudi na najzaslužnejše posameznike. Vrednost nogometnega igrišča in klubskih prostorov znaša okrog 27 milijonov, vrednost novozgrajenih objektov pa okrog 17 milijonov SIT. Sredstva so prispevali Občina Gornja Petrovci, Ministrstvo za šolstvo in šport, Krajevna Rudi Zavrl odpira novo nogometno igrišče. skupnost Križevci, sponzorji in donatorji ter člani in igralci kluba. Lep športni objekt pomeni za nadaljnji razvoj nogometa v Križevcih in okolici veliko pridobitev. Novo igrišče je predal namenu predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl. (FM) Kasaške dirke Pokalni Marko Slavič ml. deveti na SP V Kanadi je bilo svetovno prvenstvo amaterskih voznikov kasaških dirk. Med 22 vozniki je sodeloval tudi naš najboljši tekmovalec Marko Slavič mlajši iz Ključaro-vec in zasedel 9. mesto. Marko " Pohod - Športno-rekreacij-_— sko društvo Dolnji Slaveči je pripravilo četrti tradicionalni mednarodni pohod po Dolnjih Slavečih. Sodelovalo je 260 pohodnikov iz Avstrije in Slovenije. Ob tej priložnosti so tudi razvili zastavo mednarodne zveze pohodnikov, ki so jim jo prinesli pohodniki iz Avstrije. je izvrstno štartal, saj je v predtekmovanju zasedel drugo, tretje in četrto mesto. V prvi finalni dirki je bil tretji, v drugi pa je z nekoliko slabšim kasačem zasedel peto mesto. Zmagal je Nemec Xaver Schachter. Sicer pa je tudi osvojeno deveto mesto Marka Slaviča mlajšega lep uspeh. (FM) Mura-Potroš^ Izžrebani so bili ■ za pokal NZS, kib° Pari so naslednji! & Potrošnik, Goričanka .. trans: Paloma, artno : Primorje, u Živila Triglav: Rudah’ ne: Publikum. NK Renault Škafar Bratonci Nogometaši iz Bratonec so doslej v prvi medobč"1 --8 . Murska Sobota tekmovali pod pokroviteljstvom novi tekmovalni sezoni, ko bodo tekmovali v tretji nastopali pod pokroviteljstvom NK Renault Škafar Br dosedanjemu pokrovitelju za pomoč, hkrati pa vesel1 SSLj^avgust 1998 ŠPORT 19 sjhrbii klub Triglav Predanovci____ Spesni hokejisti, balonarji in nogometaši krajani Predanovec, naselja v bonski občini, ki šteje nekaj nad ^prebivalcev, so ponosni na ^Športni klub Triglav, v okviru štetega delujejo hokejisti na travi, Sonarji in igralci malega nogome-Športniki in športni delavci, ki jih usPešno vodi predsednik kluba Cipot, z njimi pa je večina ,aianov in glavni pokrovitelj Zava-'^InicaTriglav, so v zadnjih letih ^pli vidne rezultate na vseh po-’°č|ih dela. To je bilo moč ugoto-'Jipfekovni konferenci kluba, na so predstavili dosedanje re-načrte, ki so dokaj ambi-M. Rejski klub Ki- ■ 'teščem z umetno izletaiQq?°VClh: kije bilozgra-Nske ki, k’ S°dl med najboljše Nasškvi6 vSloveniib saj se Hokeji-PlVaki Prvič N1995 kot pokalni %Psk „ °Ven'i° Predstavljali ^Vskn prvenstvu pokalnih ^4 ? C ^a9rebu, kjer So nn ° mes^°' Enako uvr-W "°Vili nasle"je le’« na skunin^03^ Pokalnih pr-? Cv ^ici. ženska Sskem a Pa ie sodelovala na državnih pr-> mest? C v Italiji in zasedla ^Pu na ' ^a svojem tretjem tonih Prvak r°Pskem prvenstvu ’Tno4edarW P°' Vilar 0J lnkai načr- ^lc%ka ^3ednikom MZ > as°bota Srečkom H. ni tako a 0 vam to uspe-HliiNgan?Ot)činsko zvezo S^ihMk^ trenut’ JVN bova- b°V’ števil° Pa ^^O^^OVan01116' Tako so na K>nMTČili KMN on? C nec- Našim Np °9°čamo vklju->^^^aorganizi-Xah%lrii J Sl°venije. V izveSSaskeaatek-NlNna(g 'tudi Pokalno V^lirN pJ U9rok,P°Gais 'Sratit am°stvaz X? Zaradi Setudi odloči- prvakov, ženske pa na Gibraltarju na tekmovanju državnih prvakinj. Obe ekipi sta pokazali napredek. Omeniti še velja, da so hokejisti Triglava letos postali pokalni prvaki in da je ženska reprezenatnca Slovenije, ki je bila sestavljena iz igralk Triglava, premagala reprezenatnco Hrvaške z 2 : 0. Cilji HKTriglav pa so: osvojiti vse naslove državnih prvakov, sodelovati na evropskem tekmovanju skupine C, urediti športni center, pridobiti veliko telovadnico za dvoranski hokej in organizirati hokejsko šolo. Balonarska sekcija Berta Imajo tri registrirane pilote. Ekipa s pilotom Štefanom Bertalani-čem je lani na državnem prvenstvu postala popdprvak in izpolnila normo za sodelovanje na svetovnem prvenstvu v letenju s toplozračnimi baloni, ki je bilo v Sagi na otoku Kyushu na Japonskem. Ekipa v sestavi Štefan Bertalanič, Nikolaj Ho- Pokal NZS Potrošnik, Nafta, Beltrans in Goričanka v osmini finala Odigrane so bile tekme šestnajstine slovenskega nogometnega pokala. Prvoligaš Potrošnik iz Beltinec je s težavo s 4:2 premagal tretjeligaša Montavar Rogozo. Pp vodstvu Beltinčanov z 2 : 0 so gostitelji pet minut pred koncem rezultat izenačili, vendar so si gostje v zadnjih minutah vseeno zagotovili zmago. Strelci za Potrošnik: Dobi 2, Mirtič in Kotnik. Drugoligaš Nafta iz Lendave je v Ižakovcih premagal domače moštvo z visokim rezultatom 6 :0. Strelci zadetkov: Utro-ša 4, A. Gabor in Varga. Nogometaši Beltransa iz Veržeja so šele v podaljšku premagali Usnjarja iz Šoštanja s 5 :3 (3:3,1:0). Strelci za Beltrans: Brunec 2, Osterc, Stanjko in Sunčič. Goričankajev Roga-šovcih premagala Dornavo s 3 : 0. Gole sta dosegla Skledar 2 in Šuša. Moštvo Tabora iz Sežane je premagalo Turnišče s 6 : 0. Tekma Gorica : Mura bo 2. septembra. —1 Nogomet - Odigran je bil — 1. krog pokalnega tekmovanja na območju MNZ Lendava. Rezultati: Nedelica : Kobilje 1 : 6, Graničar: Panonija 0 : 7, Nafta vet. : Odranci 1 : 3, Hotiza : Čre- li za ukrep in ekipi Gaj izrekli javni opomin pred izključitvijo za dobo enega leta in za eno leto zaprli igrišče, tako da morajo tekme odigrati v oddaljenosti 10 kilometrov.« - Kaj pa načrtujete za naslednjo tekmovalno sezono? »M zadnjem času smo se predvsem ukvarjali s pripravo in sprejetjem novih pravilnikov naše zveze (tekmovalni, registracijski in disciplinski). S tem smo tudi uredili vprašanje prestopa igralcev in njihove odškodnine. Dogovorili smo se, da na območju naše zveze ni odškodnin za prestop igralcev znotraj klubov malega nogometa niti za prestop igralcev h klubom velikega nogometa in obratno. Zadeve na tem področju so dokaj neurene, saj še vedno ni podpisan sporazum z MNZ Murska Sobota. Podpisane pa imamo sporazume o sodelovanju z OZ KMN Puconci in Moravske Toplice. Mi tudi vztrajamo, da igralci naše zveze ne morejo istočasno igrati velikega in malega nogometa. V novi tekmovalni sezoni želimo imeti tudi nevtralne sodnike, ki bodo vodili tekme. V ta namen smo že sestavili listo nekdanjih sodnikov in potencialnih kandidatov. Na ta način bi se radi izognili upravičenim ali neupravičenim pripombam posameznih moštev na sojenje tekem.« - Kdaj boste začeli s tekmovanji? »Z jesenskim delom prvenstva bomo začeli 23. avgusta v asfaltni chstetter, Rudi Cipot, Milan Reg-vat, Boštjan Bertalanič in Aanja Cipot, je med 214 baloni, od tega 115 tekmovalnih, zasedla 97. mesto, s čimer so bili zadovoljni. Balonarska sekcija razpolaga tudi z enim balonom, nameravajo pa nabaviti še enega. Klub malega nogometa Triglav Nogomet je športna zvrst, ki so jo v Predanovcih najprej začeli gojiti. Nogometaši uspešno tekmujejo v občinski ligi skupine A, kjer so že nekaj let pri samem vrhu. Bili so tudi organizator finala pokala Občine Puconci, kjer so zasedli tretje mesto. Športni klub Trivlav iz Predano-vec, ki v vseh treh panogah vključuje 108 aktivnih članov (njihov letni proračun znaša od 6 do 9 milijoni SIT) pripravlja v nedeljo, 23. avgusta, klubsko zabavo, na kateri bodo tudi prikazali svojo dejavnost. FERI MAUČEC ■ nšovci 0 : 3, Dobrovnik : Lakoš 2 : 1, Mostje : Polana 1:13, Čenti-ba : Petišovci 4 : 0, Bistrica : Renkovci 1:3, Dolina : Žitkovci 0 : 8 in Kapca : Olimpija 1 : 5. (FB) ligi in 30. avgusta v vseh treh travnatih ligah.« - Že nekaj časa se pogovarjate o ustanovitvi medobčinske lige malega nogometa. Kako daleč ste? »Pogovori še potekajo. Načrtujemo, da bi s tekmovanjem v medobčinski ligi malega nogometa začeli v tekmovalni sezoni 1999/2000. V ligi bi sodelovali klubi iz vseh medobčinskih in občinskih zvez malega nogometa (Murska Sobota, Puconci, Moravske Toplice, Ljutomer, Radenci in Gornja Radgona). Načelno soglasje so že dali Murska Sobota, Puconci, Moravske Toplice in Gornja Radgona. Z drugimi naj bi se dokončno dogovorili do konca tega meseca.« (FM)i V Banovcih je bil 3. tradicionalni kolesarski maraton Terme Banovci. Sodelovalo je okrog 250 kolesarjev, ki so vozili na 56 km dolgi progi, ki je bila zelo razgibana, tako da so bili udeleženci kljub hudi vročini zadovoljni. Najstarejši udeleženec je bil 75-letni Rudi Prkič iz Veščice, najmlajši pa 9-letni Marsel Črnček iz G. Poljskave. Fotografija: Nataša Juhnov Odbojka____________ Turnir za pokal CEV-a v Soboti Odbojkarji Pomgrada iz Murske Sobote so v ponedeljek začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono v odbojkarski 1. A-ligi, ki bo tokrat imela 10 moštev (doslej 8). Pri soboškem prvoligašu ni prišlo do bistvenih sprememb, saj so ostali vsi dosedanji igralci, prišel pa je tudi državni mladinski reprezentant Tomaž Horvat iz Ljutomera. Računajo pa še na enega tujca. Po poškodbi je okreval državni reprezentant Samo Bačvič, kar bo v novi sezoni gotovo pomembna okrepitev. V dobri formi sta tudi državna reprezentanta Bogdan Marič in Tomas Čeh. Kot kaže, bo nova tekmovalna sezona bolj ize-•načena, kot so bile dosedanje, kar pomeni, da bo tekmovanje tudi zanimivejše. Želja Sobočanov je, da bi se po dolgem času zopet uvrstili v finale državnega prvenstva ali pokalnega tekmovanja. Odbojkarski klub Pomgrad iz Murske Sobote bo tudi organizator enega od 16 turnirjev za pokal CEV-a. Turnir bo v Murski Soboti 5. in 6. decembra, na njem pa bodo sodelovale štiri ekipe: Grodno iz Belorusije, Nafels iz Švice, Pomgrad iz Slovenije in predstavnik Portugalske ali Moldavije. To je vsekakor lepa priložnost za afirmacijo Sobočanov(FM) Sejemski tek v Ljutomeru___________ Sodelovalo nad sto tekmovalcev triletnikov 1:17,0 Konjske dirke v Ljutomeru Dali (J. Sagaj) postavil rekord Na hipodromu v Ljutomeru so bile v nedeljo kasaške dirke, na katerih je merilo moči 94 kasačev. Najuspešnejši je bil Jože Sagaj iz Ključarovec, saj je dosegel dve zmagi. V šesti dirki je zmagal z Dalijem in postavil rekord za triletnike 1:17,0. Prvo mesto je osvojil tudi z Predstavljamo vam___________ Damjan Špur prvič na EP Na nedavnem državnem članskem atletskem prvenstvu v Mariboru je prijetno presenetil član AK Pomurje iz Murske Sobote enaintridesetletni Damjan Špur, doma iz lljaševec (zaposlen v Radgonskih goricah). V teku na 100 m je z rezultatom 10,46 postavil pomurski rekord in zasedel tretje mesto, s tem pa je tudi izpolnil normo za evropsko prvenstvo (10,50), ki bo od 18. do 23. tega meseca v Budimpešti. Damjan Špur se je začel ukvarjati z atletiko pred 15 leti pri AK Pomurje, sprva v teku na srednje proge. Potem pa se je preusmeril na kratke proge. Bil je trikratni državni članski prvak v teku na 100 m in enkrat v teku na 60 m. Sedemkrat je nastopil za državno člansko reprezenatnco v teku na 1 00 m in štafeti 4 x 100 m ter enkrat v štafeti 4 x 400 m. Svoj največji uspeh pa je dosegel prav letos na državnem članskem prvenstvu. Meni, da so k temu uspehu pripomogli velika vztrajnost, dobro sodelovanje s trenerjem in pa boljši pogoji za delo v Murski Soboti. Želi si, da bi na evropskem prvenstvu v Budimpešti potrdil rezultat z državnega prvenstva in da ne bi izpadel v prvem krogu, kajti konkurenca bo Durasom v sedmi dirki (1:17,4). Poleg Sagaja je od domačih tekmovalcev zmagal še Milan Seršen s Fisto 1:19,6. Najhitrejši na dirki je bil Acti-ve Leber (Milan Žvan, Ljubljana) s kilometrskim časom 1:14,8. Druga mesta so zasedli: Paterson (Janko Sagaj) v prvi dirki dveletnikov s ča- zelo huda. Takega mnenja je tudi njegov trener Tibor Lebar, ki dodaja, da je bil ta uspeh pričakovan, ki pa bi lahko bil še boljši, če ne bi zamudil na startu ter s pogledom na levo in desno med tekom, saj je s tem izgubil nekaj dragocenih stotink. Uspeh je toliko pomembnejši, ker Damjan Špur dela še vedno v težjih razmerah, saj od kluba ne dobi ničesar, medtem ko vrhunski športniki povsod po Sloveniji dobivajo nadomestila. Zato je lahko zgled drugim športnikom. Želimo mu veliko uspeha na njegovem prvem nastopu na evropskem članskem atletskem prvenstvu v Budimpešti. (FM) Agencija za šport iz Ljutomera je bila organizator tretjega sejemskega teka, ki se gaje udeležilo nad sto tekmovalcev. Po kategorijah so tekmovali na prograh od 250 do 8.500 metrov. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili - cicibani: Novak (Beltinci); cicibanke: Gruškovnjak (Ljutomer); ml. dečki: Feuš (Kjuto-mer); ml. deklice: Zekovič (MS), st. dečki: Dobrič (Žalec); mladinci: Žalik (Lendava); mladinke: Meglič (Radenska); ml. člani: Čeh (Lenart); članice : Štefanec (Ljutomer); st. člani: Manfreda (Lovrenc na Pohorju) in veterani: Krempl (Maribor). N. Šoštarič, fotografija: N. Juhnov som 1:19,9, Mister Lobell (Janko Sagaj) 1:18,8 in Fedele Poker (Zvonko Osterc) 1:15,6. Tretja mesta so osvojili: Filder (Rene Janžekovič) 1:20,2 v prvi dirki dveletnikov, Fabian (Branko Slana) 1:18,2 v šesti dirki, Anita (Darja Jureš) 1:1 J7,7v sedmi dirki, Soulman (Tomi Makoter) 1:15,7 v osmi dirki. Naslednje kasaške dirke bodo v Ljutomeru v nedeljo 24. avgusta. 20 MULARIJA 13. avgust 1998, Varna povezava Oglaševanje Komaj smo se navadili, da nas televizije osrečujejo s prekinitvijo najbolj napetega dela filma, ker pač morajo zavrteti reklame, že so se oglaševalci spravili nad nas tudi preko svetovnega omrežja. Kar pomislite, kolikokrat ste morali klikniti gumb nazaj ali pa pritisniti na križec v desnem zgornjem kotu, ker se je poleg želene odprla še stran z reklamnim obvestilom. Vsako leto zaslužijo oglaševalci v medmrežju preko milijardo dolarjev, do leta 2000 naj bi se ta znesek povečal na 4 milijarde. Pri nas doma smo z oglasi, ki jih neutrudni raznaševalci mečejo v nabiralnik, že opravili. Poleg nabiralnikov smo postavili koš za smeti. Težave bodo menda kmalu urejene tudi na internetu Pred oglaševalskimi ofenzivami vas bo obvaroval nov program @guard. O podrobnostih si preberetite na strani http://www.idg.net. Obenem lahko razmišljate o tem, kdo bo plačeval za vse brez-plačene strani in brezplačen prostor na strežnikih, če bodo oglaševalci izginili z medmrežja. http://www.geocities.com/ MadisonAvenue/2527 Reklame, ki sem jih sovražil je naslov strani računalnikarja, ki gostuje na strani podjetja Geocities, ki ponuja brezplačni prostor za vaše domače strani na svojih strežnikih. Ko jih boste postavili, bodo vaše stvaritve pri Geocitie-su kaj kmalu obogatili z različnimi reklamami. http://adage.com/ news_and_features/special_reports/ Zgodovina oglaševanja. Pregled se zače pri letu 1950, strani vas bodo seznanile z največjimi svetovnimi ustvarjalci re-klamnih oglasov in vam razkrile, kako so nastale najboljše in kako najslabše televizijske reklame. Cik-cak zaj- čkov na tej strani ni. http:// www.televisioncommercials.com/ Če se nameravate zapisati med največje usta-varjalce reklamnih oglasov, bo stran več kot dobrodošla. Če vam bo na reklamnem področju uspelo, se lahko zapišete med bodoče bogataše. Razmiš ljajte tudi o tem, da morebiti sosedje, sorodniki in prijatelji vaših reklam ne bodo razumeli. http://www.mentos.com Tudi nam ni znano, zakaj se je stran o cukrčkih znašla med stranmi o oglaševanju. Morebiti me-ntosi pomirjajo od reklam vzburjene živčke in hkrati osvežujejo. Dobite jih v različnih okusih; mi priporočamo grozdje. 3 Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Vlak domišljije Nekega dne smo bili na izletu v Škocjanskih jamah. Kapniki so se bleščali v soju naših svetilk. Naenkrat pa se je pred nami zasvetila bleščeča svetloba. Otroci smo stekli skoznjo. Vse se je začelo vrteti. Zdelo se mi je, kot da smo v vrtečem se predoru. Kmalu smo pristali na velikanski železniški postaji. Vsa je bila v mavričnih barvah. Vstopili smo na vlak. Iz zvočnikov se je zaslišal glas: »Dobrodošli na našem vlaku!« Bilo je zares imenitno. Igrali smo se lahko s kockami, punčkami, vozili smo se po toboganu in plavali v bazenu. Vlak se je začel nato premikati. Peljali smo se navzdol pod zemljo. Pripeljali smo se do morja. Spustili smo se do vode. Okrog nas so plavale ribe, hobotnice in raki. Kmalu pa smo se začeli spet dvigati na površje. Čez nekaj dni smo pristali na otoku, kjer smo srečali ljudožerce, vendar nam niso storili nič hudega. Prišel pa je trenutek, ko se je na obali prikazala enaka svetloba kot takrat v jami. Stekli smo skozi njo in kmalu smo se znašli v topli postelji ob mami. Mame pa nas sploh niso pogrešale, saj je v našem svetu minila le ena ura. MAJA HANC, 5. a, OŠ Črenšovci ■ Na gornjeradgonskem gradu Bil je četrtek. Šli smo na izlet h gomjeradgonskemu gradu. Na gradu je grb. Sredi grajskega dvorišča je studenec. Ob gradu je park. Pred mnogimi leti sta v gradu živela grof in grofica. ALJAŽ VRBNJAK, 1. a OŠ Radenci! Izlet na Pohorje Ko smo se odpravljali na izlet na Pohorje, nam je mamica pripravila malico in pijačo, z bratom pa sva pripravila vsak svoj nahrbtnik. S sabo sem vzel tudi, daljnogled in fotoaparat. Končno smo se odpeljali proti Mariboru. Med potjo smo se pogovarjali in se šalili. Na parkirišču pred Pohorjem smo pustili avto in se naprej odpravili peš. Kupili smo si vozovnice za gondolo in se odpeljali proti hotelu Bellevue. Peljali smo se vedno višje in pod nami se Počitniški doživljaj Najlepše mi je bilo, ko sta se mama in ati vrnila iz San Marina. Prinesla sta mi vodna očala. Naslednji dan smo se peljali v Avstrijo po čelado. V sredo smo kolesarili do Dokležovja. Na glavi sem imal čelado, ki sem jo dobil. Bilo je zelo naporno. Jaz sem imel s seboj kupon za sadno kupo in pijačo. VASJA KOŽELJ, 2. a OŠ Bakovci I je razprostiral čudovit razgled. Vožnja je bila prijetna, vendar se je prehitro končala. Naprej smo šli do razglednega stolpa. Tam sem fotografiral in opazoval okolico. Z atijem in bratom smo šli na vrh stolpa. Nato smo se odpravili proti hotelu. Tam sem opazoval konje, gondole in mesto Maribor. V dolino smo se spet peljali z gondolo. Ker je bilo lepo vreme, se je v dolini zbralo veliko ljudi. Igral je celo ansambel in peli so znani pevci. Nad nami je tudi krožilo letalo, iz katerega so skočili štirje padalci. Za uspešen pristanek smo jim vsi zaploskali. Zatem so se usedi za ngizo in si naročili kosilo. Na koncu smo se peljali še s sedežnico. Ker se je že večerilo, smo se morali odpraviti proti domu. Ta izlet mi je bil zelo všeč, zato se ga bom še dolgo spominjal. MIHA PODLESEK, 4. a OŠ Cankova ■ Moja najljubša igrača Moja najljubša igrača je medvedek. Ime mu je Brundo. Z njim rada spim in se igram. Ko je umazan, ga operem. Če je raztrgan, ga zakrpam. Kadar pride k nam na obisk družina z otroki, se z njim zelo radi igrajo. Želim si, da bi ostal lep in čist še tako dolgo, da bi se z njim lahko igrali tudi moji otroci. VERONIKA JURIŠAGA, 3. raz. OŠ Bakovci I Rada H Muc, muc, muc.., le kam greš? Nuša Cigan iz Odranec, je dve leti in pol, ni mogla razumeti, zakaj je njen nwc visoko dvignil rep in jo zapustil. Ona bi se tako rada igra njim. (Foto: J. G.) Potovala sem na sončnem žarku Bila sem sama doma. Hotela sem se odpraviti v šolo. SonceL^ je začelo dvigati med oblake. Na oblaku je bilo zelo mehko. ’ me je poljubljalo. Peljalo me je do šole Poiskalo je okn° položilo v klop. d Potem je sonce odšlo in pričel seje pouk. Po pouku zarek odnesel do slaščičarne. Kupil mi je velik sladoled, kisa J , užitkom pojedla. Nato me je odnesel domov in položil v me v steljo. I bila , Ko bom velika, Moj očka in mamici> ^iis. dajalca. Očka sprejemnike, prain6 5 z°rje. ■osVO^a Največ ljudi dijske sprejemnih. Prodaja zlatnino, ure ^j^ Ko bom velika, dajala zlatnino. --------- : Igranje s zamislile vz90i tinskem vrte < / zelo zanimiv0' .S $Sll3.avgust 1998 NA SCENI Nekaj znakov, kako spoznati, da te ljubi ril e resnično ljubi ali pa mi sam govori, daje mbljen vame? To je tako pomembno Menja pSa^e’ kot Je lahko vprašanje o smislu katerih s |OI9rali,Se bomo z nekaterimi dejstvi, po s^ein p 0 izve’ ali mu WJe kaido tebe. Be-svojPome atere poteze s'cer 'maJ° sv°j° moč in borijosen’*°da labko se zlorabljajo. Dejanja pa ■ sv°iimi besedami, pogosto resničnimi. o 28. avgusta lahko pošljete prijave za letošnji peti festival Pomurje poje. To je redka priložnost za mlade pomurske skupine, ki igrajo nekomercila-no glasbo, ki bazira na rocku. Prijave pošljite na naslov Mladinsko društvo Gornja Radgona, Cankarjeva —^uanil, ^ljubkovalno ime 'ma lahko več v "o lij^.^telja ali bolje reče-liiinekai n 1 'ma rad’ pa moraš ^ovain°Sedne9a’ zato si izmisli samow J^ani lahko vesta "eUporahi- ? 9a ie redko ali nikoli tepre-^Potreb lubkova|nim imenom, irtia rad ai° reSno vprašati, ali te M da isto ■arm se na) Pnžge tudi, XuDart lnie’ kot svojemu prej-nartnerju. Ista uhana... šaljivim tUd' dve verižici z 9°datebi TCem' Eno obdrži, dru-H ljuba,0 Je poseben izraz zna-Ss°e, del tk Sai k ie dal^ delček ^■ŠeJu6 pa vedno nosi s se ton ° n° v^lkega pomena । ^domisli fant. Ifc"lr«*lbrez 5^ 5 se iJ’ ,date vPraša, kako si ki J' ^k8no nuJno vpra-da bi lahko i l vite n d9°Vor še en teden. na dan’ Pa ze । e nerodno in neprijet- Javno pokaže, da te ima rad V družbi, pred svojimi pri-jatelji(cami), te drži za roko ali pa okoli ramena. Še poseb no te ima rad, če se pogovarja s svojimi prijatelji, medtem pa se te dotika in te drži za roko. Ob dotiku se tudi sam počuti bolj varnega in ljubljenega. Poljubi niso več brez posebnega razloga Prav gotovo se še dobro spominjata prvega, dolgo pričakovanega poljuba. Sedaj te poljubi brez kakšnega posebega vzroka in pričakovanja. Preprosto zaželi si te. Pelje te domov k staršem Starši imajo vedno kakšne pomisleke, s kom se druži njihov otrok in kakšnega partnerja si bo izbral. Torej, ko se kateri odloči, da te pelje domov, je pripravljen soočiti se s starši in da s tabo resni misli. Pusti ti, da se voziš z njegovo (njeno) vespo ali celo avtom (če imaš izpit) Avto ali motor, kakor koli že vzamemo, je statusni simbol, ki tudi v družbi nekaj pomeni. To je tudi ena večjih materialnih stvari, s katero razpolaga in skrbi zanjo. Posoja tega je izraz zaupanja, s tem pa tudi ljubezni. Zagovarja in zaščiti te v družbi Laganje sicer ni vrlina, ampak tistim, ki te ljubi, te vedno zaščiti, če kakšno stvar nekoliko prirediš in jo prilagodiš. Zagovarja te, če blekneš kakšno neumnost ali pa ne skapiraš kakšne »tore«. Prosi te za kakšno manjšo uslugo Na primer, če mora nujnp odpotovati s svojimi starši, ti prepusti svoji dve zlati ribici ali hrčka. Ali pa te prosti, da skupaj naredita kakšno nalogo, ki so mu jo zadali starši. Pri tem se lahko prijetno zabavata in še delo bo prej opravljeno. Zaupa ti kakšne neprijetne skrivnosti iz svojega življenja Vsakemu se je v življenju že zgodilo kaj takega, o čemer ne govori rad. Če ti začne o tem razlagati, je korak bliže, dati zaupa in te ima rad. Prepričan je, da ga boš sprejel(a) takega, kot je, ne glede na to, kaj bo povedal. Če se res imata rada, si bosta zaupala nekatere velike skrivnosti, strahove in.težave. Fantje so pri razkrivanju skrivnosti še posebej zadržani. Ni mu vseeno, če greš s kom drugim ven Malo ljubosumja mora biti. Če je nekomu vseeno za svojega partnerja, potem te ne more imeti iskreno rad. Resnična ljubezen pa se tudi potrjuje, če si zaupata in lahko gresta ven vsak s svojimi prijatelji. sva Še! J' Radi^6 ZSl° dobri Prijateljici. Stari sva 18 in C'HSvaVdObri družbi in imava veliko prija-\>iZq WedOm sva zadovoljni, čeprav bi % ni Pom kakš6n kilogram. Ampak to v tem SUnii “»*5pai8d»adoM k^So Stn^93^9' Alkoholne k%ričnpPene zaradi dobre SS strup 9a oliain tujona, ki \>nOstP®n'a 3estavina. Ziv-V,sm OcJi. Pelinovim eterič-Nžb’=*"ega žganja, %lije S n'm' napadi, so Začetku tega sto- letja, zato so pelinkovec prepovedali v mnogih deželah, v Franciji že leta 1915, janež pa je nadomestil pelin. FDA, urad za živila in zdravila v ZDA, označuje eterično olje kot narkotični strup, ki lahko poškoduje živčevje in povzroči duševne okvare. Stranski učinki in strupenost: V predpisanih odmerkih niso znani, le pri preobčutljivih osebah grenčine povzročijo glavobol. Strupenost v eteričnem olju vsebovanega tujona postane pomembna ob čezmernih odmerkih in čezmernem jemanju vodnih izlužnin, tedaj pripelje do prebavnih in sečnih mo- tenj. Čisto eterično olje in alkoholne izlužnine, v katerih je le-to zelo dobro topno, pa so strupeni že v manjših odmerkih uporabljene droge, tujonovi zastrupitveni znaki so bruhanje, driska, želodčni in črevesni krči, zastoj urina, tudi poškodba ledvic, omotica, duševna otopelost, tresenje, božjasti podobni krči, nezavest in celo smrt. Prepovedi in opozorila: Bolniki s preveč želodčne kisline in vznemirljivim želodcem ga naj neuži-vajo, prepovedan pa je tako pri želodčni kot dvanajstnični razjedi. Alkoholni pripravki vsebujejo preveč eteričnega olja in zaradi tujono-ve strupenosti niso primerni za uživanje, prav tako se odsvetuje dolgotrajno in čezmerno jemanje čajnih napitkov ter kakršnakoli raba med nosečnostjo in dojenjem. Lekarniško mnenje: Je aromatična grenčica zaradi vsebovanih grenčin in eteričnega olja. Ker ni na voljo nobenih eksperimentalnih, farmakoloških in kliničnih izsledkov, naj se uporabljajo le kot grenčine, za katere vemo, da spodbudijo tek, blažijo prebavne motnje in pospešijo odvajanje žolča. Varne so predpisane vodne izlužnine, saj voda ne topi dosti eteričnega olja in strupeni tujon komaj prehaja vanjo, najprimernejše pa so čajne mešanice pelina in drugih grenčic. Čajni napitki imajo prednost pred alkoholnimi tudi zato, ker alkohol zavira delo prebavnih fermentov. Sklep: Meč zunaj nožnice je nevaren, v njej pa brez koristi. JANEZ ŠPRINGER, MAG. FARM. ■ Pripravljamo ga lahko od začetka poletja do pozne jeseni. Obstaja več načinov priprave, tudi sestavine se med seboj nekoliko razlikujejo. Bistvene sestavine pa so povsod enake: mnogo zelenjave, nekoliko mesa in malo riža. Za 4 obroke potrebujemo: 40 dag svinjskega ali junčjega mesa, sol, 6 dag maščobe (olje, mast), 15 dag čebule, 30 dag jajčevcev, 30 dag majhnih jedilnih buč, 15 dag mladega stročjega fižola, 2 večji sveži zeleni papriki, 40 dag zrelih paradižnikov, 2 stroka česna, zelen peteršilj, 1/2 žličke mlete sladke rdeče paprike in 15 dag riža. Meso narežemo na manjše kocke. Zelenjavo operemo in očistimo. Jajčevce narežemo na male kocke, solimo, počakamo 10 minut in jih rahlo ožamemo. Na male kocke narežemo tudi bučke. Paprikam odstranimo semenje in jih narežemo na trakove. Paradižnik za nekaj sekund potopimo v vrelo vodo in ga olupimo. Semenje nekoliko iztisnemo in paradižnik narežemo na lističe. Čebulo, česen in peteršilj vsakega posebej sesekljamo. Na polovici maščobe rahlo popražimo čebulo. Dodamo meso in takoj solimo. Meso nekoliko opečemo, ga malo zalijemo in pokrito dušimo, da se do polovice zmehča. Na drugi polovici maščobe dušimo stročji fižol, dodamo bučke, jajčevce in papriko. Dušimo le toliko časa, da zelenjava upade, Potresemo z mleto papriko, česnom in peteršiljem. Solimo in po potrebi malo zalijemo. z V nepregorno posodo zložimo sestavine v plasteh. Polovico paradižnikov damo na dno posode in potresemo s polovico riža. Nanj damo meso, ki ga pokrijemo z dušeno zelenjavo. Na zelenjavo damo preostali riž. Vrhnja plast naj bo paradižnik (druga polovica). Prilijemo toliko zelenjavne ali kostne juhe, da sega do zgornje plasti paradižnika. Posodo pokrijemo in v pečici pri 200 stopinjah Celzija dušimo 1 uro. Kuhano jed potresemo z naribanim sirom. Zraven ponudimo zeleno solato. CILKA SUKIČI Sladoledi in sladice s sladoledom za vroče poletne dni Ledena kava 500 g vanilijevega sladoleda 4 žlice sveže stepene smetane 4 žlice zmletih lešnikov 4 skodelice mlačne kave 4 žlice pomarančnega likerja . Z leseno žlico zmešamo vanilijev sladoled, smetano in lešnike. Mešanico razdelimo v visoke kozarce ali visoke skodelice za kavo. Prelijemo s kavo in pokapljamo s pomarančnim likerjem. Zraven ponudimo otroške piškote. Varianta Ledena kava s konjakom 1 /2 zavitka vanilijevega sladoleda »zrežemo« na kocke in jih razdelimo v ohlajene kozarce. V vsak kozarec zlijemo po 1 skodelico močne mlačne kave, 1 žlico vinjaka in na vrh položimo kupček na pol stepene smetane. Ponudimo s slamico. Sladoled iz črnega ribeza 1/2I ribezovega soka sok 1 velike limone 100 g sladkorja v prahu 1/21 smetane 2 zavitka napolitank Ribezov sok zmešamo z 1 /8 I mrzle vode. Limonin sok precedimo skozi gosto cedilo in ga s sladkorjem dodamo ribezovemu soku. Smetano trdo stepemo in jo primešamo soku, 2 žlici pa je prihranimo. Mešanico zlijemo v 2 posodici za ledene kocke brez mreže, zgladimo in posodici postavimo za 2 uri v zamrzovalnik. Ko sladoled zmrzne, ga vzamemo iz hladilnika, obrnemo in dno pokrijemo s krpo, ki smo jo namočili v vročo vodo, da se sladoled odloči od posode. Napolitanke razdelimo na 4 krožnike ali v skledo. Ribezov sladoled »zrežemo« na velike kocke in jih položimo na napolitanke. Okrasimo s preostalo smetano. Sorbet iz južnega sadja 4 pomaranče, 4 limone 1/2 steklenice penečega vina 200 g sladkorja v prahu 4 beljaki 1 žlica kristalnega sladkorja 1 vanilijev sladkor 4 žlice malinove marmelade Pomarančam in limonam iztisnemo sok in ga precedimo. Dodamo peneče vino in polovico sladkorja v prahu ter pustimo, da nekaj časa, stoji. Medtem stepemo beljake in preostali sladkor v prahu v gosto tekoč sneg. Posodice za ledene kocke brez mreže splaknemo z mrzlo vodo, jih odcedimo in potresemo z mešanico sladkorja in vanilijevega sladkorja. Sneg primešamo mešanici soka in vina, s tem napolnimo posodice in jih postavimo za 40 minut v zamrzovalnik. Po prvih 10 in po nadaljnjih 15 minutah premešamo. Sorbet lahko naredimo tudi v hladilniku, čas zamrzovanja pa je vsaj trikrat daljši. Zmrzlino vzamemo iz hladilnika in jo naložimo v visoke kozarce izmenoma z malinovo marmelado. Limonin sladoled 1/2 I mleka z naribano lupino 2 limon počasi zavremo. Medtem v posodi penasto umešamo 3 rumenjake in 3 zvrhane žlice sladkorja. Zavreto in precejeno mleko vlijemo v rumenjakovo zmes in na ognju mešamo, da spet zavre. Kremo, odstranimo in mešamo, da se ohladi. V hladno kremo umešamo sok 2 limon in trd sneg iz 2 beljakov. Kremo porazdelimo v posodice in jo v hladilniku dobro ohladimo. Na isti način lahko naredimo tudi pomarančni sladoled, le namesto 2 limon vzamemo 4 ali 5 pomaranč. Sadni sladoled Potrošnikov svetuje Ni najmlajši rešujejo težave %sipri Si tv ?aria StTI° se odl°čili predvsem zato, N/^nja 9 znaJ°tudi najmlajši resno da SVOt'b težav. Še posebej nas je illf^OjgSopeiskali prav našo pomoč. V I let Pr0PriŠI° pismo dveh bratcev, starih a sta nas za pomoč. Redno t^/^Ogra 8Vrac'je McDonald's in zbirata >>v a “Happv Meal«. Te restavracije lgrakule^a obroka<< Ponujajo še pli-S° različne' Moti pa ju, ker Gačnik .ki t‘h tudi zamenjati ne mo-sai ii n'mai°-To Pa Je zanju kaJ re-/iz prnr,"113 ni usPelo zbrati vseh pliša- J’ ^hciar Srn n° med hujše kršitve potrošniko-. b°lj iz v° Se temu odločili, da bomo . 'J sam n'b Nagibov - če se otrok že seval svoje težave, je prav gotovo pomembno, daje pri tem tudi uspešen. Napisali smo dopis in ga skupaj s kopijo dopisa mladih potrošnikov poslali McDonald’su. Zelo hitro smo dobili zelo prijazen odgovor z naslednjim pojasnilom: V okviru programa »Happy Meal« je bilo v letu 1997 11 različnih tem. Vsaka tema traja 4 tedne (včasih 6). Vsak teden tako veselemu obroku dodajo novo igračo. Včasih v kateri od restavracij kake igrače zmanjka, zato jo še preden je teme konec, zamenjajo z drugo. To pa se zgodi zelo redko. Včasih, pravijo, tudi »počistijo« zaloge in tako se v restavraciji znajde tista igrača, ki je imajo preveč. Obljubili pa so, da bodo naša dva mlada potrošnika nagradili za vztrajnost in jima zbrali vseh šest plišastih igračk iz zadnje teme - priložili so tudi obeske in kupone za hamburger in pijačo pri McDonald’su Pisarna je odprta v torek m četrtek od 9. do 12. m 15 do 17 ure v petek samo po telefonu od 9. do 12. ure Tel /faks: (069) 27 300, Slovenska 48, p. p. 207. ' VODJA OBMOČNE PISARNE MURSKA SOBOTA ANDREJ ČIMER« JOLANDA PRELEC -LAINŠČAK, DIPL INŽ. ŽIV. TEHNOL., PHARM. I za zdravje in dobro počutje Zavremo 1/21 vode in 10 žlic . sladkorja. V ohlajeno vodo vlijemo * sok 1 limone in dodamo toliko pretlačenega sadja, da dobimo kašasto zmes, ki jo nato zmiksamo. Kremo porazdelimo v posodice in jo v hladilniku dobro ohladimo. Vzamemo lahko poljubno sadje (jagode, marelice, breskve, banane, borovnice), ki ga olupimo. Marelicam in breskvam odstranimo koščice. Sadni sladoledi so manj okusni, vendar najhitreje narejeni. Uporabimo lahko tudi vloženo sadje. Čokoladni sladoled Zavremo 1/2 I mleka, ki smo mu dodali 1 žlico sladkorja. Medtem penasto umešamo 3 zvrhane žlice sladkorja in 3 rumenjake, dodamo 5-6 žlic čokolade v prahu in 3 žlice sladke smetane. Mešamo z električnim mešalnikom, da dobimo gladko kremo. Zavreto mleko vlijemo v čokoladno kremo in vse skupaj postavimo na štedilnik ter mešamo, da zavre. Odstavimo z ognja in mešamo, da se krema ohladi. Hladno vlijemo v posodice in postavimo v zamrzovalnik, da zamrzne. Kavni sladoled Zavremo 1/41 mleka, 3 žlice sladkorja, 1/41 močne precejene prave kave in 1 zavitek vanilina. Medtem penasto umešamo 3 rumenjake in 1 žlico praška za puding (najboljši je vanilijev ali čokoladni) z malo mleka ali sladke smetane. Umešamo v zavrelo kavno tekočino in mešamo, da spet zavre. Odstavimo z ognja in mešamo, da se krema ohladi. Hladno kremo porazdelimo v posodice in dobro ohladimo v hladilniku. 13. avgust 1998, Vjjjj OVEN Ona: Partner si bo tvoje trenutno omahovanje razlagal popolnoma drugače, kot bi si ti želela. Nikar ga ne podcenjuj, kajti prav hitro se ti lahko zgodi, da boš ostala sama. Poskrbi za svoje zdravje. On: Ne boš se zadovoljil s ponujenim, ampak boš zahteval še nekaj več. Premisli, ali se ti takšno tveganje utegne povrniti ali pa je posredi le tvoja domišljavost. Partner te bo uspel prav prefinjeno presenetiti. BIK Ona: Še vedno ti ne bo odpustil napake iz preteklosti, vendar nikar ne obupaj. Tudi on si vse bolj želi pomiritve, edino, kar mu jo preprečuje, je njegov ponos. Poskušaj se mu približati nekoliko drugače ... On: Ali ni že skrajni čas, da se tudi ti začneš zavedati svojih dolžnosti? Sredi tedna se ti obeta prijetna avantura, toda bolje bi bilo, če bi malce popazil tudi na svojo finančno situacijo. Ona: Do srca ti bo prišel nedvoumen namig, to pa te bo tako zmedlo, da še nekaj časa ne boš trezno mislila, ampak le medlela od skoraj bolečega hrepenenja. To pa je lahko varljivo, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš razočarana. On: Poslovni načrti se ti bodo končno začeli uresničevati pa tudi na ljubezenskem področju se ti obeta kar se da zanimiva zadeva. Toda nikar ne pozabi na prijatelje, ki so ti pri tej zadevi pomagali! RAK Ona: Sprejela boš zanimivo povabilo, saj si od njega obetaš veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Prijateljičina informacija ti bo docela zbistrila trenutno situacijo, ki nikakor ni slaba. On: To, da si nekaj želiš, še ni dovolj, potrebno se bo tudi angažirati in storiti potrebne korake. Predvsem pa se ne podcenjuj, saj si sposoben tudi takšnih reči, ki so bile nekoč tudi resnično nedosegljive. Ona: Partner te bo pustil malone na cedilu in storila boš vse, da bi mu to z enako mero tudi vrnila. Vse skupaj se lahko kaj hitro sprevrže v srdit spopad mišljenj in interesov, kar se lahko konča tako dobro kot slabo. On: Hazardiranje se ti ne bo ravno najbolje obneslo pa tudi pretiranih izgub se ti ni treba bati. Prišlo bo novo obdobje, ki ti bo prineslo veliko več odgovornosti, zato je najbolje, da se na to pošteno pripraviš. DEVICA Ona: Še vedno boš čakala na ugodno priložnost, vendar pa je vse to le pretveza za tvoj strah in neodločnost. Prijatelji te bodo povabili na noro zabavo, kjer bo tudi on. Prepusti se občutku in prav lahko ti uspe ... On: V nekaterih stvareh si preveč prepričan vase, kaj lahko pa se ti pripeti, da se ti bo vse skupaj pošteno izjalovilo. Malo manj govori in več delaj, saj bodo tvoja dela govorila kar sama zase. TEMNICA TO Ona: Čeprav ti ne bo šlo povsem tako, kot si si zamislila, se bo na koncu vendarle izkazalo, da si imela popolnoma prav. Partner ti bo priredil prijetno presenečenje, ti pa mu boš vrnila na najlepši možni način. On: Vsaj še nekaj časa boš moral biti zadovoljen z malim, zato si nikar ne zidaj gradov v oblakih. Le zakaj bi tako hitel, če pa dobro veš, da je trenutna pot popolnoma napačna. Saj vendar obstajajo tudi druge alternative! Ona: Zaupala se boš človeku, ki ti je nekoč že pomagal, vendar so se časi od takrat temeljito spremenili, takšna pa bo tudi njegova reakcija. Potrebno se bo odločiti ali pa odnehati za vedno. On: Zadel te bo plaz očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spoprimeš, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si želi tvoje bližine ... STRELEC Ona: Nihče ti ne želi ničesar slabega, zato se nikar ne izogibaj družbi, ki te že kar precej pogreša. Ob koncu tedna se ti obeta prijetna avantura, ki pa ti lahko prinese še kaj več kot le eno prijetno noč ... On: Spomin na preživeto'bo preveč živ, da bi se ti uspelo otresti misli nanjo, ki si jo izgubil. Telefonski klic ti bo sicer delno pomagal, za kaj več pa enostavno ne boš zbral poguma. Res škoda, morda pa ... Ona: Poskusila si - a se ni obneslo. Toda življenje teče naprej, zato se ne oziraj na pretekle neuspehe, ampak živi za prihodnje uspehe. Partner te bo gnjavil zaradi neke malenkosti, tebi pa bo na koncu vse skupaj prekipelo. On: Zgladil boš večino nesporazumov, ki so nastali kot posledica tvojih nepremišljenih dejanj v bližnji preteklosti. Krizi se sicer ne boš mogel izogniti, lahko pa jo omiliš in narediš sprejemljivo. Ona: Srečala boš nekoga, ki je še vedno navezan nate, pa tudi v tebi še vedno tli iskra, ki se lahko kaj hitro razbohoti v staro ljubezen. Lahko, da bo le še ena avantura, toda počasi prihaja čas, ko lahko od ljubezni pričakuješ še kaj več. On: Srečal boš osebo, ki ti bo na prvi pogled povsem nezanimiva in morda celo naduta, a boš kaj kmalu docela spremenil svoje mnenje. Vprašanje pa je, ali ni že nekoliko prepozno, da popraviš storjeno napako. Ona: Nenadoma se ti bo zazdelo, da te vse skupaj dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko se je okoli tebe dogajalo tisoče zanimivih reči? Mogoče pa je že skrajni čas, da storiš nekaj tudi zase in za svojo srečo. On: Doživel boš precejšen poslovni šok, vendar ni nobenega razloga za panično obnašanje. Položaj se bo prej ali slej umiril. Povsem drugače pa bo na ljubezenskem področju, kjer se ti obeta prava avantura. KMETIJSTVO ČRCI, p. o., v stečaju Črnci 2 - grad 9253 Apače razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin - poslovnih objektov s pripadajočimi stavbnimi zemljišči, kmetijske mehanizacije in opreme iz sredstev stečajnega dolžnika. I. Poslovni objekti s pripadajočimi stavbnimi zemljišči: 1.1. FARMA V LUTVERCIH Parcela št. 2 Betonski silosi, višina korit 3,5 m, skupna prostornina 5.06 m3 in nezazidano stavbno zemljišče, stoječe na pare. št. 619, k. o. Lutverci, vpisana v vi. št. 156 iste k. o., skupaj parcela 2498 m2. Skupaj izklicna cena..............................5.523.350,00 SIT Parcela št. 3 Hlev z neto površino 1172 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječi na pare. št. 620/2 k.o. Lutverci, vpisani v vl.št. 156 iste k. o., skupaj parcela 2080 m2. Skupaj izklicna cena..............................4.816.800,()0 SIT Parcela št. 3 b Funkcionalno zemljišče - gnojna jama 400 m2, stoječe na pare. št. 623/5, k. o. Lutverci, vpisani v vi. št. 156 iste k .o. Izklicna cena ..................................... 308.000,00 SIT Parcela št. 5 Hlev z neto površino 1172 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječi na pare. št. 620/2, k. o. Lutverci, vpisani v vi. št. 156 iste k .o., skupaj parcela 2080 m2. Skupaj izklicna cena..............................4.816,800,00 SIT Parcela št. 5 b Stavbno zemljišče - gnojna jama 400 m2, stoječa na pare. št. 623/5. k. o. Lutverci, vpisana v vi. št. 156 iste k. o. Izklicna cena .................................... 1.159.740,00 SIT Parcela št. 8 Hlev z neto površino 1172 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječi na pare. št. 620/2, k. o. Lutverci, vpisani v vi. št. 156 iste k. o., skupaj parcela 1840 m2. Skupaj izklicna cena..............................4.632.000,00 SIT Parcela št. 8 ti Funkcionalno zemljišče - gnojna jama 438 m2, stoječe na pare. št. 623/5, k. o. Lutverci, vpisani v vi. št. 156 iste k. o. Izklicna cena .................................... 337.300,00 SIT Parcela št. 9 Masivno armirano betonsko skladišče z neto površino 744 m2 in stavbno nezazidano zemljišče, stoječe na pare. št. 620/2, k. o. Lutverci vpisano v vi. št. 156 iste k. o., skupaj parcela 1404 m2. Skupaj izklicna cena.............................. 22.648.460,00 SIT Parcela št. 10 b Stavbno zemljišče - gnojna jama 438 m2, stoječa na pare. št. 623/5, k. o. Lutverci, vpisana v vi. št. 156 iste k. o. Izklicna cena ....................................1.159.740,00 SIT 1.2. FARMA V ŽIHLAVI Parcela št. 4 Silosi višine 3,75 m s skupno prostornino 4.500 m3 in stavbno zemljišče, stoječi na pare. št. 789/2, k. o. Slaptinci, vpisani v vi. št. 298 iste k.o., skupaj parcela 1955 m2. Skupaj izklicna cena..............................3.913.520,00 SIT Parcela št. 5 Talng tehnica za tehtanje živine, neto površine 24 m2 in nezazidano stavbno zemljišče, stoječa na pare. št. 789/1, k. o. Slaptinci, vpisana v vi. št. 298 iste k. o., skupaj parcela 5197 m2. Skupaj izklicna cena.............................. 1.545.670,00 SIT Parcela št. 6 Hlev z neto površino 653 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječ na pare. št. 789/1, k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. o., skupaj parcela 1938 m2. Skupaj izklicna cena..............................2.841.260,00 SIT Parcela št. 6 a Stavbno nezazidano zemljišče 332 m2, stoječe na pare, št.789/1, k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. o. Izklicna cena .................................... 95.190,00 SIT Parcela št. 7 Hlev z neto površino 653 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječ na pare. št. 789/1, k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. o., skupaj parcela 1853 m2. Skupaj izklicna cena..............................2.782.070,00 SIT Parcela št. 7 a Stavbno nezazidano zemljišče 554 m2, stoječe na pare. št. 789/1 k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. o. Izklicna cena ..................................... 158.840,00 SIT Parcela št. 8 Hlev z neto površino 653 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječ na pare. št. 789/1, k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. o., skupaj parcela 1853 m2. Skupaj izklicna cena...............................2.782.070,00 SIT Parcela št. 8 a Stavbno nezazidano zemljišče 714 m2, stoječe na pare. št. 789/1, k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. o. Izklicna cena ..................................... 204.720,00 SIT Parcela št. 9 Hlev z neto površino 653 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječi na pare. št. 789/1, k. o. Slaptinci, vpisan v vi. št. 298 iste k. o., skupaj parcela 1853 m2. Skupaj izklicna cena...............................2.782.070,00 SIT Parcela št. 9 a Stavbno nezazidano zemljišče 829 m2, stoječe na pare. št. 789/1, k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. o. Izklicna cena ..................................... 237.688,00 SIT Parcela št. 10 Hlev z neto površino 653 m2 in funkcionalno nezazidano stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, stoječi na pare. št. 789/1, k. o. Slaptinci, vpisan v vi. št. 298 iste k. o., skupaj parcela 1853 m2. Skupaj izklicna cena ..............................2.851.008,00 SIT Parcela šl. 10 a Stavbno nezazidano zemljišče 1298 m2, stoječe na pare. št. 789/1, k. o. Slaptinci, vpisano v vi. št. 298 iste k. o. Izklicna cena ..................................... 372.160,00 SIT 1.3. HLEV ZA GOVEDO - VIZJAK Hlev z neto površino 1.423 m2 in funkcionalno stavbno zemljišče z zunanjo ureditvijo, vse stoječe na pare. št. 384/1 in 384/2, k. o. Konjišče, vpisano v vi. št. 456 iste k. o., skupne površine 7826 m2. Skupaj izklicna cena........................... 15.005.915,00 SIT 1.4. GASILSKI DOMŽEPOVCI 42/100 delež nepremičnine - poslovne stavbe v izmeri 295 m2 in dvoriščem v izmeri 938 m2, stoječi na pare, št.513/8, k. o. Žepovci, vpisano v vi. št. 505 iste k. o. Skupaj izklicna cena.....................................3.367.275,40 SIT 1.5. LOKACIJA ČRNCI - TELEČNJAKI Parcela št. 1 k ( Hlev z neto površino 159 m2 in stavbno zemljišče, stoječe na pare. št. 114/. ■ . Črnci,vbvpisano v vi. št. 391 iste k. o., skupaj parcela 391 m2. Skupna izklicna cena .................................... 332.264,00 SIT Parcela šl. 2 s ci vpj. Hlev z neto površino 267 m2 in stavbno zemljišče, stoječe na pare. št. 107/3, k. o. > sano v vi. št. 391 iste k. o., skupaj parcela 595 m2. Skupaj izklicna cena..................................... 492.672,00 SIT P" 3 . । a 191 iste k Hlev in stavbno zemljišče, stoječe na pare. št. 107/3, k. o. Črnci, vpisano v vi. sc o., skupaj parcela 1044 m2. Skupaj izklicna cena .................................... 672.128,00 SIT ParcelašU , «anMkoW* Hlev z neto površino 267 m2 in stavbno zemljišče, stoječe na pare. st. iu/n. a-sano v vi. št. 391 iste k. o., skupaj parcela 969 m2. Skupaj izklicna cena ................................... 642.032,00 SIT Pnrcelašl.5 _ 391istek. Hlev in stavbno zemljišče, stoječe na pare. št. 107/3, k. o. Črnci, vpisano v vi. s • o., skupaj parcela 1181 m2. Skupaj izklicna cena..................................... 689.032,00 SIT Parcela št. 6 , xr..i Hlev z neto površino 267 m2 in stavbno zemljišče, stoječe na pare. st. iu- Objekt s stavbiščem, stoječ na pare. št. 131/5, k. 0. Črnci, vpisano v vi. s ■ skupaj 1200 m2. Skupaj izklicna cena 730.149,00 51 1.7. MEHANIČNA ČRNCI c §t l55/3in J Delavnica s pripadajočimi objekti in asfaltiranim dvoriščem, stoječe na pa _ 158/10, k. 0. Črnci, vpisano v vi. št. 391 iste k. 0., skupaj površina 749 Skupaj izklicna cena 34.244.397,00 Sl 1.8. DVORIŠČE V ČRNCIH s površin«656 Stavbno zemljišče pare. št. 159/3, k. 0. Črnci, vpisano v vi. št. 37 iste k. «■ I m ' CIT ' Isklicna cena 1.295.000,00 S j j 1.9. STAVBIŠČE PARC. ŠT. 203/3 K. 0. NASOVA Nasova vl. Št ’ | ’ Stavbišče - dvorišče s površino 2805 m2, stoječe na pare. št. 203/3, k. o. iste k. 0. T Izklicna cena 2.216.538,40 S II. Stanovanja Zap. št. Stanovanje Uporab. lzklicM površina tana .g 02. Stanovanje v ŽIHLAVI 5A 43,40 m2 738'1?nnn SIT 03. Stanovanje v ŽIHLAVI 5A 48,20 m2 7997 n go SIT 04. Stanovanje v ŽIHLAVI 5A 56,50 m2 938 °^’n0 SIT 05. Stanovanje v ŽIHLAVI 5A 32,70 m2 5 ,n’oOSlT 06. Stanovanje vŽIHLAVI 5A 36,50 m2 595 1 onnOSIT 07. Stanovanje v ČRNCIH 25/prazno/ 53,95 m2 397 cin 00 SIT 08. Stanovanje v ČRNCIH 55 /prazno/ 43,48 m2 336.5 . III. Kmetijski stroji in druga oprema 12^ ZAP. INV. LETO cEN( ŠL NAZIV ŠT. IZDEL 3^00 ' 01. KOMBAJN ZA SLAD. PESO MAJEVICA AL 83 1367 83-86 ^gooM j 03. DROBILEC KORUZE 0789 1933 3-2oO'°?crf 04. VRTNA KOSILNICA 0130 I978 5.600.0°g|T ; 05. KOTNA BRUSILKA BLACK&DECKER 1152 1989 6.400.°°g|T ; 06. VARILNI APARAT VAREX 160/180 S 0521 1986 8.80°'°^ 07. KASETA Z ORODJEM UNIOR (komplet) 2OOooSlT^ 08. CEVI ZA NAMAKANJE 85 mm, 110 mm, 130 mm t IV. Pohištvo, pisarniška in druga oprema Ž V. Rezervni deli za kmetijske stroje ib VI. Datum, kraj in dražbeni pogoji ^^..nntmidOP«5^ Natančna shema parcelacije z vrisanimi skupnimi površinami m potrn je proda! Ijišč iztč. I -1.1,1.2,1.5 in 1.6 ■ območja farm Lutverci, Žihlava in °r\ajnega d«^^ delih, je razvidna iz kartografskih podlag, ki se nahajajo na sedežu se -M^da3'« Za vsa sredstva iz zap. št. IV in V tega razpisa se poziva zainteresiran nam z inventarskimi številkami in sredstva v naravi ogledajo na sedežu ^vit®'1 in sami ponudijo ceno posameznega sredstva, na podlagi katere bo s o prodaji. Za ta sredstva se ne plača varščina. a Javna dražba za vse razpisane nepremičnine in premične stvari stecajn s° nedeljek, 24. avgusta 1998, s pričetkom ob 12.00 uri v sobi štev. «asneJ Murski Soboti. Premične stvari bodo prodajane po načelu videno-kup macije glede stvarnih napak ne bodo upoštevali. ce«aie Dražitelji morajo pred javno dražbo predložiti potrdilo o vplačani a -10 % varščini za nepremičnine in vse premične stvari, katerih । 100.000,00 SIT; jgOOl.80* - 30 % varščini za vse premične stvari, katerih izklicna cena je od j|f. ioo»sit: Kovk^^!’^ - 50 % varščini za vse premične stvari, katerih izklicna cena je ou . $eV 5 Varščino je možno vplačati na žiroračun Kmetijstva Črnci, p. o-v steCLviloiz ie?ia 10703 do pričetka javne dražbe. Pri plačilu se sklicujte na zaporedno av9 Vplačilo varščine v gotovini je možno na blagajni podjetja najkasnej do 12.00 ure. Vplačilo varščine pred samo dražbo ni mogoče. ne t« pia^ Vplačana varščina se poračuna pri plačilu kupnine, dražiteljem, ki ‘ 5tva3 pa se vrne najkasneje do 28. 08.1998. Kupci postanejo lastniki celotne kupnine. Prometni davek in morebitne druge stroške nakupa 8^, KuP premičnin bo sklenjena pisna pogodba v 90-ih dneh po končani avS^ /uPci-j premičnin pa lahko prevzamejo kupljene stvari najkasneje do srede sjva -^Hl dar po plačilu kupnine, s tem damorajo sami poskrbeti za odvoz P premičnin morajo plačati kupnino v 8 dneh po podpisu pogodbe, razveljavi, varščina pa pripade stečajnemu dolžniku. .gg; Ogled nepremičnega premoženja je mogoč v času od 18. do 20. . dogovoru s kontaktno osebo, go. Marijo KOLOVRAT, premičnih s 8.00 do 14. ure na farmi v Stogovcih oz. tam, kjer se nahajajo. Četrtek, 20. 8. 1998 TV SLOVENIJA 1 9.50 Denver, poslednji dinozaver, risanka 10.25 Afriške korenine, ang. serija 11.15 Druženje in praznovanje, am. serija 11.45 Turistična oddaja Z.ffffOoOro/ufro — /tt.ffffZ3 reitno, nad - t/.M/dassandra. nad - /z.i/zzZ/r/Deza/r skoz Sto/ef/a, nan. - /3.00 Drag/naš uč/tejr, /tak/anska nad, /. de/ - /4.00 OOa/na straža, nan. - 15.00 Og/eda/o, nan. - 15.30Za vedno, nad. - 16.30 Ograje našega mesta, nan. - 17.30 Kassandra, nad. - 1 8.30 Začeti znova, nan. - 19.20 Vreme - 20.00 Melrose Plače, nad. -20.50Dobim -podarim - 21.00Zgodba Mie Farrow, am. nad., 3/4 - 22.00Želite, milord?, nan. - 23.00 Ciklus filmov Roberta de Nira: Noč in mesto, ameriški film - 1.00 24 ur sanka - /8.05 Hugo - /8.30 /Va zdravje'. nan. - /9.00 Zupangska panorama - /9.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Dosjeji X, nan. - 21.15 Poročila - 21.30 Seinfeld, nan. - 22.00 Ljubezensko potovanje, italijanski film 12.05 13.00 13.10 13.40 15.10 15.35 16.00 17.00 17.10 17.30 18.00 18.20 18.35 19.05 19.30 20.05 21.00 21.05 J. A. G., am. nan. Poročila, vreme, šport Zgodbe iz školjke Maurice - Ravelova pisma, glas, oddaja Podolgem in počez: Vače in _. Večni sanjač, am. nan. Inšpektor Morse, ang. nan. Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Tedi, oddaja za mularijo Glejte, kako rastejo: Pajek Parada plesa Izzivi prihodnosti, am. serija Risanka Dnevnik Naši prijatelji na severu, ang. nad. Dobro je vedeti Tednik 22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.40 Večni sanjač, am. nan. 23.05 Inšpektor Morse, ang. nan. 23.55 Brane Rončel izza odra TV SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, danska nan. 10.30 10.55 11.55 12.45 13.30 14.45 15.45 16.15 16.40 17.15 20.45 Pacific Drive, avstralska nan. Družinski zdravnik, španska nad. Koncert skupine Reguiem Koncert skupine Strogo zaupno Naša krajevna skupnost, tv-nan. Svet poroča Opremljevalke, am. nan. Kdo je glavni, am. nan. Kolo sreče EP v atletiki, prenos Onegavljenje, ameriški film KANALA 9.00 Srečni časi, nan. - 9.30 Družinske vezi, nan. - 10.00 MacGyver, nan. - 11.00 Misija: Nemogoče, nan. - 12.00 Petrocelli, nan. - 13.00 Odklop, ponovitev - 14.00 Drzni in lepi, nad. - 14.30 Oprah Show, ponovitev - 15.30 Sončni zaliv, nad. - 16.00 Družinske zadeve, nan. - 16.30 Cooperjeva druščina, nan. - 17.00 Družinske zadeve, nan. - 17.30 Alf, nan. - 18.00 Princ z Bel Aira, nan. - 18.30 Oprah Show: Zbogom, Seinfeld - 19.30 Korak za korakom, nan. - 20.00 Mesto zločina, nan. - 21.00 Tujec čaka, ameriški film - 22.30 Nema priča, nan. - 23.30 MacGyver, nan. - 0.30 Misija: Nemogoče, nan. - 1.30 Prvi Odklopi, dok oddaja IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -15.15 Reportažni utrip - Iz naših krajev: Gornja Radgona - S starimi obrtmi v današnje dni - 19.00 Živa, informativna oddaja -22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kulturno - razvedrilno - Portret - Navigator (film, kultura, prosti čas) TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, ponovitev - 16.00 Robocop, nan. - 17.00 Sedma sila, nan. - 18.00 Umor, je napisala, nan. - 19.00 Živa, novice - 19.15 Kassandra, nad. - 20.00 Kameleon, nan. - 22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 Sreča pa taka, nan. - 0.00 Modra elita, am. nan., 1. del STUDIO AS 9.30 gnes -10.00 moji mali prijatelji -10.30 kako biti zdrav in zmagovati ? (1O.del) -11.00 iz produkcije zltv (tv novo mesto) -11.30 risanke -12.00 videostrani -16.00 gnes -16.30 kako biti zdrav in zmagovati ? (1O.del) -17.00 iz produkcije zltv (tv novo mesto) -17.30 videostrani -18.15 risanke • 10.00 moji mali prijatelji -19.00 gnes (informativna oddaja) -19.30 tv dnevnik - 20.00 gnes - 20.30 poslovno (oddaja o podjetništvu) - 21.00 zakoj pa nej - 22.00 naj spot - 22.30 gnes - 23.00 videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Simpsonovi, nan. - 10.30 Rdeči palček, nan. - 11.00 Deset velikih svetovnih pisateljev: Dostojevski - 12.00 Dnevnik - 12.25 New York, nan. - 12.55 Kinoteka: Zla ženska, ameriški film - 14.35 Risanka - 14.55 Poročila - 15.00 Otroška serija - 15.30 Ruska vojna, dok serija - 16.25 Risanka - 16.35 Chris Gross, otroška serija - 17.10 Hrvaška kulturna dediščina -17.40 Poročila - 17.55 Zlata kletka, nad. -18.40 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Stoletje, dok serija - 21.00 Kviz - 22.00 Opazovanja - 22.25 Oddelek za umore, nan. - 23.10 Strašila, ameriški film TV MADŽARSKA 1 6.00 Sončni vzhod - 7.55 Za otroke - 8.55 Slovesna prisega novih oficirjev - 10.00 Havaji, dežela pernatih bogov - 10.55 Dan kralja sv. Štefana, ustanovitelja države, prenos slovesnosti - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 In vendar se vrti, tv-film, 2. del - 12.55 Desideria ali zmajev prstan, italijanski film - 16.10 EP v atletiki - 17.00 Procesija Sveta desnica, prenos - 18.55 EP v atletiki - 19.27 Vreme - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Kralj Štefan, tv-igra -21.25 EP v atletiki - 21.45 Petofi, tekmovanje v deklamaciji - 23.15 Dnevnik - 23.25 Beli hrup TV MADŽARSKA 2 7.00 Dnevnik - 7.15 Aktualno - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 8.30 EP v atletiki - 9.15 Izobraževalni program -10.00 Sosedje - 10.30 Zakladnica -12.00 Zvon -12.05 Poje Gabriella Gaal -12.25 10 let dnevov kralja Štefana - 13.10 Kralj Matjaž v Debrecenu, zgodovinska igra - 14.30 MC - 14.35 Madžarska stoletja: Zakoni sv. Štefana -14.50 Krščanski kralj, pogovor zgodovinarja s teologom - 15.15 Nekoč in danes: Madžarska država, 2. del - 16.25 Lepo svetleče sonce, tv-drama - 18.20 Madžarski svetniki - 18.50 10 let dnevov kralja Štefana - 19.30 Pravljice - 19.40 EP v atletiki - 20.55 Poročila - 21.00 Zavzetje domovine, tv-film, 2. del - 22.15 Pregled dogodkov dneva - 22.45 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.35 Superman - 10.20 Reklama za ljubezen, filmska komedija -11.45 Konfeti - 12.10 Živalski leksikon - 12.15 Risanke - 13.35 Kje tiči Carmen Sandiego? - 14.25 Black - črni blisk - 14.50 Klient - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ženska s kalibrom - 21.05 Poletni hopla - 22.00 Dosjeji X - 23.35 Oddaja o kulturi - 1.45 Kitajski mesec, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Klinika pod palmami - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Moderni časi -13.00 Poročila - 13.10 Nič od slabih staršev - 14.00 Umor je njen konjiček - 14.45 Bogati in lepi - 15.30 Domača prednost - 16.00 Stari - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.15 Univerzum - 21.05 Belo-modre zgodbe - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EURO8PORT 8.30 Gorska kolesa - 9.30 Veslanje: svetovni pokal v Belgiji -10.30 Formula 3000 - 12.00 Atletika -14.00 Avtomoto šport - 15.00 Atletika: evropsko prvenstvo v Budimpešti -16.00 Atletika: evropsko prvenstvo, prenos iz Budimpešte - 20.45 Atletika: afriško prvenstvo v Dakarju - 21.30 Boks - 22.00 Atletika - 0.00 Avtomoto šport -1.00 Ekstremni športi RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur-19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober .večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika- 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 1O.3O Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Športna stava -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi -08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro.na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak šah zliifto -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je indafajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. , TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country- 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.07 Menjalniški tečaji agencij -10.10 Unicem - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi -1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi -21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06,40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -' 10.00 Poročita - 10.05 0bvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv- 11.00 Anketa -T2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. oseb: ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Bilo je nekoč - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Bilo je nekoč - 20.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza- 24.00 Želimo vam lahko noč. 98 Petek, 14. 8. 1998 POP TV TV SLOVENIJA 1 9.30 Lahkih nog naokrog 10.35 Evropska tehnologija, francoska serija 10.50 Izzivi prihodnosti, am. serija ■ 11.15 Pomagajmo si 11.40 Na vrtu 12 .05 Naši prijatelji na severu, ang. nad. 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.10 Bolha v ušesu, gledališka predstava 15.00 Večni sanjač, am. nan. 15.25 Inšpektor Morse, ang. nan. 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Mala čarovnica, otroška oddaja 17.40 Lažnivi Kljukec 17.50 Palček David, risanka 18.20 Izgubljene civilizacije, am. serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Na Lentu: Folkart’98 22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.40 Polnočni klub 23.50 Večni sanjač, am. nan. 0.15 Inšpektor Morse, ang. nan. TV SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, danska nan. 10.30 Pacific Drive, avstralska nan. 10.55 Opremljevalke, am. nan. 11.15 Kdo je glavnicam, nan. 11.40 Lansko poletje, ameriški film 16.20 Risanje zemljevidov, valižanski film 18.05 Pasje življenje, am. nan. 18.30 Čudežni otrok, am. nan. 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Sorodniki, ameriški film 21.40 Vinska popotovanja, ang. serija 22.05 0 dečku, ki je nehal govoriti, niz. film 23.50 Klient, am. nan. 7.00 Dobro jutro - 10.00 Za vedno, nad. - 11.00 Kassandra, nad. - 12.00 Obalna patrulja, nan. - 13.00 Bolnišnica upanja, nan. - 14.00 Obalna straža, nan. - 15.00 Ogledalo, nan. -15.30 Za vedno, nad. - 16.30 Ograje našega mesta, nan. - 17.30 Kassandra, nad: - 18.30 Začeti znova, nan. - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Zvestoba do groba, ameriški film - 22.00 Halifax, nan. - 23.30 Pohotni pegavček, erotični film - 1.00 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi, nan. - 9.30 Družinske vezi, nan. - 10.00 MacGyver, nan. - 11.00 Misija: Nemogoče, nan. -12.00 Petrocelli, nan. -13.00 Lepota telesa, ponovitev -14.00 Drzni in lepi, nad. - 14.30 Oprah Show, ponovitev - 15.30 Sončni zaliv, nad. - 16.00 Družinske vezi, nan. -16.30 Cooperjeva druščina, nan. - 17.00 Družinske zadeve, nan. - 17.30 Alf, nan. -18.00 Princ z Bel Aira, nan. - 18.20 Bravo, maestro, kuharska oddaja -18.30 Oprah Show: Tara Lipinsky in Tiger Woods -19.30 Korak za korakom, nan. - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev: Jack Reed 5 (09 09 161), Ta nori golf (09 09 162), Drakula (09 09 163), Moški po imenu Konj (09 09 164) - 23.30 MacGyver, nan. - 0.30 Misija: Nemogoče, nan. - 1.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 15.15 Kulturno - razvedrilno - Portret -Navigator (film, kultura, prosti čas) - 19.00 Živa, informativna oddaja - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Kam na izlet TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, ponovitev - 16.00 Supermanove dogodivščine, nan. - 17.00 Sedma sila, nan. - 18.00 Umor, je napisala, nan. - 19.00 Živa, novice - 19.15 Kassandra, nad. - 20.00 Izbor filmske zvezde: Tom Cruise (090 91 51), Val Kil-mer (090 91 52), Nicolas Cage (090 91 53) - 22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 Sreča pa taka, nan. - 0.00 Super vohuna, nan. STUDIO AS 5.30 gnes -10.00 poslovno (oddaja o podjetništvu) -10.30 mehanika 1951 - 11.30 risanke -12.00 videostrani -16.00 gnes -16.30 poslovno (oddaja o podjetništvu) -17.00 mehanika 1951 - 18.00 risanke -18.15 videostrani 18.35 sosedje (2O.del avstralske nadaljevanke) -19.00 gnes (informativna oddaja) -19.30 tv dnevnik - 20.00 gnes - 20.30 zgodovina avtomobilizma (1O.del) - 20.55 videoboom 40 - 21.50 videospoti - 22.05 sosedje (ponovitev 2O.dela) - 22.30 gnes - 23.00 videotop - 23.45 erotika TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Simpsonovi, nan. - 10.30 Rdeči palček, nan. -11.00 Skrivnosti živali selivk, poljudnoznanstvena serija - 12.00 Dnevnik -12.25 New York, nan. - 12.55 Spomini, ameriški film -14.55 Poročila -15.00 Briljantina, oddaja za mlade -15.30 Jackie K. Onasis, dokumentarni film - 16.20 Risanka - 16.25 Vesoljski potepuhi, otroška serija -17.10 Bit in komunikacije - 17.40 Poročila - 17.50 Zlata kletka, nad., 14/60 - 18.40 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dom in svet - 20.45 Po naši lepi: Imotski - 22.05 Opazovanja - 22.30 Ljudje smo, talk-show -23.15 Kronika dubrovniškega festivala - 23.45 Poročila -23.50 Oddelek za umore, nan. - 0.35 Psi faktor, serija -1.20 Mickie in Maude, ameriški film TV HRVAŠKA 2 15.20 Koledar - 15.30 Memphis, ameriški film - 17.00 Savannah, nad, 3/34 - 17.50 Risanka -18.05 Hugo - 18.30 Na zdravje!, nan. - 19.00 Zagrebška panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zakon v Los Angelesu - 21.05 Poročila - 21.10 Nenadoma Susan, nan. - 21.50 Emma, britanski film - 23.45 Velike skrivnosti 20. stoletja, serija TV MADŽARSKA 1 9.35 Vino in oblast, nan. -10.00 Počitniški program - 11.30 Sosedje, nad. -12.00 Zvon, ura novic - 13.05 Izvidnica na nebu, nan. (č.-b.) - 14.15 Naša dediščina - 14.25 Za otroke - 16.55 Igre brez meja, najava - 17.00 Za upokojence -17.30 Teka -17.40 Regionalni program - 18.00 Okno -19.00 Familija, spevoigra - 19.27 Vreme - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Vrnitev v Paradiž, nad. - 20.50 Iz preteklosti - 21.00 V ujetništvu morja, ameriški film - 22.30 Poročila TV MADŽARSKA 2 7.00 Poročila - 7.15 Aktualno - 8.00 Izobraževalni program -10.00 Sosedje -10.30 Zakladnica - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Tv-magister - 14.00 Vohuni, nan. - 14.25 Kralj pamp, nan. -16.05 Repeta, poletje - 17.20 Sposojena zemlja - 17.55 Madžarska danes -18.30 Zakladnica -20.00 Pravljice - 20.20 MC - 20.30 Dnevnik, šport - 21.00 Madžarska hiša - 22.00 Art kino: Majhen, vendar močan, madžarski film - 23.35 A. K. T. TV AVSTRIJA 1 9.25 Superman - 10.15 Imenitne noči v Las Vegasu, film - 11.45 Konfeti - 12.55 Formula 1, prenos treninga - 14.05 Risanke - 14.25 Black - črni blisk - 14.50 Podmornica SeaOuest -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme -20.02 Šport - 20.15 Iskanje zlatega otroka, filmska komedija - 21.45 Smrtonosno orožje II, akcijski film - 23.35 Nočni čuvaj, srhljivka - 1.15 Preiskovalec, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Poroka na Immenhofu, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Tema - 13.00 Poročila - 13.10 Nič od slabih staršev -14.00 Umor je njen konjiček -14.45 Bogati in lepi -15.30 Domača prednost - 16.00 Stari - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Primer za dva - 21.15 Vsakdanje zgodbe - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.05 Poletne ljubezenske afere - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EUROSPORT 8.30 Gorska kolesa - 9.00 Turni avtomobili -10.00 Avtomoto šport -11.00 Nogomet: pokal pokalnih prvakov - 13.15 Gorska kolesa -14.00 Avtomoto šport - 15.00 Tenis: četrtfinale v Cincinnatiju - 16.30 Smučarski skoki, prenos iz Courchevela - 18.00 Konjeništvo - 19.00 Tenis, prenos četrtfinala iz Cincinnatija - 22.30 Boks - 23.00 Bowling - 0.00 Gorska kolesa - 0.30 Ekstremni športi i- ©^ED Sobota, 15. 8. 1998 TV SLOVENIJA! 7.55 Zgodbe iz školjke 8.25 Čarobni šolski avtobus 8.50 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja 9.15 Modro poletje, španska nan. 9.50 Dobrodošli doma 9.55 Maša, prenos iz Petrovč 11.15 Pihalni orkester Slovenske policije 12 .05 Tednik 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.25 Prisluhnimo tišini: Neverjetno doživetje 13.55 Večni sanjač, am. nan. 14.20 Inšpektor Morse, ang. nan. 15.15 Slamnati mož, ameriški film 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.15 Evromuzika’97, spoti 17.50 Na vrtu 18.20 Pustolovščina.Okavango, fran. serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Na Lentu: Paquito D'Rivera 21.45 Turistična oddaja 22.05 Druženje in praznovanje, am. serija 22.35 Poročila, vreme, šport 23.00 Izseljenci, ameriško-švedski film TV SLOVENIJA 2 9.30 Zlata šestdeseta: Nostalgija s Sonjo Gabršček 10.30 Jeklene ptice, ang. animirana nan. 11.20 Sorodniki, ameriški film 13.30 Ben Hur, ameriški film 16.55 Teniški magazin 17.25 DP v nogometu 19.30 Videoring 20.00 Nežna pošast, nemški film 21.30 V vrtincu 22.00 Sobotna noč: Nenah Cherry, Wet Wet Wet POP TV 8.00 Maska, risanka - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Guliverjeva potovanja, risanka - 9.30 Kremenčkovi, risanka - 10.00 Pajkec, risanka - 10.30 Batman, risanka - 11.00 V zraku, ameriški mladinski film - 13.00 Formula 1, trening - 14.00 Super POP, ponovitev - 15.30 POP party, ponovitev - 16.30 Highlander, nan. - 17.30 Herkul, naniznka - 18.30 Beverly Hills, nad. - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Sobotni filmski maraton z Denzelom Washingtonom: Pelikanovo poročilo, ameriški film -22.30 Srčne zadeve, ameriški film - 0.30 Moč, ameriški film - 2.30 Črni dvojnik, ameriški film - 4.00 24 ur KANALA 8.30 Kaličopko, otroška oddaja - 9.30 Mogočni Mišek, risanka - 10.00 Mork in Mindy, risanka - 10.30 Divji Divji zahod, nan. - 11.30 Srečni časi, nan. - 12.00 Sobotna matineja: Inkovsko zlato, ameriški film -14.00 Remington Steele, nan. - 15.00 Lepotica in zver, nan. - 16.00 Družinske vezi, nan. - 16.30 Razglednice iz Francije, ameriški film -18.00 Atlantis, glasbena oddaja - 19.00 Protiudarec, nan. - 20.00 Kung Fu, nan. - 21.00 Varuhi časa, nan. - 22.00 Babilon 5, nan. - 23.00 Zgodbe iz grobnice, nan. - 23.30 Petek, trinajstega, nan. - 0.30 Misija: Nemogoče, nan. - 1.30 Atlantis, glasbena oddaja IDEA TV - KANAL 10 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -10.15 Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Kam na izlet -11.00 Pregled dogodkov tedna - 18.30 Zapp, glasbena oddaja v živo TV GAJBA 15.00 Supermanove dogodivščine, nan. - 16.00 29. ulica, ameriški film - 18.00 Neverjetne zgodbe, nan. - 18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 Skrivnostni otok, nad. -20.00 Vojne vihre: Skrivnost Santa Vittorie, ameriški film - 22.30 Kako preživeti, ameriški film - 0.30 Zapp, ponovitev STUDIO AS 9.30 gnes -10.00 sosedje (2O.del avstralske nadaljevanke) -10.25 zgodovina avtomobilizma (1O.del) -10.50 videoboom 40 -11.45 risanke -12.00 videostrani -16.00 gnes -16.30 zgodovina avtomobilizma 1O.del - 16.55 videoboom 40 - 17.50 videtop -18.35 sosedje (2O.del avstralske nadaljevanke) -19.00 gnes (informativna oddaja) -19.30 tv dnevnik -19.55 utrip - 20.10 gnes - 20.40 film - 22.30 gnes ■ 23.00 videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Power Rangers, otroška serija - 8.55 Krapina '98 - 9.55 Poročila -10.00 Marijin praznik, prenos maše - 12.00 Dnevnik - 12.25 Heidi, ameriški film za otroke - 14.05 Živa resnica -14.35 Svet hipnoze Paula McKenne - 15.00 Usodne ženske: Jackie Kennedy Onassiss -15.25 Velike svetovne palače: Red Fort in Taj Mahal -16.00 Dr. Duinnova, nan. - 16.45 Poročila -17.00 Večer z muppettki - 17.30 Na krilih vetra, nad., 6/7 -19.30 Dnevnik - 20.10 Posnetek koncerta - 21.05 Gospod in gospa Bridge, ameriški film - 23.10 Opazovanja - 23.30 Svet zabave - 0.05 Polnočna premiera - 1.45 Detektivi, nan. - 2.10 Ameriški ulični bojevnik, ameriški film - 3.40 Največji uspehi hrvaškega športa TV HRVAŠKA 2 10.50 Koledar - 11.00 Zlata kletka, nad. - 14.30 Črno belo v barvah: Cat Ballou, ameriški film - 17.30 Kronika dubrovniškega festivala - 18.00 Čar Yukona, dokumentarni film - 19.00 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Triler: Versailles - 20.55 Ples na ulici, glasbeno-dok serija -22.00 Hrvaška umetniki amaterji - 22.50 Oprah Show TV MADŽARSKA! 5.30 Vaška TV - 8.00 Otroški program - 10.55 Strasti, nan. - 11.45 Ljubezni v Saint Tropezu, nan. - 12.50 Formula 1, trening na Hungaroringu - 14.05 Gaia, ekologija - 14.35 Vrana, francoski film (č.-b.) - 16.10 Evangeličanski verski program - 16.30 Moda '98 - 16.55 Manever, vojaško-politični magazin - 17.30 Območje, reportaže - 17.55 Igre brez meja, najava - 18.15 Christy, nan. - 19.05 Lotoshow - 19.27 Vreme -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Tako in drugače, zabavni program - 21.00 Iz ust v usta, španski film - 22,50 Koncert ansambla Neoton Familia TV MADŽARSKA 2 7.00 Dnevnik - 7.15 Aktualno - 7.40 Regije - 8.00 Manjšinske oddaje - 10.30 Izbor iz 1. programa: Familija, Računalništvo, Ferenc Bessenyei - 12.15 Globoka voda - 13.00 Okno v Evropo - 15.00 Trianguium - 15.30 Zeleno območje - 16.00 Estergomski dnevnik - 16.25 EP v atletiki, uvod -16.55 Marijina smrt - 17.05 Fragmenti: Reformatorska cerkev in prižnica -17.20 Sveti duh na Azorskih otokih -17.45 Vojak Princ, nan. -18.30 Velike romance: Rita Haywort in Orson Welles - 19.00 Pravi smeh - 19.55 Pravljice - 20.20 MC - 20.30 Dnevnik, šport - 21.00 Hofi-show - 21.40 Vodni policisti, nan. - 22.25 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 8.30 Vroča sled - 9.00 Risanke -10.05 Disneyev festival - 11.00 Podmornica v stiski, film - 12.45 Formula 1, prenos treninga -14.10 Na pomoč, Bušman nam je ušel, filmska komedija - 15.40 Ime mi je Nobody, vestern - 17.30 Pleško - 18.00 Nogomet -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Klient, srhljivka - 22.10 Truplo kot dokaz, srhljivka - 23.45 Ulica polmeseca, srhljivka -1.10 Klient, srhljivka TV AVSTRIJA! 9.00 Poročila - 9.05 Moje srce te kliče, filmska komedija -11.00 Koncert dunajskih filharmonikov, prenos iz Salzburga -13.00 Poročila -13.10 Univerzum -14.00 Usoda na Matterhor-nu, film -15.30 Štajerska glasbena hitparada iz Bad Radkersburga -16.30 Dežela in ljudje -17.00 Poročila -17.05 Pogled v deželo -17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Marcel Prawy po sledovih Georga Gershwina -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.54 Praznični večer - 20.15 Zvočna Avstrija na Koroškem - 21.20 Belo-modre zgodbe -22.05 Poročila - 22.10 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.35 Smešni ljudje - 0.15 Poročila - 0.20 Sladka ptica mladosti, film EUROSPORT 8.30 Gorsko kolesarstvo - 9.00 Ekstremni športi - 10.00 Triatlon: evropsko prvenstvo v Veldenu - 11.00 Vleka traktorjev - 12.00 Smučarski skoki - 13.00 Gorsko kolesarstvo -14.00 Turni avtomobili - 15.00 Formula 3000 - 16.30 Kolesarstvo: Tour de France - ženske - 18.00 Konjeništvo - 19.00 Tenis: turnir v Cincinnatiju - 20.00 Tenis, prenos polfinala iz Cincinnatija - 22.00 Najmočnejši mož - 23.00 Boks - 0.30 Kart -1.00 Tenis OFIE.O Nedelja, 16. 8. 1998 TV SLOVENIJA 1 8.10 Skrivno življenje igrač 8.20 Zvezdica, lutkovna igrica 8.45 Telerime 8.50 Modra poletje, španska nan. 9.20 Pustolovščine, novozelandska nan. 9.55 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Maribora 11.00 Svetovna družina, jap. poljud. serija 11.30 Naši misijonarji na Slonokoščeni obali 12 .00 Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja 12.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13 .00 Poročita, vreme, šport 13.45 Na Lentu: Paguito D’Rivera 15.10 Vdanost, kanadski film 17.00 Obzornik, vreme', šport 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Podolgem in počez: Vače in... 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Poletni most 21.30 Očetje in sinovi 22.30 Poročila, vreme, šport 22.45 Tretji kamen od sonca, am. nan. 23.10 Upravnica, ang. nad., 3/6 0.00 Podolgem in počez, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.30 Teater Paradižnik 10.20 V vrtincu 10.50 Lump, danski film 12.10 Fenoamby, glasbena skupina iz Madagaskarja 15.45 Koncert ob 354etnici simfonikov RTV 17.55 Košarkarski turnir, Olimpija: Panathinaikos, prenos 19.30 Videoring 20.00 Naša krajevna skupnost, tv-nan. 20.55 Seks, cenzura in film, am. serija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Obračun v malem Tokyju, ameriški film «»»«> TV 8.00 Butec in butec, tisanKa - 8.30 DcgodiMStine medMedKa Buxpina - 3.00 MunUci - 530 Kremenčkovt, risanka - 10.00 Dogodivščine ježka Sonika, risanka - 10.00 Batman, risanka - 11.00 Bevedy Hite, nad. - 12.00 Meirose Piace, nad. - 12.50 Dobim - podarim, ponovitev - 13.00 Oddaja pred prenosom dirke Formula 1 - 14,00 Formula 1 zaVN Madžarske, prenos - 16.00 Baby boom, nan. - 16.30 Naš Carli, nan. - 11.30 Dan, ko se je končala ljubezen, ameriški tlim - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Nič ni večno, angleški film, 2. del - 21.45 Odpadnik, nan. - 23.00 Črni predsednik, ameriški tlim - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Kaličopko, otroška oddaja - 9.30 Mogočni Mišek, risanka -10.00 Mork in Mindy, nan. - 10.30 Jeannie, nan. - 11.00 Atlantis, ponovitev - 12.00 Srečni časi, nan. - 12.30 Nedeljska matineja: Prevare, ameriški film -14.00 Drzni in lepi, nad. - 15.45 Bravo, ma-estro, kuharska oddaja - 16.00 Le Mansh, ameriški film - 18.00 Miza za pet, nan. - 19.00 Duh bojevnika, nan. - 20.00 Molčeči morilci, ameriški film - 21.30 Odklop, ponovitev -22.30 Šifra: Plesalec, ameriški film - 0.00 Misija: Nemogoče, nan. - 1.00 Cannon, nan. IDEA TV - KANAL 10 10.08 Prekmurska kuhinja - Turistična oddaja: Kopališče Murska Sobota, reportaža -Predstavljamo: Šavel Center -11.00 Pregled dogodkov tedna -18.30 Živa, regionalni program TV GAJBA 14.30 Zapp, ponovitev - 15.30 Elmer, Gantry, ameriški film - 18.00 Neverjetne zgodbe, nan. - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Skrivnostni otok, nad. - 20.00 Boljše življenje, nan. - 21.00 Vrnitev odpisanih, nan. - 22.00 ČB klasika: Ena, dva, tri, ameriški film - 0.00 Živa, ponovitev STUDIO AS 9.30 tednik (ponovitev oddaj gnes) -11.30 poslovno (oddaja o podjetništvu) - 12.00 iz produkcije zltv (impulz kamnik) -12.30 videostrani -18.00 kako biti zdrav in zmagovati ? (9.del) -18.30 mehanika 1951 - 19.30 tv dnevnik - 20.00 film - 21.30 videostrani TV HRVAŠKA 1 9.05 Poročila - 9.10 Čarovnija filma, serija - 9.35 Program za otroke in mlade - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Opera Box - 13.45 Mir in dobrota - 14.25 Poročila - 14.40 Oprah Show - 15.30 Dead Ahead, ameriški film - 17.05 Risanka - 17.15 Poročila - 17.30 Beverly Hills, nad. -18.20 Melrose Plače, nad. -19.30 Dnevnik - 20.10 Gabrijel, dramska serija - 21.00 Zakladnica: Rolling Stones v Zagrebu - 22.00 Opazovanja - 22.20 Papparazi, dokumentarni film - 23.15 Poročila TV HRVAŠKA 1 12.40 Koledar - 12.50 Polnočna premiera, ponovitev - 14.30 Turistični magazin - 15.20 Metkovič '98, glasbena oddaja -15.50 National Geographic, serija - 16.45 Menuhin diri- Zakonske \icbe, nan. - 13.15 PoiažeuV, amenSta \Wn\ 1.00 Računalništvo - 1.25 Biblija - 1.30 Otroški program - 9.30 Delta 2000, znanost -10.00 Tv-magister - 11.00 Pogled domov - 11.45 Pesem doni - 12.00 Zvon, poročila -12.05 Minute za srečo - 12.30 Zaščita potrošnika - 13.00 Urgenca, nan. - 13.50 Formula 1, prenos s Hungaroringa - 16.15 Disneyjevi filmi - 11.20 Halo, Madžarska, domači turizem - 18.05 Želeli ste - 18.53 Vreme - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Igre brez meja -21.20 Film tedna: Dokler naju smrt ne loči, ameriški film - 22.55 Praška pomlad, 2. del TV MADŽARSKA 2 7.00 Vesoljske igre - 7.30 Kje, kaj? - 8.00 Izobraževalni program -10.00 Sandor Matyas, 5. del - 11.00 Zabavni program za mlade - 12.25 Koncert ciganskega orkestra Alba Regia, 2. del - 13.00 Tisa, 5. del - 13.40 Film in... - 14.30 Halo, svet, turizem - 15.15 Krona je iz zlata, tv-igra - 16.45 Napoved programa - 17.00 Imre Csenki, ih memoriam - 17.30 Šestilo -18.00 Očigledno - 18.30 Prigrizek 1,20, nostalgija za kavarnami - 19.00 Zvezdooki, otroški filmt 2. del - 20.00 10 let koncertov v kapelici Sitke - 21.00 Svet plesa - 21.35 Dokler še živimo, nan. - 22.20 Telešport - 23.10 Moj rojstni kraj TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Formula 1, prenos ogrevanja - 10.05 Črni žrebec se vrača, pustolovski film - 11.40 Univerza mojih sanj, filmska komedija - 13.00 Šport - 13.30 Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Madžarske - 16.10 Dva nepridiprava, filmska komedija - 18.00 Nenehni nesmisel - 18.30 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Policist iz Tolza - 21.55 Kolumbo - 23.25 Šport - 23.35 Kraj dejanja - 1.05 Tenis: finale v Cincinnatiju TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Alpe - Donava - Jadran - 9.30 Literarni kvartet - 10.45 Teden kulture - 11.00 Počitnice na Immenhofu, film - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila -13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Lipova cesta - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Lovčeva kri, film -17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev -18.00 Srček - 18.25 Kristus v času - 18,30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Narodnozabavna glasba, prenos - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.10 Čas v sliki - 23.15 Vizije - 23.20 Noč svetega Lovrenca, film - 1.00 Teden kulture EUROSPORT 8.30 Gorsko kolesarstvo - 9.00 Motociklizem -10.00 Kart - 10.30 Turni avtomobili - 11.50 Formula 3000 - 13.00 Na štirih kolesih - 13.30 Motokros - 14.30 Gorska kolesa - 16.00 Motokros - 17.00 Nogomet: legende SP - 18.00 Konjeništvo -19.00 Kolesarstvo - 20.00 Turni avtomobili - 21.00 Kart - 21.30 lndyCar, prenos dirke iz Elkhart Lakea - 23.30 Tenis: finale v Torontu Televizijski spored od 14. 8. do 20. 8. '98 bb U2iOI9i9O V 910R9 aAginBVOElSfe,9' •: 5 sžsns asist gnsdbsip ertebevE" ORED Ponedeljek, 17.8.1998 TV SLOVENIJA! 10.15 Izgubljene civilizacije, am. serija 11.10 Pustolovščina Okavango, fran. serija 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Očetje in sinovi 14.50 Poletni most 16.20 Dober dan, Koroška 17 .00 Obzornik, vreme, šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 RadovedniTaček: Cev 17.50 Na paši v planini, oddaja za otroke 18 .05 Časovni popotniki, am. nan. 18.35 Otroci sveta 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Savannah, am. nad., 32/34 20.55 Dobro je vedeti 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.40 Fina gospa, ang. nan. TV SLOVENIJA 2 10.30 Pacific Drive, avstralska nan. 10.55 Pasje življenje, am. nan. 11.20 Čudežni otrok, am. nan. 11.45 Šport v nedeljo 12.30 Vinska popotovanja, ang. serija 12.50 Bullionovi fantje, angleški film 16.15 0 dečku, ki je nehal govoriti, niz. film 18.05 Okus po zločinu, ang. nan. 19.00 Lingo 19.30 Videoring 20.00 Studio City 20.50 Koncert skupine Requiem 21.40 Pomp POP TV 7.00 Dobro jutro - 10.00 Za vedno, nad. - 11.00 Kassandra, nad. -11.45 Športna scena, ponovitev sezone - 13.00 Resnične usode, dok nan. - 13.30 Parker Lewis, mladinska nan. -14.00 Obalna straža, nan. -15.00 Ogledalo, nan. -15.30 Za vedno, nad. -16.30 Ograje našega mesta, nan. - 17.30 Kassandra, nad. - 18.30 Začeti znova, nan. - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Lepotno tekmovanje, ameriški film - 22.00 Južni Brooklyn, nan. -23.00 Ciklus filmov Roberta de Nira: Pobesneli bik, ameriški film - 1.15 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi, nan. - 9.30 Družinske vezi, nan. -10.00 Cannon, nan. -11.00 Misija: Nemogoče, nan. -12.00 Petrocelli, nan. -13.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -14.00 Drzni in lepi, nad. - 14.30 Oprah Show, ponovitev -15.30 Sončni zaliv, nad. -16.00 Družinske vezi, nan. - 16.30 Cooperjeva druščina, nan. - 17.00 Družinske zadeve, nan. -17.30 Alf, nan. -18.00 Princ z Bel Aira, nan. -18.30 Oprah Show: Murphy Brown se poslavlja - 19.30 Korak za korakom, nan. - 20.00 Simpatije, nad. - 21.00 Ljubezen, laži in uspavanke, ameriški film - 22.30 Lepota telesa, oddaja o življenjskem stilu - 23.30 Ellen, nan. - 0.00 Prijatelja v krilu, nan. - 0.30 Misija: Nemogoče, nan. -1.30 Cannon, nan. IDEA TV-KANAL 1O 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -19.00 Živa, informativna oddaja - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kronika - 22.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Posnetek nogometne tekme NK Mura: NK Primorje TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor -15.00 Živa, ponovitev -16.00 Grdi raček, risanka -16.30 Kritik, risanka - 17.00 Sedma sila, nan. -18.00 Umor, je napisala, nan. -19.00 Živa, novice -19.15 Kassandra, nad. - 20.00 Zvezdne steze, nan. - 21.00 Vampirski klan, nan. - 22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 Sreča pa taka, nan. - 0.00 Super vohuna, nan. STUDIO AS 9.30 film -11.00 risanke -12.00 videostrani -16.00 film -17.30 videostrani ■ 18.15 risanke -18.35 sosedje (21.del avstralske nadaljevanke) -19.00 gnes ■ 19.30 tv dnevnik - 20.00 gnes - 20.30 muraši - oddaja za ljubitelje nogometa - 21.30 videospoti'• 22.05 sosedje (ponovitev 21.dela) - 22.30 gnes - 23.00 videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Simpsonovi, nan. -10.30 Rdeči palček, nan. - 11.00 Narava: Človekov najboljši prijatelj -12.00 Dnevnik -12.25 New York, nan. - 12.55 Zvezda, ameriški film -14.25 Dom in svet -14.55 Poročila -15.00 Modul 8 - 15.30 Ruska vojna, dok serija -16.20 Risanka -16.35 Otroška serija -17.00 Hrvaški operni pevci -17.35 Poročila - 17.50 Zlata kletka, nad. -18.40 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Divja raca, švedska drama, 2/3 - 21.15 Velikani hrvaške znanosti: Ruder Boškovič - 21.45 Umetnine svetovnih muzejev - 22.00 Opazovanja - 22.25 Filmska noč z Melom Brooksom: Vroča sedla, ameriški film - 0.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.20 Koledar - 15.30 Greh zaradi nezrelosti, ameriški film -17.00 Savannah, nad. - 17.50 Risanka - 18.05 Hugo - 18.30 Na zdravje!, nan. - 19.00 Zagrebška panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Prijatelji, nan. - 20.55 Poročila - 21.10 Newyorška policija, nan. - 22.00 Vidikon, glasbena oddaja - 22.45 Potovanje po ameriški umetnosti, serija TV MADŽARSKA! 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nan. -10.05 Počitniški program - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Bauhaus, angleški dokumentarni film - 14.00 Manjšinske oddaje - 14.50 Derrick, kriminalka -15.55 Za otroke -16.25 Oregbereny, podeželske zgodbe, 20. del -17.00 Popoldanska ambulanta - 17.15 Regionalne oddaje - 17.55 Za otroke - 18.10 Mixishow - 18.35 Christy, nan. -19.27 Vreme -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Popolna varnost, nan. - 20.50 Odprta usta, politični show - 21.40 Aktualno - 22.50 Državna skrivnost, italijanski film TV MADŽARSKA 2 7.00 Dnevnik - 7.15 Tednik - 8.00 Izobraževalni program - ,10.00 Sosedje - 10.30 Zakladnica - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Tv-magister - 14.00 Vohuni, nan. - 14.25 Kralj pamp, nan. -16.05 Repeta, poletje - 17.30 Indaba, nan. - 18.00 Madžarska danes - 18.30 Zakladnica - 20.00 Pravljice - 20.20 MC - 20.30 Dnevnik, šport - 21.00 Omama hitrosti, nan. - 21.20 Jaz in moja sopotnica, italijanski film - 23.15 A. K. T. TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 8.45 Iskanje zlatega otroka, filmska komedija -10.16 Policist iz Tolza -11.45 Konfeti - 12.10 Živalski leksikon -12.15 Risanke -13.35 Kje tiči Carmen Sandiego? -14.25 Black - črni blisk -14.50 Klient -15.40 Zvezdne steze -16.25 Superman -17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina -18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Roger Rabbit, filmska komedija -21.55 Indiskretna strast, srhljivka - 23.25 Nash Bridges - 0.10 San Fernando, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Usoda na Matterhornu, film - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Ptice v viharju -11.50 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila -13.10 Nič od slabih staršev -14.00 Umor je njen konjiček -14.45 Bogati in lepi -15.30 Domača prednost -16.00 Stari -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Politična oddaja -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Vse moje hčere - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Kraj srečanja kultura - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Mesto Lizbona -kulturna prestolnica Evrope EUROSPORT 8.30 Gorsko kolesartvo - 9.30 Motokros -10.00 Atletika -12.00 lndyCar: dirka v Elkhart Lakeu - 13.00 Gorsko kolesartvo - 14.00 Triatlon: Ironman Europe v Nemčiji -15.00 Tenis - 17.00 Različni športi - 17.30 Dvoboj - 19.00 Bowling - 20.00 Ekstremni športi - 21.00 Najmočnejši mož - 22.00 Dirke tovornjakov - 23.00 Evrogoli - 0.30 Gorska kolesa Totek, A8.B. TOR. - \a.TO VktoA TO& toA.. A. TOV - AKRA VSoAto..■Sto&r,tor. - AR AR TV 8LOVENMA1 9.30 Radovedni TatefcCev 9.45 Na paši v planini, oddaja za otroke 10.00 Časovni popotniki, am. nan. 10.40 Otroci sveta 11.10 Po domače 12.05 Savannah, am. nad. 13.00 Poročila, vreme, šport 14.10 Gore in ljudje 15.00 Fina gospa, ang. nan. 15.30 Inšpektor Morse, ang. nan. 16.20 Milje in vozli, oddaja TV Koper 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Mejniki naravoslovja in tehnike 17.45 Waynove dogodivščine, avstralska nan. 18.20 Velike knjige, am. serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrošči, ang. nan. 20.55 Dobro je vedeti 21.00 Kulturno poletje 22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.40 Večni sanjač, am. nan. 23.05 Inšpektor Morse, ang. nan. 23.55 The Laundromat, am. drama 0.55 Velike knjige, ponovitev nSLOVIMJA2 tosk. - XB3B"LaNeOro,toA. - TO&eoja raeSa, tor. - XI K-assasv Ata, toA. - isim, tor. - X^JWMkrvto - BrstoLto , amenšVA V\\n\ - U\aA\ pas, tor. - Kn\a, rsr. - TSSA CiAro VAvton ta de Stce angela, arnen^A- \.W 24 w - X%SS»Ww^, - - axroX\%Y:v K\\vr TV 10.00 10.30 10.55 11.45 12.35 15.45 16.40 17.15 20.45 22.10 Na vasi, danska nan. Pacific Drive, avstralska nan. Okus po zločinu, ang. nan. Studio City Sobotna noč, ponovitev Rdeči klic, ang. nan. Kolo sreče EP v atletiki, prenos iz Budimpešte Past, nemški film Svet poroča KANALA 9.00 Srečni časi, nan. - 9.30 Družinske vezi, nan. - 10.00 Cannon, nan. - 11.00 Misija. Nemogoče, nan. - 12.00 Petrocelli, nan. - 13.00 Attantis, ponovitev - 14.00 Drzni in lepi, nad. - 14.30 Oprah Show, ponovitev - 15.30 Sončni zaliv, nad. - 16.00 Družinske vezi, nan. - 16.30 Cooperjeva druščina, nan. - 17.00 Družinske zadeve, nan. - 17.30 Alf, nan. -18.00 Princ z Bel Aira, nan. - 18.30 Oprah Show: Petdeset najlepših - 19.30 Korak za korakom, nan. - 20.00 Odklop: Življenjske usode 2 - 21.00 Podivjani vlak, ameriški film -23.00 Svilene sence, nan. - 0.00 MacGyver, nan. - 1.00 Misija: Nemogoče, nan. - 2.00 Cannon, nan. IDEA TV - KANAL 1O 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 15.15 Kronika - 15.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Posnetek nogometne tekme NK Mura: NK Primorje - 19.00 Živa, informativna oddaja - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 V torek v živo: Iz našega studia TVGAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, ponovitev - 16.00 Zvezdne steze, nan. -17.00 Sedma sila, nan. - 18.00 Umor, je napisala, nan. - 19.00 Živa, novice - 19.15 Kassandra, nad. - 20.00 Severna obzorja, nan. - 22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 Sreča pa taka, nan. - 0.00 Super vohuna, nan. STUDIO AS 9.30 gnes -10.00 muraši - oddaja za ljubitelje nogometa -11.00 sosedje -11.25 risanke -12.00 videostrani -16.00 gnes -16.30 muraši - oddaja za ljubitelje nogometa -18.00 videostrani -18.35 sosedje -19.00 gnes (informativna oddaja) -19.30 tv dnevnik - 20.00 gnes - 20.30 teden ob muri (informativna oddaja) - 22.00 videotop - 22.30 gnes - 23.00 videostrani TVHRVASKA1 735 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Simpsonovi, nan. - 10.30 Rdeči palček, nan. - 11.00 Narava: Mačke, serija - 12.00 Dnevnik - 12.25 New York, nan. -12.55 Pogrešani, ameriški film - 14.25 Morje - 14.55 Poročila - 15.00 Ali veste, otroška serija - 15.30 Ruska vojna, dok serija - 16.25 Risanka - 16.40 Otroška nan. - 17.10 Pazi, steklo -17.40 Poročila - 17.50 Zlata kletka, nad. -18.40 Kolo sreče -19.30 Dnevnik -20.10 Ivan pl. Zajc, dok oddaja - 21.00 Tiskovni klub - 22.35 Opazovanja - 23.00 Filmska noč z Melom Brooksom: Nemi film, ameriški film ^5® Sončni vzhod - %3& V\no In obla^, tor. - \BAB VočAmVa psogiasn - Inor, poročila - W\dR\ca na nebu, nan. - \K5& Uan\sinske oddaje - \bAb &esa\dvoe kp- pony< kvarka Albanije, portret - 16.00 EP m abebta, obzontma svečanost - VI.00 Nujna pomoč - 11.15 Kviz - 17 AO Iščemo pogrešane - Al AS Regionalne oddaje - U.00 Katoliška kronika - 18.20 Za otroke - 1835 Christy, nan. - 19.21 Mreme -1930 Dnevnik, šport - 20.00 Tattingers. nan. - 20.55 Kriminalno, magazin - 21.25 Telesreča - 21.55 Aktualno - 23.05 Škorpijon, ki pohrusta dvojčka za zajtrk, madžarski film TV MADŽARSKA 2 7.00 Dnevnik - 7.15 Aktualno - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 10.00 Sosedje - 10.30 Zakladnica - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 EP v atletiki - 13.55 MC - 14 JO Vohuni, nan. - 14.25 Kralj pamp, nan. - 16.05 Repeta, poletje - 17.25 Indaba, nan. - 17.55 EP v atletiki - 18.35 Zakladnica - 20.00 EP v atletiki - 21.50 Poročila - 21.55 Twin Peaks, nad. - 22.45 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.25 Na pomoč, Bušman nam je ušel, filmska komedija - 9.55 Ime mi je Nobody, vestern - 11.45 Konfeti -12.15 Risanke - 1335 Kje tiči Carmen Sandiego? - 14.25 Black - črni blisk - 14.50 Klient - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Šport: evropsko atletsko prvenstvo v Budimpešti - 19.30 Čas v sliki -20.15 Umazana smrt, srhljivka - 21.55 Tobogan smrti, srhljivka - 23.50 Cena, kriminalka - 2.00 Divja Aliče, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Posvojena sreča, filmska komedija - 10.30 Bogati in lepi - 1120 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.10 Nič od slabih staršev - 14.00 Umor je njen konjiček - 14.45 Bogati in tepi - 15.30 Domača prednost - 16.00 Stari - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.05 Reportaža - 22.00 Poročila -22.30 Ogled - 23.15 Nočna straža - OJJO Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EUROSPORT 8.30 Konjeništvo - 9.30 Veslanje: svetovni pokal v Munchnu -10.30 Smučarski skoki -11.30 Evrogoli - 13.00 Smučanje na vodi - 13.30 Različni športi - 14.00 Golf - 15.00 Jadranje -15.30 Atletika: evropsko prvenstvo v Budimpešti - 20.30 Boks - 22.00 Atletika -0.00 Nogomet: legende SP -1.00 Na štirih kolesih Televizijski spored od 14. 8. do 20. 8. '98 C RED Sreda, 19.8.1998 TV SLOVENIJA 1 9.30 Moja enciklopedija živali: Tjulenj 9.40 Waynove dogodivščine, avstralska nan. 10.05 Mejniki naravoslovja in tehnike 10.25 Velike knjige, am. serija 11.15 Kulturno poletje 12.05 Hrošči, ang. nan. 13.00 Poročila, vreme, šport 14.10 Tretji kamen od sonca, am. nan. 14.35 Večni sanjač, am. nan. 15.00 Inšpektor Morse, ang. nan. 15.50 Aliča, evropski kulturni magazin 16.20 Naši misijonarji na Slonokoščeni obali 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Modro poletje, španska nan. 17.55 Mlada Evropa poje: Izrael 18.20 Afriške korenine, ang. serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 J. A. G., am. nan. 21.00 Dobrodošli doma 21.05 To življenje, ang. nad., 8/11 22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.45 Večni sanjač, am. nan. 23.10 Inšpektor Morse, ang. nan. TV SLOVENIJA 2 10.00 Na vasi, danska nan. 10.30 Pacific Drive, avstralska nan. 10.55 Rdeči klic, ang. nan. 11.45 Pomp 12.45 Seks, cenzura in film, am. serija 13.40 Lov za zakladom, francoski kviz 15.45 Družinski zdravnik, Špan, nad., 11 /14 16.55 Kolo sreče 17.30 EP v atletiki, prenos 20.55 Pot k slavi, športni film 21.50 Šestero zgodb, avstralska nan. 22.40 Lov za zakladom, francoski kviz POP TV 7.00 Dobro jutro - 10.00 Za vedno, nad. - 11.00 Kassandra, nad. - 12.00 Otroški zdravnik, nan. - 13.00 Dragi naš učitelj, italijanska nad., 1. del - 14.00 Obalna straža, nan. -15.00 Ogledalo, nan. - 15.30 Za vedno, nad. -16.30 Ograje našega mesta, nan. - 17.30 Kassandra, nad. -18.30 Začeti znova, nan. -19.20 Vreme - 20.00 Roke, ki vidijo, am. kriminalka - 21.45 Nikita, am. nan. - 22.30 Krila, nan. - 23.00 Ciklus filmov Roberta de Nira: Polnočni beg, ameriški film - 1.15 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi, nan. - 9.30 Družinske vezi, nan. -10.00 MacGyver, nan. - 11.00 Misija: Nemogoče, nan. -12.00 Petrocelli, nan. -13.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -14.00 Drzni in lepi, nad. -14.30 Oprah Show, ponovitev - 15.30 Sončni zaliv, nad. - 16.00 Družinske vezi, nan. - 16.30 Cooperjeva druščina, nan. - 17.00 Družinske zadeve, nan. -17.30 Alf, nan. -18.00 Princ z Bel Aira, nan. -18.30 Oprah Show: Zgodba o viagri - 19.30 Korak za korakom, nan. - 20.00 Vsi županovi možje, nan. - 20.30 Sam svoj mojster, nan. - 21.00 Čarovnice iz Eastwicka, ameriški film - 23.00 Žlahta, nan. - 0.00 MacGyver, nan. -1.00 Misija: Nemogoče, nan. - 2.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV-KANAL 1O 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 15.15 V torek v živo: Iz našega studia -19.00 Živa, informativna oddaja - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Reportažni utrip - Iz naših krajev: Gornja Radgona - S starimi obrtmi v današnje dni: Od prosa do kaše TVGAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor -15.00 Živa, ponovitev -16.00 Odpadnik, nan. -17.00 Sedma sila, nan. - 18.00 Umor, je napisala, nan. -19.00 Živa, novice -19.15 Kassandra, nad. - 20.00 Nekaj takega kot ljubezen, ameriški film - 22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 Sreča pa taka, nan. - 0.00 Super vohuna, nan. STUDIO AS 9.30 gnes -10.00 teden ob muri (informativna oddaja) -11.30 Risanke -12.00 Videostrani -16.00,gnes -16.30 teden ob muri (informativna oddaja) -18.00 videostrani -18.30 vide-Otop -19.00 gnes (informativna oddaja) ■ 19.30 tv dnevnik - 20.00 gnes - 20.30 moji mali prijatelji ■ 21.00 kako biti zdrav in zmagovati ? (1 O del) - 21.30 iz produkcije zltv (tv novo mesto) ■ 22.00 videospoti - 22.30 gnes - 23.00 videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Simpsonovi, nan. -11.00 Deset velikih svetovnih pisateljev: Thomas Mann -12.00 Dnevnik -12.25 New York, nan. -12.55 Enkrat v življenju, ameriški film -14.25 Velikani hrvaške znanosti - 14.55 Poročila - 15.00 Otroška serija -15.30 Ruska vojna, serija - 16.25 Risanka -16.40 Igre z divjimi živalmi - 17.10 Rešitelj obale, dok oddaja - 17.40 Poročila -17.50 Zlata kletka, nad. -18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -20.10 Turistični magazin - 21.05 Po sibirski neskončnosti, serija - 22.05 Opazovanja - 22.30 The Elite, nad., 1/7 - 23.30 Filmska noč z Melom Brooksom: Visoka napetost, ameriški film TV HRVAŠKA 2 15.30 Koledar - 15.40 Nemi film, ameriški film -17.00 Savannah, nad. - 17.50 Risanka -18.05 Hugo -18.30 Na zdravje!, nan. - 19.00 Zagrebška panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Od tkalca do bogataša, nad., 3/6 - 21.25 Poročila - 21.40 Murphyjev zakon, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nan. - 10.00 Počitniški program - 12.00 Zvon, ura novic -13.05 In vendar se vrti, tv-film, 1. del - 14.10 Manjšinske oddaje -15.25 Naša dediščina - 15.35 Za otroke - 16.25 Oregbereny, 21. del - 17.00 Civilna korajža - 17.15 Regionalne oddaje - 18.00 Kapelica na pesku - 18.20 Za otroke -18.35 EP v atletiki -19.27 Vreme - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nan. -20.35 Prijatelj iz otroških let, italijanski film - 22.15 Aktualno - 23.20 1968, dokumentarni film TV MADŽARSKA 2 7.00 Dnevnik - 7.15 Aktualno - 7.45 Regije - 8.00 Izobraževalni program - 9.00 EP v atletiki - 10.00 Sosedje - 10.30 Zakladnica -12.00 Zvon, ura novic - 13.00 EP v atletiki -14.00 Vohuni, nan. - 14.25 Kralj pamp. nan. -16.05 Repeta, poletje -17.30 Indaba, nan. - 18.05 Nekoč in danes: Madžarska država, 1. del -18.55 Pravljice -19.15 MC -19.25 EP v atletiki - 20.55 Poročila - 21.00 Zavzetje domovine, tv-film, 1. del - 22.20 Zakladnica, vmes EP v atletiki - 23.50 A. K. T. TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.30 Superman -10.15 Kolumbo - 11.45 Konfeti -12.10 Živalski leksikon - 12.15 Risanke - 13.35 Kje tiči Carmen Sandiego? - 14.25 Black -črni blisk -14.50 Klient - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman -17.15 Vsi pod eno streho -17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Avstrija - Francija, prenos prijateljske tekme - 22.40 Kitajski mesec, srhljivka - 0.15 Vražji krog Alfa, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Srečna človeka, filmska komedija - 10.40 Bogati in lepi -11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža -13.00 Poročila - 13.10 Nič od slabih staršev -14.00 Umor je njen konjiček -14.45 Bogati in lepi - 15.30 Domača prednost -16.00 Stari -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Klinika pod palmami - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Križem kražem - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EUROSPORT 8.30 Nogomet: evrogoli -10.00 lndyCar -11.30 Tenis: pregled ATP turnirjev - 12.00 Atletika -14.00 Avtomoto šport - 15.00 Atletika: evropsko prvenstvo v Budimpešti - 20.45 Atletika: afriško prvenstvo v Dakarju - 21.30 Športno potapljanje - 22.00 Atletika - 0.00 Motokros - 0.30 Avtomoto šport 27 GASILSKA zveza murska sobota objavlja v skladu s sklepi skupščine GZ JAVNO dražbo 2a prodajo naslednjih osnovnih sredstev. ■osebni avto SUBARU po izklicni ceni 1,100.000,00 SIT 'tembi TRAFIK po izklicni ceni 800.000,00 SIT -avtoTAM 2001, z dvema 250 lit. posodama (za prah m peno) p ^'cni ceni 500.000,00 SIT . , Prodaji so tudi razna gasilska in reševalna oprema ter razni na Mni deli. ^dajabo po sistemu dražbe 21. avgusta 1998 z začetkom ob 9 ® na sedežu Gasilske zveze (Cankarjeva 75, Murska Sobote . Wenci morajo pred začetkom dražbe plačati varščino v zne izklicne cene Kot varščino lahko vplačate gotovino ali predalček. ----------- ^4/97)°r 47' Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. RS št. občini l’ 'n 71 pL Odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v bisreds!UtOmer(Ur- L Rsšt. 16/86), 15. čl. Pravilnika o porast. 2v9?V stan°vanjskega sklada Občine Ljutomer (Ur. I. RS 23.4 1d 13795 'n 9/96), sklepa Občinskega sveta z dne Stan0 98tersklepa, sprejetega na seji dne 7. 8. 1998, nJski sklad Občine Ljutomer objavlja JAVN| RAZPIS SfadnjoP kornunalno opremljenega stavbnega zemljišča za Vrs*nih hiš na Razlagovi ulici v Ljutomeru' v za nakup komunalno opremljenega stavbne-'n 9radni° vrstnih hiš na Razlagovi ulici v Ljutomeru, hiš23 občinskih stanovanjskih posojil za gradnjo vr- i^NjAVRSTNiH hiš ,reb Peterčkov in šestih dvojčkov. Investicija se J do 3 °'/aniu s Stanovanjskim skladom Občine Ljutomer izved-z zunanjim stavbnim pohištvom in fasado. banjev?6 b° 2366,3 sePtembra 1998 v smeri od Ljutomera proti Mini inf631' Gradnia bo končana predvidoma v 3 mesecih. Z iz-Upn6pQ eresenti bodo sklenjene ustrezne sofinancerske oziroma ^ogod^136’ Stanovanjski sklad si pridržuje pravico, da prodaj-Hiden ne bo sklenil za vseh 27 Parcel- ^elekiV633 komunalne opreme za eno parcelo (cesta, vodo-kanalizacija, plin) znaša 1,348.000,00 SIT. Cena za Videna 2naša na dan 31 ■ 7-1998 659’00 SIT- ^■Altč Cen.a ene stanovanjske enote v peterčku do v prvem vdvo'-TPisa navadene gradbene faze znaša 7,000.000,00 števil U P3 ^".OOO.OO SIT. Cena se lahko glede na 0 z9rajenih objektov zniža. ::%raz .OBČINSKIH STANOVANJSKIH POSOJIL *S|OvenISU la^° sodelujejo tisti prosilci, ki so državljani Repu-^oložh J® 'n 80 sami ali/in soplačniki plačilno sposobni. 'Ma Se, nesek sredstev za posojila znaša 60,000.000,00 SIT. vpisna 0^° dode0evala največ do 4,000.000,00 SIT, višina %n0 D lzP°lnjevanja kriterijev pod točko C. '^i' 9la S°^° Se obrestovalo po 2,75-odstotni letni obre-M cen se bo revalorizirala z indeksom rasti drobnopro-’Xdob°M\2,75%). Mila. ,e največ 15 let in je odvisna od višine odobrenega mora odobreno posojilo obvezno zavarovati. PR| NAKUPU zemljišča in dodelitvi po- >en?s: i^niki bivališčem v občini Ljutomer, JSnti kClnskih kovanj, ta ^ZvL-1 Sv°^ stanovanjski problem rešujejo prvič, > d > številom otrok, tj °silci, ki e’ Se nahajajo na občinski prednostni listi za dodelitev SP°STOPEK lio^' ZeHjo a.lnteresirani za nakup zemljišča in gradnjo vrstne v| pobiti stanovanjsko posojilo za obravnavano gra- % al'pos,ati svojo/i vlogo/i najkasneje do vključ-Mh9 s Pr’ na nas,ov’ Stanovanjski sklad Občine Ljutomer, O6niljjš^ RAZLAGOVA. Prosilci lahko dobijo vlogo za Dravn a ln 9radnjo hiše ter dodelitev posojila v sprejemni aD() liMon’6301® L-jutomer, Vrazova 1. vi' Prosilci priložiti še priloge, ki so navedene o C|be0 v°9l. okupnih pogodb oz. sklepe o dodelitvi posojil '^ti^ vlomit aa°v^ sklada Občine Ljutomer v 20 dneh &r' V Zvezi z razpisom lahko dobite na Občini Ljuto- °SeL tel. 81 712. Stanovanjski sklad Občine Ljutomer VZDr^LETNE POGREBNE STORITVE, ANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, ■ PREVOZI KRST NA DOM, T ^PLAČNI PREVOZI DO 25 PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. vešDAMIR banfi 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA motorna vozila vskih goricah - Ujtamaš, prodamo. Možnost za kmečki turizem ali vinotoč z izdajo sob, kije vpeljana dejavnost. Informacije po tel.: 069 75 805. mI9654 GOSTIŠČE V OBRATOVANJU, delno na kredit, prodam. Tel.: 069 48 533: m 19701 ODDAM TRISOBNO STANOVANJE v Ljubljani štirim študentkam prvega letnika. Možnost pogodbe za štiri leta. Tel.: 061 152 4408, vsak delavnik od 7. do 8. ure. m 19740 VINOGRAD, vrt in sadovnjak v Bogojini prodajo zaradi bolezni v družini. Parcela je ograjena in na njej je vodovod. Tel.: 47 250. m 19743 NADSTROPNO HIŠO, 150 m2 bivalne površine, bližina M. Sobote, prodam. Naslov v upravi lista. ml9751 PREKUCNO DVOOSNO PRIKOLICO, 7 t, prodam. Kapca 134, tel.: 76 785.ml9788 SILOKOMBANJ SK 80 prodam. Tel.: 40 272. m 19793 SILOKOMBANJ SIP, rabljen 2 sezoni, prodam. Tel.: 47 398. ml9795 ŽITNI KOMBAJN DURO BAKOVIČ M770 in osebni avto AUDI 100, prodam. Noršinci 62. ml98O8 KRMILNIKE ZA PUJSKE - INOKS, širina 85 cm, in sečkar za koruzo, električni, prodam. Tel.: 45 288. ml9825 MOTORNO KOLO APN 6, štiri prestave, ohranjeno, prodam. Tel.: 76 510, zvečer, m 19774 AUDI 100, 2.3, letnik 1991, klima, ABS, prodam. Cena po dogovoru. Brezovci 69 a, zvečer, m 19791 FORD FIESTA 1.1, letnik 1994, 1. lastnik, prevoženih 29.000 km, ZASTAVA 101 GTL, letnik 1987, prevoženih 30.000 km, 1. lastnik, kot nov, R 4 GTL, letnik 1991 ter HONDA CIVIC SEDAN, letnik 1987, zelo ugodno prodam. Ogled Rogašo-vci 6, tel.: 57 171, mobitel 0609 625 560. ml9792 RENAULT 5 CAMPUS, letnik 1988, prodam. Tel.: 31 790, po 16. uri. ml9796 RENAULT 5 FIVE, letnik 1996, ko- vinsko črne barve, prodam. Tel.: 24 306. ml9804 PARCELO, 60 arsko, primerno za sadovnjak ali vinograd, na Suhem vrhu, ugodno prodam. Jug, Murski Petrovci 4, p. Tišina. ml9759 NOVO HIŠO, v Dolgi vasi, prodam. Tel.: 74 526. ml9763 PRODAM STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 33 arsko parcelo v Te-šanovcih št. 99, p. Moravske Toplice, primerno tudi za obrt. Informacije dobite na tel. številko 65 400 - Marija Slavič, Radenci, Mladinska 20. ml9778 SOBO, neopremljeno, s souporabo kopalnice, oddam z 1. septembrom. Irma Flisar, Mladinska 20 a, M. Sobota. m 19797 NOVO NEDOKONČANO VSELJIVO HIŠO v Krogu prodam. Tel.: 24 VISO, generalno obnovljeno, prodam. Bagar, Gornji Petrovci 56, tel.: 56 121. mI9810 SKUTER, star eno leto, črne barve, prodam. Tel.: 23 654. m 19815 MLADE BELE PIŠČANCE, peteline, domače reje, težke od 5 do 7 kg, prodam. Cena je 1.100 SIT/kos, dostava na dom. Informacije in naročila po tel.: 041 751 659 ali 041 694 124. ml9716 PUJSKE prodam. Gradišče 46. ml9771 PUJSKE, težke 25 kg, prodajo. Tel.: 48 012. ml98OO DVE SVINJI ZA ZAKOL prodam. Tel.. 28 257. ml9801 PUJSKE prodam. Mesarič, Panonska 10, Bakovci, m 19811 203. m 19805 MEDETAŽNO HIŠO, na 11,5 arski parceli, komplet komunalno opremljeno, vseljivo, prodam. Tel.: 53 034 ali 24 749. m 19812 GRADBENO PARCELO za nadomestno gradnjo, komunalno urejeno, z dokumentacijo, v Lemerju, prodam. Tel.: 21 068, zvečer. m 19813 VEČJO STANOVANJSKO HIŠO v Moravskih Toplicah prodam. Tel.: 48 959 ali 48 864. ml9818 U I L La d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, OD DAJ ETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL (069) 32 322 FaAeL(O69)32322 SLOVENSKA 39, M. SOBOTA BELMURA - nepremičnine: nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8, 9000M. So-। bota (hotel Zvezda), tel.: /141 255. m!9719 kmetijska i mehanizacija KOSILNICO BCS, obračalnik Transporter, krožne brane, molzni stroj in prešo za stiskanje grozdja prodam. Tel.: 62 777. m 19753 KOMBANJ KLAS DOMINATOR 86, s koruznim adapterjem, prodam. Te!.: 041 647 943. m 19754 PLUG, trobrazdni, obračalni, prodam. Šiftar, Strukovci 1. m 19765 TROBRAZDNI PLUG in trosilec umetnega gnoja Vikon, prodam. Vitez, Tešanovci 12. mI9768 TRAKTOR IMT 560, letnik 1984, prodam. Puconci 90, tel.: 45 382. m!9772 POLJSKO BALIRKO, kombanj Du-ro Bakovič 770, obračalni plug Wo-gel-not, 12 čolni, prodam. Tel.: 45 148. m!9776 PLUG, tribrazdni in koso za traktor Deutz, prodam. Tel.: 49 337. ml9779 ।________ OPREMLJENO HIŠO na Hotizi, s prostori primernimi za trgovsko ali obrtno dejavnost, prodam. Cena ugodna. Možnost plačila na obroke. Tel.: 27 027 ali 51,080. ml9000 VINOGRAD S KLETJO v Lenda- Poroke! UPRAVNA ENOTA MURSKA SOBOTA: Bojan Kous, inženir lesarstva, iz Kroga in Vesna Ptičar, inženirka lesarstva, iz Črenšovec; Valter Novak, inženir agronomije, in Ana Gol-dinski, profesorica logopedinja, oba iz Murske Sobote; Jožef Grah, tekstilni konfekcionar, iz Motovilec in Tatjana Kovač, tekstilna kon-fekcionarka, iz Martinja; Goran Žižek, strugar, iz Črešnjevec in Nataša Benič, gimnazijska maturantka, iz Lenarta; Ljubo Antolin, trgovec, iz Ižakovec in Nataša Vori, tekstilna konfekcionarka, iz Ižakovec; Kamber Huseini, prodajalec, iz Dolne Svilare in Jasmina Derviši, šivilja, iz Gornje Radgone; Milan Zver, delavec v kozmetični industirji, iz Lipe in Zdenka Jerič, administratorka, iz Gančan; Alen Mlakar, dipl, ekonomist, iz Košakov pri Mariboru in Martina Lebar, dipl, ekonomistka, iz Rakičana; Miran Ferencek, natakar, iz Kobilja in Aleksandra Težak, prodajalka, iz Murske Spbote; Ivan Jerebic, elektrotehnik, iz Črenšovec in Manuela Žižek, ekonomsko-komercialna tehnica, iz Gančan; Franc Kovač, natakar, iz Melinec in Milena Toplak, dipl. inž. ' kmetijstva, iz Lipovec; Dejan Baša, lesarski tehnik, iz Beltinec in Lidija Balažič, farmacevtska tehnica, iz Melinec; Damjan Bogdan, zdravstveni tehnik, iz Stročje vasi in Andreja Horvat, zdravstvena tehnica, iz Stročje vasi; Matjaž Potokar, naravoslovno-matematični tehnik, iz Puconec in Bernardka Kuhar, ekonomistka, iz Gradišča; Slavko Maučec, strojnik težke gradbene mehanizacije, iz Melinec in Aleksandra Felkar, ekonomska tehnica, iz Gaberja; Geza Kalamar, avtoličar, in Magda Cencen, prodajalka komercialistka, oba iz kraja Matke; Stanko Novak, tekstilni delavec, iz Ivanovec in Renata Pančič, gospodinja, iz Šalovec; Dejan Puhan, zdravstveni tehnik, in Tanja Fister, prodajalka, oba iz Murske Sobote; Alojz Goubar, konfekcionar, iz Murskih Črnec in Jožica Slatinšek, konfekcionar, iz Murske Sobote; Simon Kuhar, kmetijski tehnik, s Cvena in Vida Kovačič, dipl. inž. farmacije, iz Rakičana; Dušan Celec, strojnik, in Nada Ro-ksandič, usnjarsko galanterijska tehnica, oba iz Puconec; Anton Ina-šič, zidar, iz Dolnjih Slaveč in Monika Recek, šivilja, iz Mačkovec; I Kristijan Zver, športnik, in Mateja Horvat, glasbenica, oba iz Beltinec. letnika Srednje kmetijske šole Rakičan, izdane v šol. 1. 1997/98, na ime Simona Kuzmič, Šalamenci 54. ml9798 ODKUPUJEMO DELNICE Pomurskega investicijskega sklada, Zavarovalnice Triglav, Aktive Lavant, Mure, Finančne nacionalne družbe. Kmečke družbe, Kerne Puconci, Save in Telekoma. Tel.: 61 363. ml9814 NAJVEČJA IZBIRA HARMONIK V PREKMURJU IN SERVIS HARMONIK. Gančani 115 c, tel.: 411 111. ml9820 DELNICE skladov odkupujemo po najvišjih cenah. Tel.: 062 631 164. ml9823 delo ZELO KVALITETNO DOMAČE VINO - šmarnico, po zelo ugodni ceni prodam. Tel.: 45 563. ml9329 VINO - šmarnico (100 SIT 1 ) in sortno, prodam. Bogojina 63 ali tel.: 47 262. ml9748 DROBEN KROMPIR ZA KRMO prodam. Tel.: 411 693. ml9761 BELO VINO prodam. Tel.: 48 201. ml9787 2000 litrov belega vina, laški rizling, ugodno prodam. Tel.: 35 21 1. ml9817 MEŠANO CEPLJENO VINO in šmarnico prodam. Bukovnica 8, tel.: 47 354. ml9819 razno NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v gostinstvu zaposlim v piceriji. Tel.: 421 584. ml9783 KUHARJA(-ICO) s prakso takoj zaposlimo. Hrana in stanovanje zastonj. Tel.: 53 004. ml9809 Š»V: lx 3 IŠČEMO MLAJŠO OSEBO za vzdrževanja apartmajev v Moravskih Toplicah (čiščenje, likanje, urejanje okolice). Delo je honorarno. Predviden obseg dela je 5 ur dnevno - v dopoldanskem času. Pričetek dela možen takoj. Plačilo po dogovoru. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na gornji naslov v roku 8 dni. Dodatne informacije dobite na telefonski številki 061 1409 833. ml9824 DOBAVIM IN DOSTAVIM KAMEN ZA OBLAGANJE FASAD IN TAL. Tel.: 063 762 888. ml9312 SOBO oddam ženski ali dvema dijakinjama. Tel.: 24 072. m 19695 Preklicujem veljavnost žiro računa št. 51910-625-20007/807010-4-938. ml9747 8-VALNE RDEČE SALONITNE PLOŠČE, peč na trda goriva, električni štedilnik, novi, kotel za žganjekuho, novi, zamrzovalno skrinjo in hladilnik, šivalni stroj, novi in pralni stroj, novi, prodajo. Marija Sreš, Vaneča 28. ml9756 storitve GARAŽNA VRATA s podboji, velika 240 x 235 cm, in dvoje garažnih oken, velikih 140 x 100 cm, prodamo. Tel.: 27 559. mork CENTRALNO GRETJE IN VODO-MONTAŽA. Ivan Šarkezi, s. p., tel.: 76 376. ml9355 ANTENE z montažo: satelitske 31.900 SIT, zemeljske 25.000 SIT, dogradnja POP TV, kanal A. TAF, Trnje 61, tel.: 70 021. m 19784 NEMŠČINO INŠTURIRAM za srednje in osnovne šole in prevajam. Tel.. 23 038 ali 411 456. ml9794 STREHE IZDELUJEMO, popravljamo, pokrivamo. Tesarstvo Drago Flisar, s. p., Vidonci, tel.: 51 489. ml9802 STANOVANJSKO HIŠO blizu Murske Sobote, novo peč Stadtler za centralno, 35 KW, in Emocentral, 20 KW, radiatorje Triko, okna 140 x 120 z roletami, čelno koso z pogonom za motokultivator Goldoni ali 1MT, malo rabljen traktor URSUS C 335, plug OLT, 12 čolni, brane tridelne, težji voz z gumijastimi kolesi in žago na kardanski pogon, prodam, tel.: 43 658, vsak dan od 17. ure naprej od 17. do 22. ure. m!9769 DVA FOTELJA in kotno sedežno garnituro (možno ležišče) prodam. Tel.: 26 796, po 16. uri ah 21 305 ves dan. ml9786 TERVOL, trdi in mehki, ugodno prodam. Tel.: 33 003. ml9789 Preklicujem veljavnost spričevala 4. GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuz-, ma, tel.: 55 071 Popravilo z garancijo na vašem domu Bilo je življenje, a je odšlo; bil je le hip, a bogat in plemenit! ZAHVALA 28. julija 1998 nas je v 75. letu po kratki bolezni nepričakovano zapustil dragi brat in stric Jože Pinter 'n Sebeborec 79 Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, šopke, sveče ih v dobrodelne namene. Posebna hvala medicinskemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice za zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku Evgenu Balažiču za pogrebni obred, i pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. ' Vsem še enkrat - iskrena hvala! V SPOMIN 28. julija 1998 je minilo 5 let, odkar nas je zapustila svakinja, sestrična in strina Etelka Pinter iz Sebeborec 79 Hvala vsem, ki z lepo mislijo položite cvet na njen grob ali prižgete svečko v njen spomin. Brat Emil z družino iz Nemčavec * 28 13. avgust 1998, Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalost in prazen dom. Ostaja nam cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki v spomin gori. V SPOMIN 14. avgusta bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Erik Gaber z Vaneče Iskrena hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji naj dražji Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila dobra mama in stara mama Jolanka Ružič iz Peskovec Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, botrini, sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče in v druge dobrodelne namene in jo pospremili na zadnji poti. Hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in društvu upokojencev. Hvala dr. Kiršnerju, pogrebništvu Banfi in Ernestu za odigrano Tišino. Žalujoča hčerka Zora in vnuk Branko Skrb, delo in veselje bilo tvoje je življenje. Sedaj od vsega truda si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 82. letu nas je nepričakovano zapustil naš najdražji mož, oče, stari oče in tast Herman Prem iz Sotine Ob boleči izgubi izrekamo iskreno zahvalo vsem, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in botrini, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, nam izrekli besede sožalja in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala medicinskemu in zdravniškemu osebju ZD Rogašovci, posebno patronažnim sestram za pomoč. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Štefan, hčerke Marija, Terezija in Emilija z družinami in ostalo sorodstvo Prazen dom je in dvorišče, naše oko zamen te išče. Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Sedaj od vsega truden si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 65. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, bratranec, stric in boter Anton Ropoša iz Doliča 142 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem. Posebna hvala vsem dobrim sosedom, ki ste nam kakorkoli pomagali, njega pa obiskovali v času njegove hude bolezni. Hvala vsem, ki so nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše ter za mrliško vežico. Hvala g. župniku Ficku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Maje in godbeniku za odigrano Tišino. Posebna hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Hauzleijevi ter vsem ostalim zdravnikom. Hvala tudi dr. Čurčiču, patronažnima sestrama Darinki in Emi. Lepa hvala tudi PGD Dolič, ki so ga tako lepo pospremili na njegovo zadnjo pot in g. Darku Tivoltu za ganljive poslovilne besede. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči: žena Ana, sinovi Andrej, Tonček, Drago in hčerka Anica z družinami in ostalo sorodstvo Solze se nam ne posušijo, rane se nam ne zacelijo, ker tebe nam ne more več vrniti nihče. V SPOMIN Aleksandru Glavač iz Melinec Že eno leto si v preranem grobu, le rožice in svečke krasijo ti večni dom. Vendar bolečina v nas ostaja ista, ker te ne žalost ne solza zbudili nista. Bil si naša radost in sreča, a za tabo ostala je praznina večna. Hvala vsem, ki se ga spomnite z rožami in svečami. Nikoli potolaženi vsi, ki smo te imeli radi Vem, da pride dan, ko se mi zgubi spred oči ta zemlja, se življenje tiho poslovi in mi potegne zadnjo zaveso čez oči. ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila naša najdražja žena, mama, tašča in stara mama Hajnalka Kerec iz Pordašinec 12 Hvala vsem, sorodnikom, botrini, sosedom in ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, nam pa izrekli besede sožalja. Posebna hvala osebju soboške bolnišnice - internemu oddelku, posebno dr. Hauzerjevi in dr. Benkovičevi, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala sodelavcem iz Pletilstva Prosenjakovci. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Moje življenje bilo je eno samo trpljenje. Končan je moj boj, neprespane noči in upanje na ozdravljenje. Nikar ne jokajte ob mojem grobu. Tiho in mirno k njemu pristopite. Pomislite, kako trpela sem in z molitvijo mi večni mir pri Bogu zaželite. LNUNNLN V 72. letu je dotrpela naša draga sestra in teta Petronela Bencak - Nila iz Cvetne 7 v Bakovcih Hvala vsem, kateri ste jo v letih njene bolezni obiskovali, ji pomagali in krajšali ure trpljenja. Hvala osebni zdravnici gospe Hrenovi, zdravnici gospe Hauzerjevi in vsemu osebju internega oddelka bolnišnice Rakičan za vso pomoč v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala vsem, kateri ste nam izrekli besede sožalja, drago pokojnico pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Poredošu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici gospodični Verešovi za besede slovesa ter pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj in vsakomur posebej - še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. LNHNNLk. V 61. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Štefan Domjan iz Šalamenec 17 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali vence, šopke, sveče in v dobrodelne namene ter izrekli ustno in pisno sožalje. Posebna hvala g. duhovniku Balažiču, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma ga. Marti Sever in g. Cirilu Kerecu ter g. Štefanu Severju za odigrano Tišino. Zahvala velja tudi vsem sodelavcem sina Dušana, prijateljem in gasilcem ter pogrebništvu Banfi. Vsi njegovi V solzah naših živiš vsa taka, kot si bila: delovna, poštena, polna ljubezni, polna vere, molitve in upanja. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustila draga žena, naša draga mama in babica Rozalija Čemi iz Renkovec Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnike®’ sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih bili v pomoč in jo pospremili na zadnji pob darovali cvetje, sveče, v dobrodelne namene in za sve6 maše. Iskrena hvala osebju kirurškega oddelka M. Sobota, e110 za anestezijo in reanimacijo. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem, govorniku in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Vse odhaja kakor tiha r > le spomini spremljajo clo Sedaj v tišini tiho spis, a v naših srcih še živi ■ ZAHVALA Nepričakovano nas je v 78. 1«® zapustil naš dragi mož, oče, dede, pradedek in brat Vinko Virag iz Odranec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnik. sosedom, znancem, botrini, upokojencem, borcem. jj Črenšovci, Zidarstvu Smej Črenšovci, Tesarstvu See prevozništvu Hozjan Trnje, ki sonam v najtežjih tre pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ,n elT1jijk maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu P0^ zadnjemu počitku. Hvala g. župniku, govornici za . slovesa, pevcem za odpete pesmi in pogrebništvu r Vsem skupaj še enkrat hvala. Žalujoči: žena Kristina, sinovi in hčerke Z druHnan> sestre z družinami Ne jočite ob mojeM S le tiho k njemu pos J spomnite se, kako trp in večni mir mi za#1"' ZAHVALA j V 68. letu nas je po Tunnctil na« draSl ' ' j zapustil naš dragi moz «• Ludvik Gazd^ iz Male Polane Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki ste ga obiskali in tolaz’ potr® težki bolezni, darovali vence, šopke, sveče in dena cerkve, nam pa izrekli sožalje. jo" Hvala družini Žalik - Lutar in sosedom Raščanovi '(neniU . pomagali v teh težkih dneh, zdravnikom in ce ^^rgii6 medicinskemu in strežnemu osebju 2. nadstropja j vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji ^rav!jcJ Posebej hvala gospodu dekanu Francu Kodih z 1 pogreb in obiske v bolnici, pevcem za odpete za pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! n , in N11 Žalujoči: žena Gizela, sin Boris, brata Jane^ družino Kako je hiša prazna, odkar,e večni, prej tako prijazna, zdA tuja se nam-d- ^1“ Oh, kako boli, ko tebe mama več med no^ ZAHVALA X c|0’ Nepričakovano in bre, je v 83. letu zapustila stara mama in s° Etelka Čarni iz Suhega Vrha Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljuj61’’^1^, sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem ^li^ ste nam stali ob strani, nam pomagali, daN šopke, sveče, nam pa izrekli soža Hvala g. duhovniku, pevcem za odpet« z govorniku za besede slovesa, Društvu Toplice. Mura - ženska oblačila - 323- p • pogrebništvu Banfi. ( Vsem še enkrat - iskrena hvala' ,■ Žalujoči vsi ki smo jo imeli neizntefn 1998 29 Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izjokati ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 16. avgust, ko bo minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi in nepozabni mož, oče, dedek in brat Ludvik Barbarič iz Turnišča njegov a ^Va'a vsem> ki se ga spominjate in ustavite ob m grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. joči vsi, ki smo te imeli radi Boštjanu V SLOVO POGREŠALI TE BOMO! Podjetje MOBIX iz Črenšovec s sodelavci! Spomin nanj ne bo nikoli zbledel. Mar prav zares odšel si tja v neznano. Kako si mogel, ko smo mi še tu ?! ... solza, bolečina te zbudila ni, duša in srce boli, ostala je praznina, ki v srcu spi... V SPOMIN 9. avgusta je minilo dve leti, odkar nas je zapustil naš najdražji V SPOMIN 16. avgusta bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapusti naš dragi Ludvik Temlin iz Strukovec 51 Jožef Horvat iz Gančan 11 vaj vsem v ■ donite ’ Kl P°s^°i^e njegovem preranem grobu, cvet, prižgete svečo in z lepo mislijo počastite njegov spomin. Tvoji najdražji ZAHVALA V 91. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek, brat in stric Ivan Berden iz Filovec sorodn']^' izgub' se iskreno zahvaljujemo vsem 'Urjene vIkorn’ sosedom, prijateljem in znancem za enCe’sveče- svete maše in dobrodelne namene. pok^avs®m> ste nam izrek'i sožalje in dragega Hval, Jn'ka sPremljali na njegovi zadnji poti. q $ g ^Uh °dpete žal°V”*^U ^njimanu za pogrebni obred, pevcem °stinke, za poslovilne besede, odigrano Tišino ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi najdražji Iščemo te v petju ptic na nebu, v zvezdnih utrinkih, v drobnem cvetju pred domačo hišo. Iščemo tvoj ljubeči nasmeh, tvojo toplo dlan, močno ramo, na katero bi radi naslonili svojo utrujeno glavo in poslušali bitje tvojega ljubečega srca. Umre srce, a ostane bolečina v srcu dobrega in večnega spomina. v SPOMIN dra eno leto, odkar smo se poslovili od §ega moža, očeta, starega očeta Kovač Janeza iz Trnja 20 b°šostal> kar koli se zgodi, kajti s takhn srcem se le enkrat rodi. Se ga spominjate in z lepo mislijo postojite °b njegovem grobu. 'Joči vsi njegovi najdražji Žalujoča njegova družina Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 87. letu zapustila draga žena, mama, babica in prababica Adela Kisilak roj. Poz vek iz Doliča 64 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence, cvetje, sveče in darovali za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala dr. Čurčiču in dr. Tobijevi ter zdravstvenemu osebju internega oddelka - pritličje za pomoč med boleznijo. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Maje. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Odšel si tiho, brez slovesa, počakal nisi na pomoč. Srce Tvoje zdaj miruje, naša pa zelo boli. ZAHVALA V 54. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, ati, brat, zet, svak in stric Martin Domonkoš iz Filovec 51 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nas v teh težkih trenutkih tolažili, nam pomagali, izrekli ustno in pisno sožalje ter našega Tinija pospremili v tako velikem številu na zadnji poti. Hvala vsem za darovano • cvetje, sveče, sv. maše, prispevke v korist farne cerkve in naše kapelice. Posebej hvala ŠD Filovci za govor in športno slovo, PGD Filovci, kolektivu OŠ Kobilje, Miranovim sošolcem iz OŠ in sošolcem 1. b-razreda SETUAŠ z razredničarko prof. Divjakovo. Iskrena hvala sosedu Jožetu in njegovi ženi Ivanki za prvo pomoč, prijatelju Francu in nečaku Branku za organizacijo pogreba ter Ivanu za ozvočenje. Najlepša hvala g. Gutmanu za ganljiv pogrebni obred, pevcem za izbrano petje žalostink, govorniku Jožetu in pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinova Tomaž in Miran, sestre Marija, Klara, Barbara in Terezija z družinami, svakinja Koleta z družino, tašča, svakinja Majda z Benjaminom in Jožetovi otroci V SPOMIN 15. avgusta mineva leto, odkar nas je zapustila Marija Košalin iz Doliča Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko spomina! Vsi njeni ZAHVALA Nepričakovano nas je v 79. letu zapustil dragi oče, dedek, brat in stric Karel Rumbak iz Borec 29 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej g. Pavli in Veri, znancem, prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalja. Iskrena hvala g. župniku za sveto mašo in opravljen obred, pevkam za odpete žalostinke, pogrebništvu Vrbnjak za pogrebne storitve, gasilcem in govornikoma g. Rakušu in g. Moravcu. Zahvala tudi ga. dr. Ljubici Gašparac za dolgoletno zdravljenje. Vsem in vsakomur iskrena hvala. Vsi njegovi V SPOMIN 17. avgusta mineva 23 let od prerane smrti dragega sina in brata Draga Rumbaka Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in s svečko ali lepo mislijo počastite njegov spomin. Njegovi domači Boštjan, zakaj tako mlad moral si umreti?. Med nami moral še dolgo bi živeti! ' Če molitev, solza, sveča bi te prebudila, te več ne bi črna zemlja krila. In zopet snidemo se kdaj, ko dal odgovor boš na naš zakaj! ZAHVALA V cvetu mladosti, star komaj 22 let, je nenadoma tragično preminil naš ljubljeni Boštjan Gjerek iz Kobilja Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, prijateljem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno ali pisno- sožalje, z nami sočustvovali ter nam z besedami tolažbe pomagali lajšati bolečino v srcu. Hvala vsem, ki ste njegovo krsto okrasili s tisoči cvetovi, darovali za sv. maše, v dobrodelne namene, sveče in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k mnogo preranemu večnemu počitku. Prisrčna hvala g. župniku Halasu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom: predstavniku občine g. Sajku, predstavnici sošolcev iz osnovne šole in predstavnici sodelavcev za ganljive besede slovesa. Hvala predstavnikom PGD Kobilje za častno stražo in sodelovanje pri pogrebu, Boštjanovim in Brigitinim sošolcem in profesorjem, sodelavcem podjetja Mdbix in gostišča Rosa ter pogrebništvu Banfi. Hvala sodelavcem podjetja Avtobusni promet M. Sobota ter ostalim neimenovanim, ki ste ga obiskali na mrtvaškem odru in sodelovali pri žalni slovesnosti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: oče Slavko, sestra Brigita, njegova Lidija z domačimi, stari mami, teta Irena in stric Gusti z družinama in ostalo sorodstvo 30 13. avgust 1998, Zidarstvo - fasaderstvo //TA in izolacije zidov, strojni ometi JOŽE HORVAT Filovci 110, Bogojina, tel.: 47 014,47 300, mtel:0609 631193 POPOTNIK, Podjetje za gostinstvo, turizem, trgovino in prevozništvo Moravske Toplice, d. o. o., Dolga ulica 116 tel./fax: 069 48 533 dJ^‘' prekmurske mesnine KODILA TRADE, Markišavci PARKETARSTVO KOZIC Polaganje vseh vrst talnih oblog iz plastičnih mas in lesa po konkurenčnih cenah Lešče 3, Mor. Toplice, tel.:48 805, GSM: 041 637 052 TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Valnarja 13, ruvat n = 9000 M. Sobola. UL: 36 580 5TIML. * KROVSTVO * STAVBNO KLEPARSTVO * * STRELOVODNE INSTALACIJE * HIDROIZOLACIJE * STREŠNA OKNA LOKAVCI41,9245 SPODNJI IVANJCI, tel. (069) 60 037, (062) 731 438, faks: (069) 60 010 28 Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 830 VAM ZBISTRI POGLED IN OBARVA SVET * IZ PONUDBE * $ sončna očala: VOGUE, VVINCHESTER, C. DIOR, RAY-BAN ♦ okulistični pregledi * montaža korekcijskih očal, tudi na recept * okulistični pregledi ♦ barvne leče, tudi z dioptrijo, po naročilu Štefana Kovača 8, BELTINCI, tel.: 42 430 TRGOVSKO-STORITVENO PODJETJE litd.o.o. Prešernova 13, Radenci, tel: 66 763 Prodaja: - GRADBENIH MATERIALOV * KMETIJSKEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA - strešnih oken VELUX CHRYSLER ® C avtokleparstvo ravnalna miza, komorno lakiranje, avtoizolacija LJUTOMER d.o.o. Tel.: Fax: 069/84-369 848-050 VEŠČICAlh M. Sobota Tel:32-406 Mobitel: 0609, GSM: 041/ >23-728 GSM: 041 717 065 NONSTOP ZIDARSTVO - TESARSTVO -FASADERSTVO MIO JAKOVLJEVIČ Nemčavci 5 b, tel: 23 700 DOBAVA IN VGRAJEVANJE PLASTIČNIH OKEN TER VRATINTERLESOVE PROIZVODNJE 090 43 95 PRIJATELJSTVO -AVANTURE - SREČANJA Brezplačnik zmenki KERAMIČARSTVO VUKOVIČ STANKO, s.p. - kakovostno polaganje vseh vrst keramike GSM: 041 747 399. TEL.: 27 944 VSE ZA PIKNIK, TUDI V NEDELJO Kupujete, prodajate, oddajate nepremičnine ŠARKANJ/ ŠARKANJ d. n.o. Potrebujete ansambel, duo ali trio, za poroko, veselico ... kličite 27-983 IZVEDBA VSEH VRST ELEKTROINSTALACIJ OD BREZPLAČNEGA SVETOVANJA IN PREDRAČUNA DO KVALITETNE IZVEDBE DEL Puhan Milan, s.p. Kobilje tel/ tax: 79 654 MONTAŽA IN SERVIS GORILNIKOV • oljni gorilniki • termoregulacije • solarne naprave Gornji Črnci 3, 9261 Cankova FICKO - DURIČ tel. 40 152,40 146 mtel 0609 612 628 servis in trgovina POPRAVILA TRAKTORJEV IN PRODAJA REZERVNIH DELOV: Zetor, IMT, BCS, Torpedo, Ursus Franc Gergek, Puconci 61, tel, faks: 45122 OBJAVLJA 2. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB nepremičninskega in premičninskega premoženja Del poslovne stavbe, gostišče z opremo, v Moravskih Toplicah, Dolga ulica 116, ki stoji na parceli št. 3427/ 2 v izmeri 161 m2 in dvorišče s parkiriščem v izmeri cca 900 m2, z. v. k.o. Moravci, sanitarije M Ž 15 m2, klet s kurilnico 30 m2 in parcelo z gradbenim dovoljenjem za prizidek k obstoječi stavbi za razširitev poslovnega prostora, po izklicni ceni 34 milijonov SIT. Pogoji sodelovanja: 1. Pisne ponudbe je treba poslati v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na POPOTNIK MORAVSKE TOPLICE, d. o. o., Dolga ulica 116, 9226 Moravske Toplice, s pripisom ponudba za nakup. 2. Sodelujejo lahko pravne in fizične osebe. 3. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca, točen naslov, ponudbo mora podpisati odgovorna oseba. 4. Ponudnik mora plačati varščino v višini 10 % predlagane izklicne cene na ž. r. Popotnik Moravske Toplice, d. o. o., št. 51 900-601-16301. Potrjen izvod naloga se priloži ponudbi. 5. Varščina se izbranemu ponudniku vračuna v kupnino, vsem drugim pa brez obresti vrne v roku treh dni po odpiranju ponudb. 6. O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno■ treh dneh od dneva, ko je potekel rok za zbiraj ponudb. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbe o nakupu v osmih dneh od prejema obvestila0,z biri. kupnino pa v celoti plačati v 30 dneh po skle nitvi pogodbe. Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe ali ne plača kupnine v predvidenem roku se šteje, da je odstopil od nakupa in je pego ' razveljavljena po samem zakonu. . 7. Premoženje preide v lastništvo kupca se takrat, ko je kupnina v celoti plačana. Prom® davek plača kupec. Če kupec v roku ne pla°£ kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa se mu vrne le tisti del plačane kupnine, ki ostan po pokritju vseh stroškov, ki so nastali žara kupčevega odstopa o nakupu. . 8. Kupec lahko plača kupnino 70 % takoj, po dogovoru. Lahko pa tudi s posojilom b banke Murska Sobota v višini kupčeve kre 1 sposobnosti. 9. Premoženje se prodaja po sistemu videno -pljeno. Gostišče obratuje in je možno takojs nadaljnje poslovanje. - 10. Podrobnejše informacije in dogovor za o po telefonu (069) 48 533 vsak dan od 9. ure prej. Veliko novega boste videli, zanimivega slišali in se srečali s prijatelji KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM * UGODNO * Klimatske naprave na Gostinska oprema Dobava • montaža • servis 36. mednarodni kmetij sko-živilski sejem 22. - 30. avgust '98 Gornja Radgona 1550 razstavljalcev iz 26 držav strokovna predavanja in posveti Jjičaj6'' v nedeljo 30. 8. ob 10. uri parada kmečkih opravil m sejemski vlak Celje - Gornja Radgona z ugodnimi p r Delovni čas sejma: 9. do 19. ure ■■ 1 Mednarodna larii Vzemi me stras 00.569.0457 HOVI d. o. o. ŽAGANJE. REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravska Toplice, Brezje 6, tel.: 1069) 48 426, GSM: 041 733 948 24 ur lKfon 0609630898.041630898 CAUTOREAL in TRAKTORJI lAUDnDPUlUl »A KMETIJSKO-ŽnriLSiail LAmDUnbnlNI SEJMU v Gornji Radgoni. V l"t- po tel.: (069) 57 350 CITROEN Citroen priporoča TOTAL Avto, ki vam zleze pod kožo POMURSKI SEJEM Si Želite Intimnosti* 00.569.04571 Goli Sex! 00.569.04572 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 PBS. Poštna banka Slovenije, d.d Ugodni potrošniški krediti že od TOM + 4,5 % naprej! Informacije na tel št.: 062/449 24 70. Pri nakupu novega avtomobila Citroen AX ali SAXO boste dobili še J ZAVAROVALI^ M A R । B brezplačno kasko za vanj . Zavarovalnice M Avto boste dobili pri Vašem najbližjem prodajalcu Citroenov, za smetano pa bo poskrbela Zavarovalnica Maribor. Tako bo Vaš novi avto lahko vedno kot nov. CITROEN AX 13. avgust 1998 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar ■ —umiasrhljivka, v kateri igra Richard Gere, se imenuje Pravilnih odgovorov je bilo bolj malo, nagrado pa smo po en Kocbek, Videm 6, 9244 Videm ob Ščavnici. Čestitamo, na nagradno vprašanje pa je: Katera manekenka igra ženo Anthonyja Hopkinsa v filmu Vživetje - Na robu divjine? Ogovor:______________________________________ Odgovore pošljite do 18. avgusta na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kino Park burska Sobota Ka sporedu v poletnem kinu bo ameriška psihološka kriminalka Ekarjev srd; in sicer od četr-fedo nedelje ob 21. uri. Kino Gornja Radgona si lahko ogledate ameriško '^antično komedijo Želim si 6'Wi jo bodo v petek, 14. glista, in v nedeljo, 16. avgu- sta, ob 19. uri ter v soboto, 15. avgusta, ob 21. uri, in v ponedeljek, 17. avgusta, ob 20.30. Ameriška ljubezenska drama Velika pričakovanja bo tako na sporedu v petek in nedeljo ob 21., v soboto ob 19. in v ponedeljek ob 20.30 uri. Kino Ljutomer V mesecu avgustu ne bo filmskih predstav! Glasba MURSKA SOBOTA: V četrtek, 13. avgusta bo ob 21. uri na grajskem dvorišču koncert Felixa Lajka in njegove skupine, ki se bodo predstavili s fuzijo etna, jazza in avantgarde. Folklora MELE: V soboto, 15. avgusta, bo ob 17. uri bo v Gasilskem domu potekalo medobčinsko srečanje ljudskih godcev iz občin Gornja Rdago-na, Radenci in Sveti Jurij. Nastopili bodo Glasbena skupina Cugari iz Apač, ljudski pevci iz Apač, skupina ljudskih pevk Aktiva kmečkih žena iz Gornje Radgone, Jurjevske ljudske pevke, Tamburaška skupina Čre-šnjevci ter harmonikaši in citraši. Otvoritve BELTINCI: V četrtek, 14. avgusta, bo v galeriji v gradu ob 20. uri otvoritev razstave slik Izaka Horvata in udeležencev Likovne kolonije v Lipovcih. Nastopila bosta tudi moška pevska zbora iz Gančan in Lipovec. Razstave MURSKA SOBOTA: v razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava Udomačena svetloba, ki ponazarja etnološki pogled na svetila in pripomočke zanje. Razstavo posreduje Slovenski etnografski muzej. V soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. MURSKA SOBOTA: V Cafe Artu si lahko ogledate razstavo fotografij Vestnikovega fotografa Jureta Zaunekerja. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih soboškega gradu si lahko ogledate 1. klubsko razstavo fotografij na temo Murska Sobota. Pripravili so jo člani Fotokluba Murska Sobota. MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo skulptur Gabiriela von Habsburga in slik Nikolausa Hippa. Razstava bo na ogled do konca avgusta. LJUTOMER: V Galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava Slovenska politična zavest od Zedinjene Slovenije do taborov in samostojne Slovenije. LENDAVA: V grajski Galeriji Lendava si lahko ogledate razstavo slik arhitekta Tamasa Pinterja. GORNJA RADGONA: V starem Špitalu je na ogled skupinska razstava Brez Meja scenograf iz Slovnije, Hrvaške in Avstrije. ČRENŠOVCI: V Kleklovem domu je do konca julija na ogled razstava likovnih del treh ljubiteljskih sliarjeviz Jakšičeve družine iz Dolnje Bistrice. KRIŽEVCI: V Klubskih prostorih NK Križevci v Prekmurju si lahko ogledate razstavo akdenmskih slikarjev Nikolaja Beera in Franca Mesariča. IVANOVCI: V prostorih vinogradniškega centra si lahko ogledate likovno razstavo na temo Gorice na Goričkem. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo slik Alojza Makoterja. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošna muzejska zbirka Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. 2 Ml NE S SKLADB na MURSKEM VALU: N S T S N M V 3 SR0BENnS Danijela 4 & LA r„h RUNDAMA - Plavi orkestar 3 - Uk„ ,™dStewart MMORTALITY AT/ FEEL ■ Gloria Estefan &OGE Celine Dion/Bee Gees j r/RlJATEl ic 2abaVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 3 LTABOpS^'Anclrej Šifrer 4 naSE 1Samari 5 io^GAČEn e A ' Ala^a Godec Davor Pelraš I^Dva'^0™ i NONd 'Bazar n Jap Plestenjak , strah - Deja Mušič ^STViAfOLETNAD^^P^čl I S NAB0DN07A»oLJICA " SuPernova 2 SNEŽEN tJ?.AVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF J,EbLOgi:' °dokničar aniitJL.Upor,e pošn^EM ■ Vesna in vlasta , 6kta Novakž. do četrtka, 20. avgusta 1998, na naslov: Murski val, r. ’3> 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. ^°nšt.33------------------------------------------------ ?a Skladbo - tuja:_______________________________________ “^na: POLAGALEC KERAM. OBLOG KERAMIČAR-PEČAR: določen čas 4 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: LAHKO JE TUDI KERAMIK; do 14.08.98; BUNDERLA ŠTEFAN S. P. KAMNOSEŠTVO BUNDERLA, GRAD 64, GRAD KUHARSKI POMOČNIK KUHARSKI POMOČNIK; določen čas 12 mes.; do 18.08.98; VZ-GOJNOVARSTVENI ZAVOD MURSKA SOBOTA, TALANYIJEVA 6, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 3 KEMIJSKI PROCESNIČAR MLINAR; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; do 29.08.98; TUŠEK ANDREJ S. P. MLIN VERBAJ-NŠAK, NARCISNA 12, VERŽEJ . PRODAJALEC PRIPRAVNIK - PRODAJALEC; določen čas 6 mes.; do 14.08.98; AGROSERVIS D. D., KROŠKA ULICA 58, MURSKA SOBOTA KUHAR KV KUHAR; nedoločen čas; do 18. 08.98; VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD MURSKA SOBOTA, TALAN-YIJEVA 6, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 NATAKAR NATAKAR; določen čas 6 mes.; do 21.08.98; PROSIGMA D. O. O. STORITVE, TRGOVINA IN SVETOVANJE, PREŠERNOVA ULICA 7, LJUTOMER NATAKARICA; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: NEDELJE IN PRAZNIKI SO DELA PROSTI DNEVI; do 18.08.98; KLEMENT LADISLAV S. P BISTRO KLEMENT MURSKA Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo SOBOTA, LENDAVSKA ULICA 41, MURSKA SOBOTA UPRAVNI TEHNIK STROJEPISKA ZAPISNIKARICA I B RAZREDA ZA NEDOLOČEN ČAS; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: PRIPRAVNICA ZA DOLOČEN ČAS 6 MESECEV PREDHODNI PREIZKUS ZNANJA STROJEPISJA NAD 250 UDARCEV/MIN., POSKUSNO DELO 3 MES.; do 14.08.98; OKROŽNO SODIŠČE V M.SOBOTI, SLOMŠKOVA ULICA 21, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 VARUH PREDŠOLSKIH OTROK 50% POMOČNIK VZGOJITELJA PREDŠOLSKIH OTROK; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: 20 UR NA TEDEN , KONČANA SREDNJA VZGOJITELJSKA ŠOLA; do 14.08.98; OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI VRTEC, , KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU POMOČNIK VZGOJITELJA PREDŠOLSKIH OTROK; določen čas 5 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: KONČANA SREDNJA VZGOJITELJSKA ŠOLA; do 14.08.98; OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI VRTEC, , KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU VARUHINJA-VRTEC HODOŠ; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje___________________________Izobrazba__________________ __________________l-ll lll-IV V VI Vll-Vlll SKUPAJ Murska Sobota 4 6 5 1 7 23 ORENJSKEGASEJMA V KRANJU jezik - govorno in pisno; do 14. 08. 98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA PROSENJAKOVCI, PROSENJAKOVCI 97C, PROSENJAKOVCI - PAR-TOSFALVA VARUHINJA - VRTEC DOMANJŠE-VCI; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 14.08.98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA PROSENJAKOVCI, PROSENJAKOVCI 97C, PROSENJAKOVCI - PARTOSFALVA POMOČNIK VZGOJITELJA; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 18.08.98; OSNOVNA ŠOLA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, VIDEM 14B, VIDEM OB ŠČAVNICI PREDMETNI UČITELJ GLASBE UČITELJ GLASBE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 14.08.98; OSNOVNA ŠOLA CANKOVA, CANKOVA 27, CANKOVA D.INŽ.ELEKTROTEHNIKE ZA IND. ELEKTRONIKO PRODAJNI INŽENIR; nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, hrvaški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Excel, Word, Windows; ostali pogoji: VOZNIŠKI IZPIT, POSKUSNA DOBA 6 MESECEV ZNANJE JEZIKOV JE PREDNOST, ZNANJE PROG. ORODIJ INTERNET ZELO DOBRO; do 22.08.98; SIGNAL TRGOVINA D. O. O., JURČIČEVA 8, LJUTOMER DIPLOMIRANI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA UČITELJ V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA; določen čas 12 mes.; do 18.08.98; OSNOVNA ŠO- LA NEGOVA, NEGOVA 20, SPODNJI IVANJCI AKADEMSKI GLASBENIK PROFESOR UČITELJ KLAVIRJA; nedoločen čas; ' jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 22.08.98; GLASBENA ŠOLA SLAVKO OSTERC LJUTOMER, PREŠERNOVA ULICA 8, LJUTOMER UČITELJ NAUKA O GLASBI; nedoločen čas; jeziki; slovenski jezik -govorno in pisno; do 22.08.98; GLASBENA ŠOLA SLAVKO OSTERC LJUTOMER, PREŠERNOVA ULICA 8, LJUTOMER PROFESOR ZA ANGLEŠKI JEZIK UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; do 18.08.98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA I, KRANJČEVA UL. 44, LENDAVA -LENDVA PROFESOR TELESNE VZGOJE UČITELJ TELESNE VZGOJE; določen čas 10 mes.; Samsko stanovanje; do 18.08.98; OSNOVNA ŠOLA NEGOVA, NEGOVA 20, SPODNJI IVANJCI PROFESOR RAČUNALNIŠTVA Z MATEMATIKO UČITELJ RAČUNALNIŠTVA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 18. 08.98; OSNOVNA ŠOLA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, VIDEM 14B, VIDEM OB ŠČAVNICI 23. avgusta 1998 VODJE SKUPNOSTI VIZ-a LENDAVA ■ 30, ' TOM KUS ■ VSAK &AT1 OP 12X OO ŽO” ^nujamo ST do 14% Up H 100.000 SIT tudi darilo. T TTA Lesna industrija d.d., 4220 Škofja Loka, tel:064/61- w I Kj/AJ- 064/634-261, E-mail: info@jelovica.si 1D 15, avg., sob., MARIJINO VNEBOVZETJE 16, avgust, nedelja,_________________ROK 17, avgust, ponedeljek, .......... PAVEL 18, avgust, torek, ______________HELENA 19. avgust, sreda,_____________LJUDEVIT' Lunine mene: 16. avgusta bo sonce vzšlo ob 6. uri in 2 minuti, zašlo pa ob 20. uri in 10 minut. Dan bo tako dolg 14 urin 8 minut, kar je za trinajst minut krajše kot prejšnji teden. 14. avgusta bo ob 21. uri in 48 minut na nebu viden zadnji krajec. poročila, krstiti svojega sedemmesečnega sina Sebastijana. Boter mu je bil Brankov bratranec Dragan Lackovič.Zdenka Lackovič se je dokaj dobro vživela na novem domu na 4,5-hektarski kmetiji v Terbegovcih, kjer redijo osem plemenskih svinj. Ker je težko dobiti službo, bodo povečali stalež plemenske črede in skušali bodo dobiti primeren dohodek na zemlji. To pa ne pomeni, da Branko, ki se razume tudi v »zidarijo«, ne bi kdaj zaslužil kakega tolarčka še zunaj kmetijstva. - Š. S. Z© ) pomurska banka --Pomurska banka d. d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA! NOVEMBRA PRESENEČENJE ZA NAROČNIKE! Srečneži so, ki se ponašajo s peugeotom (pežojem) 106! In kaj naj storimo drugi? Še sami kupimo pežoja, lahko pa ga tudi dobimo v Vestnikovem nagradnem žrebanju. Imamo 106 razlogov za pežo 106 in najmanj en razlog -107. razlog - za redno branje oziroma naročilo na Vestnik: Brez domačega časopisa pač ne gre! Bralci in naročniki smo povabljeni k novi nagradni igri: 106 razlogov za PEUGEOT 106! Povem ti na uho: Izpolnite priloženo naročilnico. Naročnino za pol leta boste poravnali ob prevzemu nagrade - paličnega mešalnika. (najmanj Naročam ■ za eno le,0) Ime in priimek: Izžrebani dobitniki Vestnikovih majic, ki so poslali pravilne rešitve prejšnjega nagradnega kupona: Tomaž Domanjko, Dolge njive 9, 2232 Voličina - Alojz Pahor, Lendavske Gorice 620 a, 9220 Lendava -Dušan Strajnšak, Stročja vas 30, 9240 Ljutomer - Branko Bence, Apače 43, 9253 Apače - Pavle Lo-pert, Kobilje 14, 9223 Dobrovnik -Jožica Boksa, Pavlovci 12, 2270 Ormož - Mojca Skotnik, Stavešinci 5a, 9245 Spodnji Ivanjci, - Marta Janko, Lončarovci 27, 9206 Križevci - Karel Krenos, Gornji Slaveči 124, 9263 Kuzma - Mira Maje, Kocljevo naselje 1,9231 Beltinci. I--------------------------------------------------------------------1 Izreži, prilepi na dopisnico in pošlji rešitev do torka na naslov: I Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota Nagradni kupon št. 4 Ulica:_________________________________________________ Kraj:1 Pošta:_____________________________ Podpis:________________________________________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Berite VESTNIK 107. razlog za avto PEUGEOT 106! Voziti želim 106 pežo, ker: a) ima samozatezne varnostne pasove b) ima odbijače v barvi karoserije c) ima čvrsto karoserijo Naslov reševalca:------------------------------------------ _____________________________________________________________J Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali 10 nagrajencev, ki bodo prejeli Vestnikove majice. Vse druge dopisnice »gredo« v boben in novembra bomo izžrebali srečneža, ki se bo potem lahko pohvalil: Povem ti na uho: »Vozim 106 pežo!« Dr. Sanji Šiftar, d'^0' soboškega Vrtnar* letnega dopusta e bo preživel na morju, pa se odprla potovanje v Berlin-skušal vzpostavi । pobudniki rušenja berlinskega zidu, nji izkušnje pa bo pren j Mursko Soboto. Bo j bo že kmalu potreb* P rušenju »zidu« oko" soboškega parka- **** Predsednik s«* vlade dr. Janez „ ob zadnjih dogajanjnj lendavske Rafine Le povedal nobene b*. saj je pred vol Prekmurcem obljub . Rafinerija v Le ostane. Ker bodo, Drnovšek požreti besede, baje pridružil^ naftarjem pn nac zapori dolgo mejnega prehod^ t ga bosta varovanj Likar, direktor s p««*-: komandir rr **** Nogometni klub ge izstavilracun iku Bakalu, doP1 osrednjega sto poS^I^ Silkeborgom- klubski blagj manjkajoči g^j vzrok za ne° tekme, sajs0 pOd^ igralci Prema° ^ev, svojih navuace **** konjerejeci Polane, je 0(^iie Polanskih dn prijavil agencJ avtorskih P^pZ že za to nedelj konjeniško sre ,e|et0 upa, da Prl . organizator)1 dnevov ne bo rali tudi konJsy pač Pa »gujcek^ Radgonski Vodenik ve stniškega čas mrežasti > Zlobneži tako P^o^ »v mreži«, ka po vsej sili sp tniKi- j ** v f ižakovskijjči^ Mlinarič, b^ na Muri J J na svoje" Jesensko^/; bo Pose'tX/ pšenico d0 j skim mlin01 dajeWd'>, kavostn-