št. 6. v Ljubljani, dn<5 16. marca 1899. Leto XII. Na delo! Naša vera nas uči, da človek ni sam svoj gospodar. Ako je kedo še imenitnejši na svetu, ima nad seboj Roga, ki bo zahteval od njega odgovor za vse, kar je storil in ki ga bo po njegovem zasluženju pravično sodil. Vsi ljudje — berač in bogatin, prostak in cesar — so si v tem popolnoma jednaki. Človek je pa navezan tudi na druge ljudi. Nekaj jih ima nad seboj, ki mu ukazujejo: stariše, duhovsko in posvetno gosposko, nekaj jih ima morda sam pod seboj, druge poleg sebe. Prve mora ubogati, drugim ukazuje, vsem pa je dolžan skazovati ljubezen. Vse to: uboganje, ukazovanje in ljubezen se pa mora goditi po božji volji. Ubogati moraš, ukazovati smeš, ljubiti si dolžan, ker Rog to hoče in tako, kot on veleva. Kedor noče poznati Boga nad seboj, ne bo hotel ubogati, ne bo prav ukazoval in ne bo prav ljubil. Neumno bi bilo tajiti, da nimamo med seboj tacih, ki se nočejo ozirati na Boga in njegove postave. Saj jih je celo več, ki taje Boga. Ti vsi uče 'n trdijo, da je človek sam zase, neodvisen, samostojen, sam svoj gospod, da ne potrebuje nobenih vezij, da mora biti svoboden. To so svoj čas vedno ponavljali liberalci in še ponavljajo. Svobodo od vsake vere so oznanjali. Vera se nima nič vtikati v politiko, tako so vpili in še vpijejo, kot bi človek, ko gre k v o 1 i t v i, ali ko sedi v občinskem, deželnem ali državnem zboru ali ko piše bere kak časopis ali kako knjigo, ne bil podvržen božjim zapovedim. Taka svoboda od vere ima samo tedaj veljavo, če je človek sam svoj gospodar in če bi ne bilo Boga nad njim. Liberalci pa tudi trdijo, da človek ni navezan na druge. Kmet bodi svoboden, obrtnik bodi svoboden, slepar bodi svoboden, samo da se zna zvito skriti! To se pravi: kmetu se ni treba nič ozirati na svoje tovariše, obrtniku ravno tako nič. Vsak naj dela zase, kar more, zapravlja naj, če hoče; varčuje, če more. Skozi življenje naj gre z razprostrtimi komolci; čim več jih odmakne, čim več jih pohodi, tem bolje zanj; če pa njega odmaknejo in pohodijo, pa s tem spričuje, da ni druzega vreden. Sedaj vidimo, koliko so bila vredna ta načela. Bogatini kraljujejo z j udom na vrhu. Prcvrgla se je krščanska ubogljivost, krščanska oblast in krščanska ljubezen. Namestu ubogljivosti vidimo — trmoglavo, surovo upornost; namestu oblasti — v mnogih slučajih — samopašno t r i n o š t v o , namestu medsebojne ljubezni — prepir in sovraštvo. Ta svoboda ni prinesla nobenega haska. Zašla je pa tudi med nižje ljudi. Ako se ti odvrnejo od Boga, spoznajo brž, da s samo liberalno svobodo ne pridejo nikamer. Revščina je zdolej vedno večji, bogastvo in razkošnost pa zgorej vedno sijajnejši. Zato si po pravici mislijo : „Tudi mi hočemo biti svobodni in sicer tako, da bo vsak izmed nas tako dobro živel, kot žive sedaj bogatini. Premoženje se mora vzeti vsem in postati skupna last. Vsi moramo imeti popolnoma jednake slasti na svetu; saj druzega sveta no poznamo." Prav imajo, če ni Boga in po pra« Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Akt) ju tu Jan praznik, j izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inserati se sprejemajo in plačujejo po dogovoru. v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice št. i. Naročnina in inserati pa: UpravniStvu .Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. samo \ s o i,stati i mi vici se ustavljajo liberalcem, ki h^ejo imet. zase vso svobodo in še vrhu tega oblast v svojih rokah. Ljudstvo ne mor, tako neumno, da bi se dalo slepanli samo s pra/.n besedami o svobodi, marveč jo hoče tudi vž.vati in sicer popolno, celo, neomejeno, če ne priznava wc Boga nad seboj. Vsak s: lahko na prstih izračuna, kje jih bo več, če pojde tako dalje. Ako bo liberalna misel brez Boga in brez vere zmagovala p tem gorje tistim, ki jo sedaj razširjajo. Po bogatinih bode padlo ljudstvo in jih bode gotovo zmagalo, da si pribori jednako svobodo, kot jo imajo sedaj sami. Kako. ne bo d Igo treba premišljati. Ako ne veljaj- več b /.je zap wd<. potem je dober pripomoček tudi puška, bodalo, n ž in vrv. Kar ti pomaga k svobodi, vse je prav, po tacih načelih. Zato smo pa popolnoma prepričani, da p stanejo vsi tisti, ki so sedaj med ljudstvom tako nesrečni, da se drže liberalne misli in pr« hiraj- liberalna ras-pise in jim verjamejo — pravi socijalni demokrat je. Liberalci sejejo. socijalni dem .kr..tje bodo želi. Liberalna misel — samo za g .-p do — je neumnost in kmalu pridi mo tako daleč, da se bodo sami liberalni učenci dela skih stanov krohotali — liberalcem. Mi dobro vemo. da nas čakajo hudi boji. Zato pa združujemo naše ljudstvo krog tistih naukov, ki nas jih uči naša vera in zato ne bomo nehali klicati in opominjati, naj se postavi vsak krščansko misleč Slovenec v obrambo za najsvetejše stvari. Vsi brez izjeme morajo na delo — pri volitvah, da vržemo liberalno šaro v kot, v družinah in v šoli, da se vzgoji poštena mladina, v posojilni c a h in zadrugah, da se okrepi vzajemni , ko so liberalci zmagovali najbolj, so imel' (lovski trgovci na Dunaju polne prodajalnice obleko, in niso vedeli, kako bi jo spečali. Pa socijalni demo-kratjo so jim pomagali iz zadrege. Takrat se je večina krojaških pomočnikov udala socijalni demokraciji. Hujskače, ki so zapeljevali pomočnike, pa so podpirali ti judovski trgovci. Judje so mo kraški m društvom dajali celo velike vsoto denarja, tako da so bili ti prepričani, da so judovski trgovci njih najboljši prijatelji. Mokraški voditelji so nagovarjali pomočnike k štr.tjku ali stavki, to so pravi, da naj vsi naenkrat ustavijo delo in da naj ne pridejo delat k mojstru, dokler |im ti ne zvišajo plače. Posrečilo se jim je. Jutlie s i pa tako zvito naredili stavko, da so pomočniki pustili delo ravno takrat, ko potrebujejo ljudje /a letni čas nove obleke. Zato je vse drlo k trgovcem po obleko, in judje so za dobro ceno prodali obleko, ki lii jim bila v skladiščih splesnila in segnila, če jim ne bi bili socijalni demokratje tako prijazno pomagali. Mojstri in pomočniki pa so ta čas stradali brez d« la. Taki so sadovi liberalne obrtne svobode. Slovenski obrtniki! Tudi za vas liberalizem nima drugih daril, nego lačen želodec, zavist in pogin! Slovenski obrtniki se morajo zganiti. Kaj nam poni; gajo samo beBede? Mi zahtevamo od države, da se ur< di velika obrtnija, da se uvede in strogo izvaja zakon o sposobnostnem izpričevalu, mi smo zoper združevanje raznih obrtij v jedili roki. zoper izsesavajoče kramarstvo in prekupstvo z obrtnimi izdelki in tako dalje ... a kaj nam pomaga, č e o b r t -ni k i sami prav nič ne store? Tkavce so tovarne že uničile. Ta bogati, nekdaj tako cvetoči stan. je propadel. In isto se bo zgodilo s krojači in čevljarji, če so ne ustavi pogubno liberalno gospodarstvo. Slovenski obrtniki! Ozrite se po kmečkih zadrugah ! Ali ne prešine nova zavest, nov pogum, po-dvoj '•na delavnost kmete, če se združijo ? Tako mora biti tudi z rokodelci! Obrtne zadruge, v katerih se mali obrtniki združijo po skupnih interesih, so prvi pogoj za rešitev. Te zadruge pa morajo imeti svoja skladišča. Poglejte velike kapitaliste! Ljub ljanski krojači in čevljarji zadnji čas že živo čutijo, koliko jim škodujejo konfekcijske prodajalnice. Tovarna za čevlje v Modlingu, ki prodaja svojo malo-vredno robo tudi v Ljubljani, je imela pred petimi leti v raznih mestih že sto Štirideset prodajalnic, sedaj jih ima še več. Ali se morete ubraniti temu nasilstvu velikega kapitala drugače, kakor s skupnimi skladišči in z lastno prodajalnico domače zadruge? I'a ne le v Ljubljani je potrebna taka zadruga, ampak tudi po drugih naših mestih, tudi po trgih na deželi, ker kapitalistično trgovstvo s labriškim blagom bo kmalu preplavilo tudi deželo tako, da bodo rokodelci izginili, če si ne pomagajo z zadrugami, v katerih bodo šele mali obrtniki mogli porabiti nove iznajdbe in obrtne pripomočke. Zato pa, slovenski obrtniki, oklenite se krščansko-socijalne organizacije našega ljudstva! Skrajni čas je, da so zdiužijo razkropljene sile! Politični razgled. Deželni xhori, ki niso bili že preje sklicani, snidejo se prihodnji torek; mej temi je tudi kranjski. Le tirolski, goriški in istrski se snidejo šele po Veliki noči. Pomenljivo je, da je sklican tudi češki deželni zbor. Govorijo se je namreč, da ne bode sklican, dokler ne bodo dovršena pogajanja mei Cehi in in Nemci. Toda vlada se je prepričala, da Nemci nočejo slišati o spravi, zato ni hotela odlašati zborovanja. Nemci so vedno bolj trmasti. Ker ne gre več vse po njihovi volji, se pa kujajo in nagajajo. V državnem zboru so tako dolgo nagajali, da je vlada poslance poslala domov. Sedaj so naznanili, da nočejo iti v češki deželni zbor. Cehi se gotovo ne bodo jokali za njimi in brez njih uredili deželno gospodarstvo. Ravnotako Nemci na Moravskem odlašajo s spravo, ker se nočejo odreči predpravicam, katere imajo na stroške večine češkega prebivalstva. Radi bi povsod še nadalje sedeli pri egiptovskih loncih, Slovane pa odrivali. Toda Slovani nočejo in ne smejo biti vedno pred vratmi. V iipanlji gre vse narobe, odkar so zgubili vojsko z Amerikani. Ministerski predsednik Sagasta jo uvidel, da ne spravi državnega voza v pravi tir, ter je odstopil. Vlado je prevzel Silvela, ki je bil že dvakrat minister. Prva njegova skrb je, da z Amerikani sklene natančen račun. Ker pa s sedanjo zbornico ni mogoče delati, zato bode Silvela bržčas od pustil poslance in razpisal nove volitve. Ravnotako bode moral nadomestiti mnoge uradnike z novimi možmi. V prvi vrsti pa bode vlada morala šted.ti. Španija je v neznosnih dolgovih, zastavila je že mnogo svojih dohodkov. Ministerski svet je že sklenil, da se ustavijo pokojnine vsem bivšim ministrom. S tem hoče vlada dati vzgled, da treba povsod štediti in varčevati; zato je pričela pri prvih glavah. Vojska na filipinskih otokih dela Ameiikanom vedno večje preglavice. Filipinci so se v večletnih bojih s Spanjci jako izurili in utrdili in gotovo ne bodo tako hitro odložili orožja. Amerikani pa tudi postopajo jako brezozirno. Tako so nedavno prišli pred mesto Iloili ter zahtevali, da se mora mesto do 4. ure popoludne udati. Meščani in tujci so hitro pospravljali svoje stvari, da bi zbežali. Toda že ob 11. uri so Amerikani pričeli streljati s topovi na mesto. Prebivalstvo je bilo vsled tega jako razburjeno. Mesto je bilo hitro v ognju, ameriške čete pa so udrle v mesto ter ropale po hišah. Zunanji konzuli so zahtevali 20 milijonov odškodnine. S takimi nečloveškimi čini si Amerikani gotovo ne bodo pridobili prebivalstva. » r ® Listek. r v f«> Komet. Bliščeče, nenavadne zvezde posebne lepote, ki se prikažejo le redkokrat, imenujemo komete ali zvezde repatice. Ljudstvo jih ima za oznanovalke nesreče in šibe božje. Posebno zanimiv je pri kometih rep, to je svetlobni trak, ki se vleče za zvezdo. Odtod je tudi slovensko ime zvezda repatioa. Kdor še ni videl pravega kometa na nebu, naj pogleda na jaslicah ono zvezdo, ki vodi sv. tri kralje v Betlehem, in vedel bo vsaj primeroma, kakšen je komet. V glavni cerkvi v Parizu, ki se imenuje cerkev Naše ljube Gospe (Notrdam), je bila postna pridiga. Prostorna hiša božja je bila napolnjena do zadnjega kotička. Imenitni gospodje in gospe, častniki, knezi in kneginje so poslušali pridigo. Sveta resnoba je vladala po cerkvi. Podobe svttnikov v pozlačenih okvirjih so spominjale ljudi raz temnoslikanih sten, naj za-pustč vrvenje in drvenje po časnem blatni in naj se povzdignejo kvišku v nebeške višine. Vse je bilo tiho, skrivnostno mirno, ko je stopil pridigar v ponižni redovni obleki na starodavno, imenitno piižnico. Priprosto in prisrčno je govoril o trpljenju Sina božjega. Vsaka beseda se je razumela. In bil je v tej uri pred očmi vseh včlovečeni Bog, kako je trpel, ko so ga kronali za kralja s trnjevo krono. V roci ima kraljevsko žezlo — bič, ogrnjen je z vojaškim plaščem, kri mu teče, ves trepeče--. Zraven njega stoji Pilat, pod njim pa kriči in vpije divja judovska drhal. „Ekce homo, glejte, človek 1 Glejte Ga, ki je bil pokoren do smrti, do smrti na križu." Tako je večkrat ponavljal pridigar, in vsakokrat so sle besede globlje v srca poslušalcev. Marsikdo se je spomnil, da ima neumrjočo dušo, ki je vstvarjena za Boga in ki najde mir in srečo le v Bogu. Marsikdo je trdno sklenil, da bo zopet pokoren Bogu, naj velja kar hoče. Ko je bila pridiga končana, ustavilo seje ljudstvo pred cerkvijo in gledalo gospodo, ki je prihajala iz cerkve. Najedenkrat se zasliši mrmranje in šepetanje med množico. »Poglej, komet je tu!" zakliče nekdo. J£aj, ta je bila tudi pri pridigi?" »Seveda, poglej jo. Ali je ne poznaš? Saj nima nobena druga tacih las/ »In tam je voz vojvode A. Po njo je prišel« In res komet" je prišel, lepa gospodična, katero je imenovalo ljudstvo zaradi njenih dolgih las komet" imela bujne, segali so ji do tal. Postaran A jo povabi v kočijo, ki oddrdra k najlepši glavnem trgu. Palača je bila lastnina ,ko- Lase je vojvoda hiši na metova". Drugo jutro je poklical okoli devetih dopoldn« vratar patra pridigarja, češ, da želi neka gospodična i njim govoriti. Pater — mož v najlepših letih, ka-teremu se je pa na obrazu poznalo zatajevanje, gre v spreiemno «obo. Kako sc začudi, ko zagleda „ko-meta". Tudi en jo je poznal. Vedel je, da jo iinajo u najlepšo gospodično v celem Parizu. Preje je bil« revna. A njena lepota jo je storila kar čez n< č bogato. Knezi in grofi, najvišji uradniki in generali, bogati trgovci in bankirji so jo snubili in ji polagali tsočake preti noge. Darila je jemala, a vzeti za moža ni marala nobenega Največ upanja je imel še postarni vojvoda A., ki je bil neizmerno bogat. Kako soji zavidale gospe in gospodične, ko so zvedele, da ji je podaril cel liter pravih, dragocenih dijamantov! Pesniki so jo opevali v pesmih, slikarji so jo slikali in kiparji so delali njene kipe, kakor da bi bila kraljica. »Magdalena ni mogla imeti pred svojim spreobrni njem toliko krasu in bogatije*, reče neka gospa zaničljivo svoji prijateljici. »In morebiti tudi ne toliko grehov", odvrne ta. »Komet" je torej stal s svojo apremljevaiko pred patrom. »Gospod pater", začne, »včeraj sem bila pri vaši pridigi. Zelo me je ganila. Prav lepo ste govorili." In potegnila je s sv ilnatim robcem čez oči, kakor da si briše solzo. Pater molči in gleda v tla. »Rada bi se vam skazala hvaležno", nadaljuje precej poparjena radi hladnega obnašanja patrovega. Spremljevalka položi na mizo polno mošnjo cekinov. »V cerkev ne utegnem dostikrat, dopoldne ie celo ne. Moliti imam malokdaj čas, in tudi ne ljubi se mi, kajne Mirni?" nadaljuje »komet" smojoč »e. »Kaj pa spoved?" vpraša pater. »Ah, spoved!" Vedite, pater, k spovedi me ne bo tudi to velikonoč ne. Odkritosrčno vam povem, da se hliniti ne maram in-- »In?" vpraša pater. Zardela je. »Ce nečete ali če se bojite nadaljevati stavek, ga bom pa jaz končal", reče z resnim glasom pater, » in poboljšati se nočem. Ali ni tako?" »Bo že menda", je odgovorila. „Zato pa prosim, vzemite tole miloščino. Bog je dober in usmiljen, in bo vzel za dobro." Jeden trenotek je bilo vse tiho. Pater vzame denar v roko. Z zapovedujoči«! obrazom ga poti«"« spremljevalki v roko, in reče »kometu": „Žal mi je, a v takih okoliščinah ne morem in ne smem niti vinarja vzeti od vas. Bil bi greh--.*' „Tako?" zakriči »komet". „Da, da, greh bi bil. A prosim, da me prav razumete." »Ali je morebiti premalo? Dom pa še poslala." .Če pošljete vse svoje bogastvo in če razdelite milijone med reveže, ni to pri Bogu nič. Vi vedoma in nalašč prelamljate božje in cerkvene zapovedi. Sv. zakramentov ne prejemate; ponižati se nočete pred Bogom, in ne poboljšati. Odkupiti se mislite z denarjem od božjih zapovedij in postav. Ce dajete miloščino, menite, da vam potem n; treba brigati se za Boga. To ni prav. Priznam, da hočete vsaj nekaj storit', da bi potolažili nemirno vest. Molil bom za vas. A povem vam še jedenkrat, da se z denarjem ne morete nikdar odkupiti od spolnovanja božjih in cerkvenih zapovedij. ,Daritev ne maram1, pravi (iospod, ,tcmvcč pokorščino.' Vest vam ne bo dala miru, dokler se nc spreobrnete." »Torej mi vi prepoveste dajati miloščino?" »Nikakor nc! Jaz samo pravim, da miloščina sama ne zadostuje, ko živite v grehih. Ce pa hočete res Bogu darovati prijeten in dopadljiv dar,--* Pater je prenehal. Pomišljal si je, ali bi govoril naprej ali no. »No, kaj naj storim?" vpraša radovedno »komet*. »Ali imem govoriti odkrito, gospodična?" Prijazen, prisrčen glas patrov je pregnal nejevoljo gospodični in nehote je pokimala. „— — darujte Bogu ono čast in hvalo, s katero va« obsipajo vaši častilci. In če hočete prav posebno Bogu vstreči, odrožite polovieo las in mu jih prinesite v dar." „Kaj so vam moji lasje mar?* zakriči „komet*. »Kaj si vsega ne zmislite! Jaz sama delam s svo-jimi lasmi kar hočem. Z Bogom!" »Bog vas obvaruj, gospodična," reče pater z mirnim glasom. Zapomnite si, kaj vam rečem : ,Pomni, o človek, da si prah, in da sc boš povrnil v prah.' Prosite Boga, da vam ne da že v tem življenju okusiti ničevosti vsega posvetnega, bogastva in lepote." »Komet" je poslušal patrove besede. Se jedenkrat se poklone na lahko in odide mogočno. Doma pa je stresala jezo nad vsem, kar ji je prišlo pred oči. Tudi vojvoda A. jo je občutil. Prišel je snubit, a jezna gospodična ga je v svoji nepremišljenosti kratko-malo za vedno odslovila. To se je godilo v postu 1. 1870. Kmalu potem se je začela nesrečna vojska z Nemci, v kateri so bili Francozi premagani. V Parizu je bilo vse narobe. Lakota je strašno gospodarila, in z njo razne bolezni. Slednjič je prišel mir, zaželjeni mir. V Parizu je bilo kmalu vse po starem. Veselica se je vrstila za veselico. Na njih so nastopalo krasotice parižke. Lo jedne ni bilo nikjer videti. »Komet" jc žginil iz Pariza. Res, pomenljiv priimek so dali ljudje gospodični lepi Adeli. Nenadoma se prikaže v vsej krasoti zvezda repatica na nebu. Vse oči so obrnjene le v njo. A kmalu zgine in se potopi v neizmirno morje pozab-ljenosti Nihče se več ne spominja krasne zvezde. Taka je bila tudi usoda gospodične Adele, kateri so rekli »komet " Bila je pozabljena! Samo jedenkrat še se je oživel spomin nanjo, a le za trenutek. Nekdo, ki jo je poznal preje, jo je dobil v bolnišnici na smrtni postelji. Lepa Adela, krasni »komet" v bolnišnici! Tam v kotu leži nekdo, ves zakrit z belimi rjuhami. Pater sedi pri postelji in moli z bolnikom. Bolnik je spoznal patra. S tresočo roko zapiše nekaj na tablico. Usmiljena sestra odgrne glavo bolniku, in pater, oni pridigar, zre z grozo v obraz, ki je bil ves sneden od raka. Nos, lica, ustnice, ušesa so bila že preč. Na nekaterih mestih po glavi se je kazala že gola črepinja. Le oko je bilo še zdravo. Gledalo jc starega znanca tako žalostno in resno, in ob jednem tudi vdano in potrpežljivo, da se je ta jokajoč obrnil strani. Pater in »komet" si stojita v drugo nasproti. Kolik razloček od takrat., ko sta se prvič srečala! »Komet" je padel iz nebes lepote in bogastva. Toda padec jo je spreobrnil. Vsak dan je napisala na tablico — govoriti ni mogla več, ker ni imela jezika — za jutranjo molitev : Te Deum laudamus (Tebe Boga hvalimo). Umrla ja popolnoma vdana v voljo božjo. Dolgi lepi lasje so ji ostali neispremen-jeni do smrti; merili so pet čevljev. Na izrečno željo umrle so jej jih odrezali in sežgali. Pleve. 3- Kdo ve, kje je pijančeva meja! Pije in pije do pozne noči, Ko se pa zjutraj omamljen zbudi: »Žeja!" vzdihuje — »oh strašna ieja!" 4- Videl nekoč šumeče sem svate, Kleli, na mizo metali so zlšte — Drugi se, tretji predpust je pričel : Pa je pri hiši — boben zapel! — e — Misijonska poročila, Dosedaj smo načrtali „Domoljubovim" branem v ..misijonskih poročilih" neka, zgodovine »» ra/.i-v. katoliških misijo,iov. V prdiodnje nameravamo poročati iz posameznih misi|onskih pokrajin o t. m. kako goreči mi-i|onar|i tam neutrudno širi|0 m Kro pijo sv. vero Seveda nam bo vsled pičlega prodora mogoče poročali le o najzanimivejših dogodkih in se to prav ob kratkem. Danes pojdimo v tisti del sv. ta, ki je med vsemi še najmanj pr-iskan, nad katerim se razprostira -e najbolj temna senca poganstva, koder prebivalo nasledniki od Noeta prokl. t etra Kama, v A I r i k o. Toda tudi tukai vedno jasne|e vzliaa solnce svete krščanske vere in obeta nesrečnim zamoroem srečnejšo prihodnjost. Kako v najnovejšem času tam sv. katoliška vera spodriva grdo inalikovavstvo, raz-videli bomo nailepše, ee pogledamo, kako se i-- ustanovila misijonska po-taja v kra|U 11 o I Ta kraj leži v angleški naselbini na beninskem obrežji, ki se razteza v gvinejskem zalivu jugo-zuh dne Afrike. Ondotnc misi|one v. dijo očetie iz lijonskega misijonskega semenišča. Cela beninska prelektura šteje 16.000 katoličanov v petih glavnih in trdi stranskih postajah, med poslednjimi I to I o. Kakor zvečine po Afiiki časte zam< rei tudi v tem okra ju satana po božje. Sicer se to češči nje drži zamorca po vseh njegovih potih, a zlasti so temu češčenju odločeni posebni sveti gaii, kjer satan najraje biva. Tak kraj je bil do najnovejšega časa Itolo. V tem kraju, ležečem na otoku Lag - se je skozi sto in sto let šopirilo najgrše malikovavstvo. klali so se ljudje in darovali satanu, skratka: lil je t<> krai strahu, groze, in divjo krutosti. Še le začetkom druge polovice tega stoletja, ko so prišli v te kraje Angleži, je bil konec javnega klanja in darovanja Ipidi. Stari možje, sedaj kristijani, z grozo pripovedujejo, kako je bilo v prejšnjih časih. Malikovalski duhovniki so kar določili tiste, kateri so morali biti satanu darovani. In potem so nesrečne žrtve s silo pritirali v »sveti gaj". Nato so jim ali takoj oster n ž zabodli v prsi ah so jih pa na najgrozovitejše načine dolgo časa mučili: za noge so jih privezali in obesili na poseben kol, kjer so morali viseti po več dni, i/postavljeni silno vročemu afrikanskemu solncu. Duhovniki in divja množica pa je vriskaje plesala okoli ne srečmkov, prepevala in se naslajevala «b strašnih nii hovih mukah. Kako veliko je bilo število onih. ki so bih tako nečloveško žrtvovani, videlo se jo zlasti v Itolo kjer so izkopali pri zidanju misijonske hiše cele skladavntce človeških črepinj in kosti1 V kraju Itolo stalo je v „»vetem gaju« velikansko več sto let staro drevo, ki je pred štirimi leti ko je pater Pied kupil oni prostor, še krepko stalo, če tudi je vihar in blisk mu odlomil mogočen vrh. Tu pod tem drevesom so so pred kakimi 40 leti še ljudje klal. in daroval, m pred štirimi leti šc opravlja e druge poganske daritve, morda s kri vaj tud -veške. To drevo, k. je bilo skozi stoletja priča nai večjih grozovitostij in je popilo toliko k,Jvi nesreč , žrtev, to drevo posekat, e bila prva skrb patra Pied" Toda nikakor n. bilo lahko, dobiti m6ž, ki bi nastaviti sekiro na to od mabkovavcuv tako visoko češčeno drevo Vsak se je bul, ako že ne maščevania Oriše ime 1. 'a *atana . p» malikovavskih duhovnikov. Na ,,-led -e | h vendar nekaj spravi nadelo: a t ilih poslov. Toda trdna, živa vera so ji ni omajala, pač pa ji je dajala moči, da je vse molče pretrpela. Kar se razširi po mestu nevarna nalezljiva bolezen. ki je napadla tudi dva otroka gospe Amalije. Vsi protestantski posli so so zbali bolezni, in nihče ni hotel streči bolnikoma niti za veliko plačilo. Ka tolika irska postrežnica se pa sama ponudi gospej, da hoče streči otrokoma. In res je vstrajala noč in dan pri bolniški postelji, tako dolgo, da sta otroka ozdravela. Nekaj let po tem dogodku je zadela gospo Amalijo velika nesreča. Denarni zavod, v katerem je imela naložen svoj denar, je prišel na kant; in gospa je izgubila vse. Da bi se mogla s čim preživeti, začela je prodajati svoje pohištvo. Ostala ji je še neka slika, katere no bi bila prodala v prejšnjih časih za noben denar, ker ji jc bila posebno ljuba in draga. A sda kola lomi. S krvavečim srcom jo da postre-žniei, naj jo nese v zastavnico. L"p denar je dobila za nin, ker slika je bila umetno delo. Oz dva dni pa zagleda gospa Amalija sliko v svoji sobi. Vsa vesela vpraša postrežnico: „Kako je prišla slika nazaj k meni?" .Gospa, jaz sem jo kupila in sem jo prinesla in prav rada vam jo podarim. Moji prihranjeni novci so zadostovali. Prosim vas, ohranite jo, ker jo imate tako radi!" »Bog vam povrni!" reče gospa vsa ginjena. »Občudovala sem že vaš pogum za časa bolezni mojih otrok. A danes občudujem vašo zvestobo. Vera, ki vzgaja take otroke, mora biti prava. Tudi jaz hočem postati katoličanka, kakor ste vi!" Plašč po vetru. Kako nekateri časopisi obračajo plašč po vetru, so menda nikoli ni očitnejše pokazalo, kakor meseca marca 1. 1815 pri „Moniterju" in drugih francoskih dnevnikih tistega časa. Takrat se je namreč N a -j) o 1 e o n I. vračal z E 1 b e , kjer jc v prognanstvu živel od 4. maja 1814 do 26. lebruvarja 1815. leta. Paziti je treba samo na priimke, katere je zgoraj imenovani časnik dajal odstavljenemu, a meseca marca če dalje bolj bližajočemu se cesarju Napoleonu od prvega do desetega marca. 1. marca. Peklenšček se je dvignil iz svojega prognanstva ; ušel je z Klbe. 2. marca. Korzikanski volkodlak je stopil pri Kap-Juanu na kopno. 3. marca. T i g o r se je pokazal v Oapu; vojska je od vseh strani na nogah proti njemu. Menda sa misli klatili po planinah kakor kak potepuh.; uiti ne more po nobeni ceni. 4. marca. 15 r d a v s je prišel v Grenoble, ne vč se še po kakšnem izdajstvu. 5. marca. Tiran se je držal nekaj časa v Li-jonu; strah je presunil ljudi, ko so ga zagledali. G marca. Usurpator predrznil se je približati Parizu do 00 milj. 7. marca. Bonaparte se približuje s hitrim korakom; toda v stolno mesto ne pride nikdar. 8 marca. Napoleon pride jutri pred Pariško ozidjo. 9. marca. Cesar Napoleon je prišel v Fontcnblo. 10. marca. Sinoči je imelo Njegovo Veličanstvo cesar in kralj slovesni vhod v cesarsko palačo; vse plava v neskončnem veselji! Leon XIII. bolan. Papež Leon XIII. je nevarno zbolel — ta vest se je pred kratkim bliskoma razširila po vesoljnem svetu. Tudi poprej so že večkrat pisali časopisi o bolezni papeža, toda odslej so bila taka poročila več ali manj izmišljena in zlagana. To pot pa sc je vest potrdila. Leon XIII. se je bil namreč prehladil, ko sc je ob mrzlem vetru sprehajal po vatikanskem vrtu. Kmalu na to počutil se je slabo. Pokazalo se je, da so jc vnela neka kakor limona debela oteklina nad levim stegnom, katero je papež nosil že 25 let. Treba jo je bilo odpraviti. Zato se je odločil telesni zdravnik papežev dr Laponi še z nekim drugim izvrstnim zdravnikom dr. Mazzonijem za operacijo, ki se je tudi srečno izvršila. Po operaciji se je bolezen pričela takoj boljšati in sedaj — hvala Bogu — je sv. Oče že vsak dan nekaj ur zunaj postelje. Novica o nevarnosti za življenje Leona XIII. je pretresla ves krščanski svet. Vsi vladarji so skrbno povpraševali po stanju papeževe bolezni. Iz vsega tega sc vidi, kakega pomena je Leon XIII in ž njimi sveta katoliška cerkev v sedanjih razburjenih časih. Zato pa gotovo ves krščanski svet ne more zadosti zahvaliti Boga, da je uslišal njegove prošnje in vsaj za nekaj časa še ohranil Leona XIII. Slovenski novičar, Kranjsko (Zahvala sv. Očeta.) Presvetli knez in škof ljubljanski je dno 3. marca v svojem in imenu duhovščine ter vernikov ljubljanske škofije čestital sv. Očetu in povodom bolezni izrazil naj prisrčneje sočutje. Dotična brzojavka slove: „V imenu svojem, duhovščine in vseh vernikov ljubljanske škofije čestitam vaši Svetosti ob pričetku devetdesetega leta starosti in ob koncu 21. leta slavnega papeževanja ter ob jednem izrazim nas vseh globoko žalost vsled bolezni, na kateri, kakor čujemo, sedaj trpi Vaša Svetost. K Bogu obračamo svoje srčne prošnje, da Vaši svetosti povrne zaželjeno zdravje, ter upamo, da bodo po priprošnji blažene Device Marije uslišane naše molitve". Došel je iz Rima sledeči odgovor: „Sv. Oče, kateremu sc je zdravje že skoraj popolnoma povrnilo, se zahvaljuje Tebi, duhovščini in vernikom za sinovsko udanost in vse blagoslavlja. Kardinal ltampolla". (Kuezosknfa dr. Jegliča) je zavoljo »Narodovih" napadov občinski odbor v Smartinem pri Litiji iz volil za častnega občana. (Načrti za kuezoškofove zavode) je arhitekt pl. Vaucaš že izdelal in so jo jako krasno in namenu primerno izdelani. Katoliški Slovenci, zdaj je na vas ležeče, da se ti m rti tudi zvršijo! Deželni zbori) kranjski, koroški in štajerski, so začeli zopet zborovati dne 14. t. m. 'Zavarovalnica krščansko - socijalne organizacije) stopa v življenje; vse potrebno je že pripravljeno. Spreten in vešč gospod hoče prevzeti upravo za pni začetek. Zavaruje se lahko na dvojen način. O d -d e 1 e k A zavaruje starostne rente ali pokojnine za starost. oddelek B pa zavaruje dote otrokom. Ker mora zavarovalnica imeti vsaj 200 članov, da more začeti poslovati, naj se oni, ki se zanimajo, hitro vpišejo ali priglasijo. Ta vpis še ne zaveže kaj vplačevati, za to se napravijo pozneje z vsakim Članom posebej potrebne pogodbe. Priglasnice se dobivajo pri vrdeništvu »Slovenca«, kjer se dajejo tudi druga potrebna pojasnila. (Ljudski misijon) se je vršil pretekli mesec v v Št. Jurju pri Grosupljem. Vodili so ga ljubljanski oo. frančiškani; sklepa se je udeležil tudi presvetli knez in škof. Ljudstvo je do misijona kazalo veliko vnemo. (Električno železnico v Ljubljani) misli graditi Dunajska tvrdka Siemens in Halske, ki je od kranjske stavbinske družbe kupila dotične načrte. Železnico hočejo napraviti od južnega kolodvora po Dunajski m Prešernov, ulici ter Starem trgu do kolodvora dolenjske železnice. Dolenjska železnica) bo vendar že enkrat začela voziti nekoliko hitreje. Z dnem 15. začel jo namre« od liroBuplja do Novega mesta voziti osebni vlak (Oddaja bikov.) Deželni odbor kranjski oddajal bo meseca aprila t. 1. bike plcmenjake pinegavske pasme, proti povračilu polovice nakupnih stroškov, in sicer v prvi vrsti občinam, v drugi vrsti pa tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike pcalati so do l»H. marca deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani; vsaki prošnji pa se mora priložiti znesek 10 gld.. kateri zapade, če prosilec noče prevzeti odkazanega mu bika. Železnica v Tržič.) Železniško ministeratvo je za nameravano lokalno železnico do Tržiča določilo komisijo, ki se snide dne 21. t. m. Nova nadloga.) Iz Radovice so nam poroča, da je od 5. t m. zaprta meja na Hrvatsko ne samo glede na kupčijo s svinjami, ampak tudi z govejo živino in s konji ne smemo čez mejo, ker je tam zelo razširjena bolezen na jeziku. Jezik oteče, poči, in je ta bolezen nalezljiva; zatorej zaprtija za nedoločen čas. Tako imamo zdaj prašičjo, govejo, konjsko in — pasjo zaprtijo! (Skladišče za sol) napravijo na postaji Za tiči na ob dolenski železnici. (Shod trgovcev v Ribnici) je bil dne 27. febr, na katerem se je zbralo okoli 50 oseb. Sklenili »o delovati na vse načine proti konsumnim društvam. (Ogenj) je vničil dne 22. febr. s slamo krito hišo ter vsa gospodarska poslopja s pridelki vred Ig. Zagorcu v Loškem Potoku. Škodo ccnijo na 1500 gld., zavarovan je bil za 920. gld. (Nesreča.) Dne 6. marca je povozil osebni vlak blizo Lavercc z nabora vračajočega se posestnikovega sina Križmana iz Grosuplja. Med vožnjo iz Ljubljane na Škofljico je izgubil klobuk in se je pozneje vrnil ga iskat. Ker je bil pa precej vinjen, padel je na progo in tam obležal. Vlak mu je odtrgal roko in tudi na obrazu ima rano. (Note) so narezali v teku lanskega leta na ljubljanskem barju 22 milijonov, 920 tisoč kosov. Seveda je to le približna in jako nezanealjiva Številka. (Nesreča) Posestnik Štefan Polša iz Zapuž je 23. febr. pri sajenju dreves tako nesrečno padel na oster kamen, da je takoj umrl. (Gozdni požari.) Dne 24. febr. jo začel goreti gozd na dveh parcelah blizo llakitnika na Notranjskem. °genj je nastal po iskrah iz želežničnega stroja. Rakičani so ogenj hitro udušili. Dne 23. febr. pa je neki deček iz Preske pri Medvodah zapalil listje in suho travo v cerkvenem gozdu nad vasjo. Pogorelo je precej gozda; ogenj so ustavili vaščani. - Nedavno je pogorelo tudi pri Loki v Krški občini poldrugi hektar gozda, ter je ikode nad 180 gld Štajersko. (Umrl je) dno 10. marca v Colji pater Gregor .lenič, guardijan kapucinskega samostana. Doma iz Po d grajske župnije na Dolenjskem, bil jc vzoren redovnik, vefi let guardijan v Krškem in v Celji in jako fiislan spovednik, dobro znan po Kranjskem in Štajerskem. Bog mu poplačaj njegovo ne-utrudljivo delovanje za blagor duš! (Nadučitelj v Čddranjah) pri Konjicah, g. Bogomir M a 1 e n š e k, je — kakor se nam piše — umrl dne 5. t. m. Vsled mnogoletnega učiteljevanja onde imenovanec šteje brez malega vso župljanc med svoje učence. Luč sveta jc zagledal v kraju Studenec na Kranjskem leta 1839. Povodom zadnjega jubileja cesarjevega jc dobil zaslužni križec, ki pa žalibog ni dolgo dičil zaslužnih prsij. Svetila mu večna luč! 1'reč. g. Gajšek) častni kanonik in župnik na Dobrni, jc dne 1. marcija stopil v stalni pokoj. Tru-doljubivi gospod jc tam župnikoval dolgih 30 let. Koliko da jc v tem času storil za Boga in za narod, to se ne da povedati s kratkimi besedami. Minolo leto je dobil zlati zaslužni križec s kronico, z istim odičen jc dne 6. julija slavil zlato sveto mašo, a te dni je vsprejel Se častno kolajno za petdesetletno službovanje. Podelil mu ljubi Bog še krepkih močij do najskrajnejše meje življenja človečjega ! (V Ormožu) jc prestopil k luteranski veri on-dotni sodnijski adjunkt dr. Stepišnik Katoliško prebivalstvo v ormoškem sodnijskem okraju je po pravici zelo nevoljno nad tem odpadnikom ter bodo občine storile vse, da dobijo zopet katoliškega adjunkta. Posebno pa je ljudstvo vznemirjeno zato, ker mora prisegati pred — lutoranom. Katoliškemu ljudstvu katoliške sodnike! — Pri volitvi v okrajni zastop zmagali so Slovenci. — (V Muti nad Marnbergom) so sklicali pred kratkim socijalni demokratje shod, katerega se je udeležilo mnogo delavcev iz različnih krajev. Čujemo pa tudi veselo vest, da se organizira v ravno tistem kraju tudi krščansko socijalno delavstvo. Primorsko. iJezikovno vprašanje pri primorskih sodiščih.) Nedavno je bil pred tržaškim deželnim sodiščem obtoženec Klemen K i k, ki je izjavil, da je zmožen samo slovenskega jezika. Od sodišča pozvani zagovornik, dr. Kuzzi, pa zahteva tolmača, češ, da on ni dolžan razumeti slovenski. Predsednik izjavi, da tol mača ni treba, hoče sam tolmačiti in da sicer ves sodni dvor zna slovenski. Ravno tako ugovarja za-govornikovi zahtevi državnega pravdnika namestnik Klariči, ker je slovenščina deželni jezik i» sodniki umejo slovenski. A dr. Kuzzi trdi na- sprotno in zapusti dvorano, ko sodišče odkloni njegov predlog. Predsednik zakliče za njim, naj le gre, toda b tem tudi prevzame posledice. — Vse višje inštance so že večkrat izrekle, da je slovenski jezik na Primorskem deželni jezik in kot tak je tudi jezik deželnega sodišča; iz tega sledi, da se k obravnavam ne smejo poživljati tolmači, toda italijanski advokatje se s krajno trmo ustavljajo zakonu. — Dr. Kuzzi je bil vsled svojega postopanja od tržaškega sodišča obsojen na 25 gld. globe. Vsled tega zopet velik hrup v Izraelu ! (Umrl je) dnč 24. febr. v Barkovljah pri Trstu župnik Janez Črne, vzoren duhovnik in rodoljub v vsakem oziru. Zato ga je pa spoštovalo in ljubilo vse tamošnje slovensko ljudstvo; judom in lahonom tržaškim pa je bil seveda trn v peti, ker so v njem videli eno od glavnih ovir, da njih potujčevalno početje v slovenskih Barkovljah ni moglo tako hitro prodirati, kakor bi bili radi. Naj počiva v miru blaga duša! — V Pazinu v Istri pa je dne 20. febr. umrl frančiškanski pater Hugo N o v I j a n, rojen v Višnji gori 1. 1826. N. v m. p. ! (Žaloigra na morju.) V nedeljo zvečer se je pripetila grozna nesreča v miljskem morskem zalivu pri Trstu. Popoludne se je podala večja družba mladih ljudij, možkih in ženskih, v priprostem čolnu z ja-drami na morje, da se prepelje v Milje. V Žavljah so sc ustavili v krčmi in ko je jelo postajati vreme slabeje, hoteli so se vrniti proti Trstu. Burja ki ae je ves dan po malem oglašala, pričela je prav krepko pritiskati tako, da je bilo nevarno vračati se po vodi. Jeden del družbe se jo tudi odločno upiral nasvetu brodarjevemu, da se vrnejo s čolnom, drugi del se jc udal. Toda v svojo nesrečo. Burja je pod večer nastajala močneja in močneja in jelo je tudi močno deževati. Niso še bili s čolnom daleč od brega, ko potegne hud piš in prevrne čoln. Tu se je pa pričela pravcata borba za življenje in smrt ponesrečenih. Kdor je mogel, se je oprijel poveznenega čolna in se krčevito držal ob njem, toda močna burja, mraz in dež sta kmalo vzela nesrečnežem mofii, ki so tudi utonili. Samo eden je vztrajal tako dolgo, da ga je veter zanesel kakih 50 metrov od miljskega brega. Tu se je vrgel v morje ter plaval na breg, kamor je dospel na pol mrtev ob 10. zvečer. Druge ao dobili mrtve drugo jutro. Drobtinice. Starost papežev. — Nedavno je stopil Leon XIII. v 22. leto svoje vlade in v 90. leto evoje starosti. Zanimivo je vedeti, da je od Avignonskega razkola (1. 1378) 16 papežev živelo več kakor 80 let. Najata- rejši papeži so bili Klemen XI. 92 let, Pavel IV. J3 let Gregor IX. blizo 100 let. Do Pija IX . ki j.' vladal 32 let in živel 85 let, razun apostola Petra m noben papež dočakal 25 let svoje vlade. Želja vseli katoličanov je, da Leon XIII dočaka Petrova leta. V 33. dneh okolu svetu — Ruski minister Ililkov je v svojem predavanju razložil, da bode kmalu mogoče v 33 dneh pripeljati se okolu sveta, kakor hitro bo namreč zgrajena velika sibirska železnica. Vožnja bi bila: Od Bremena do Petrograda 1'/, dne. od Petrograda do Vladivostoka 10 dni, od tod s parobrodom do S. Frančiška 10 dni, dalje z železnico do Nju-Jorka 4'/, dne, in od Nju-Jorka do Bremena s parobrodom 7 dni, skupaj 33 dni. Sedaj traja najkrajša vožnja GG dni. Cerkev na kolesih. — Na majhnem otoku Ko-manikut blizu mesta Nevv Port v Rhode-Islandu. najmanjši državici severne Amerike, biva za blagor svojih duš vneti župnik E. Prestoli. Ker ima večina njegovih župljanov daleč do cerkve in jim je obiskovanje službe božje jako obtežkočeno, /mislil si je župnik, omisliti si cerkev, katero bi se dal > prevažati iz kraja v kraj. In to je tudi /.vršil. Stavba ima obliko mične kapelice z zvonikom in pisano-barvanimi okni in je 28 čevljev dolga in 17 čevljev široka. Spodaj pa počiva cerkvica na močnih, širokih kolesih. 12 konj je potrebnih za prevažanje. K er je potrebno imeti slu/bo božio, se živali odprežejo, vse kar spada k vprezanju, se odstrani, kolesa se pokrijejo s kameno-barv nimi deskami in kapelica stoii pred nami, kakor bi bila na dotičnem mestu sezidana. Pozabljiv ropar, — Na javnem trgu v Napolju napadejo trije predrzneži nekega gospoda ter zahtevajo od njega denar in uro. Bilo jo pozno po noči, v bližini nobenega človeka, zato gospodu ne kažu dru-zega, kakor roparjem izročiti denar in uro z verižic >. Vse to roparski načelnik spravi v ž< p svoje umazane suknje. — A nazadnje mu hočejo vzeti šo površno suknjo; gospod se brani, češ. da se utegne prchladiti. Tedaj ropar sleče svojo umazano suknjo in jo izroči gospodu, njegovo pa obleče in tako gredo vsak svojo pot. Ko gospod seže v žep, najde svoj denar in uro z verižico, katero je ropar v suknji - pozabil! larodno gospodarstvo, O molži. Kmetovalci želimo imeti krave ki dajo veliko mleka. Dobre mlekarice si moramo prirediti Telet od slabili krav ne smemo prodati, ampak rediti Množina mleka se pa ne ravna samo po plemenu in po oskrbovanji krav, ampak tudi po molži. Po natančnih poskusih so preračunih, da se dobi od 172 litrov mleka, ki prvo iz vimena pride, šele 1 kg su rovega masla; od mleka, ki 8e prav zadnje pomolze pa se narec Kakor se v tud i uže iz 12 litrov 1 kg surovega masla, latvici smetana na vrh vzdigne, tako je v vimenu t dščoba zgoraj in se toraj pomolze še le na zadnje. Da je pa mogoče kravo pomoizti popolnoma, mora oseba, ki molze, potrpežljiva biti. Pretepanje, suvanje kravo le razburi. Varovati seje med molžo vpitja, celo glasnega govorjenja. Priporoča se pa pred molžo kravo prijazno nagovarjati, jo z roko božati, med molžo polagoma peti prijetno pesmico. M"l/.ti je treba križema. Razume se. da je treba strogo paziti na snago. Pred molžo se mora omiti vime z mlačno vodo. Snažna mora biti golida, pa tudi vse posode, ki z mlekom v dutiko pridejo. Pa tudi oseba, ki molze in ima z mlekom opraviti, ne sme biti zamazana. 11 lov naj bode snažen. Smrad naj se i/ hleva prežene s tem, da se za malo časa odprti vrata in okna, kedar ni živine v hlevu. Koristno je tudi gnoj z mavcem ali gipsom potresati. Kmetovalci, ki bodo na vse to pazili, ne bodo imeli prilike t ./ti, da se mleko pokvari, da se smetana na mleku nc nareja itd. Dobivali bodo zdravo mleko, katero ho dalo obilo izvrstnega surovega masla. Zakaj so imele Bofitjanove krave mnogo mleka? Čudili so se Boštjanovi sosedi, da ima vedno izvrstne mlekarice. Kako je to bilo? Boštjan je vsako let" prvi začel kositi. Ni čakal, da bi se trava pozo-rila. da bi so travno seme osulo; komaj so je trava dobro razcvetela, uže je šel črez njo s svojo koso. I) 'bil je tako seno, ki je bilo voljno in je imelo v sebi tiste sestavine, iz katerih se v kravi mleko nareja. Sosedje so pa čakali, daje trava dozorela in so dobili pusto seno, katerega ni živina nič kaj rada jedla Boštjan je svojim kravam dajal tudi na debelo /rezano rezanico repe, peso itd. In kravo so to skrb dobro plaea'e z obilnim mlekom. Hlev Boštjanov je bil zračen. Vsaki dan je odprl vsaj za nekoliko časa ali okna ali pa vrata, da je prišel v hlev svež zrak Tudi skozi oddušnik, katerega je na stropu prirejenega imel, je spuščal soparico in živina jc bila čvrsta in zdrava. Privoščil je Boštjan svoji živini mir in počitek. Ni dovolil, da bi vedno kdo v hlev hodil, ali v njem ropotal in vpil, ker je dobro vedel, da mora biti krava popolnoma mirna, da se mleko nabira v vimenu. Samo ob gotovih natančno določenih obrokih je hodil v hlev, da je svoji govedi postregel. V svojem hlevu Boštjan ni imel ne palice na biča. Z lepo, z božanjem je skušal pri živini opraviti. Od dekle, ki je molzla, je zahteval, da je morala s kravami rahlo ravnati, ne vpiti, ne jih pretepati, ne suvati; to jo le razdraži in jo naredi uporno, da mleko nalašč pridržuje. Pač pa je skrbel Boštjan za snago. Krtačil je pridno vsaki dan svojo živino, nabijal ji je dobro, da so bile krave vedno čedne. jL Domača knjižnica. Zadnjič sem vam pripovedoval, kako si najprej pripravilo primerno shrambico za naše dragocene knjige; potlej sem pa tudi priporočal, da pridno kupujte pripravnih in koristnih knjig, zakaj čemu knjižnica brez knjig čemu zibelka brez deteta? Jedno tako občekoristno knjigo v treh zvezkih sem vam že priporočil. Je-li bilo moje priporočilo zastonj, bom kmalu poizvedel pri g. založniku sv, Petra cesta st. 7fi ali pa v Ničmanovi p r o d a j a I n i c i, Kopitarjeve ulice M. 2. Za sedaj pa pogumno nadaljujem in priporočam dalje: II. Kako ti je ime? ali vzorno življenje naših - vetih pri pro S nji kov v nebesih. Založilo »Katol. društvo detoljubo v«, tisk Kit. Tiskarne v Ljubljani. Štirje zvezčki. — Te drobne knjižice so nekakšno nadaljevanje »Zgledov Imgoljubnih otrok«, ie s tem razločRom, da v »Zgledih« se pisatelj ozira v prvi vrsti na mlada leta, v tej zbirki pa se pripovedujejo najvažnejši dogodki iz vsega svetnikovega življenja, i Ia. bodo oni otioei, kateii si kupijo te knjižice, Se pozneje rabili Ihko berivo, in pa da bi tudi odrasli ljudje ne prezirali teli bro-šuric. Saj bi bilo pač sramotno, ko bi kilo natančneje ne poznal niti svojega krstnega ali biimskega patrona. Torej vam ponujam in priporočam tukaj le to, kar bi si morali že sami iskati drugod. » priporočam pa le samo godovnjakom, marveč kar vsem navzkriž, ker je za vsskaga na moč koristno, da pridno prebira in premišljuje ter tudi zvesto posnema ž vljenje svetnikov. V I. zvezčku je mikavno opisano življenje sv. Antona Padovanskega (6 kr.). Ta svetnik je po svoji čudežni po-mo' i tako slovit po vesoljnem svetu in Se posebej pri nas, ki -ino sosedje njegovega nekdanji ga prestavnega delokroga, da se mi zdi res odveč, Se posebej priporočati opis njegovega življenja, in to cel6 mnogim Antonom po Slovenskem. — II. zvezček, (H kr), nam opisuje veselje in žalost sv. Jožefa po sporočilih sv. evangelija. To knjižico bi pa res morali imeti v vsaki slovenski hiši: pivič zato, ker Ia premogočni svetnik ni le patron vsem Jožefom, marveč je tudi poseben priproSojik vzem slovenskim družinam, ker je naš deželni patron; drug č pa tudi zato, ker so tudi sli venske hiše tako narejene, da je v vs^ki kaj žalosti, pa srčno želim, da bi je ne bilo ali pa da bi jo vsaj znali vsi tako voljno prenašati, kakor jo je znal sv. Jožef, in da l'i vsi iz nebes prejemali toliko nebeške tolažbe in toliko svetega veselja že tukaj na zemlji, kakor sv. Jožef. — 111. Sv. Frančišek Asiški (6 kr.) se po pravici prišteva onim slavnim možem, kateri so svetu neizrečeno veliko koristili že v svojem življenju, katerih vpliv pa še po smrti ni ponehal, marveč se Se povekšal, in njih neumrljivi spomin bo blažil ljudi, dokler bo stala sv. cerkev, t. j. do konca dnij. Dokaz so nam njegovi re-ilovi v samostanih in mej svetom. Kdo bi se torej ne zanimal in vnema I za čast lakega svetnika! — IV. Sv. Frančišek Šaleški (5 kr.) se je pa odlikoval po svoji izredni krotkosti in ljubeznivosti ter ves čas, od svojih detinskih let do svoje blažene sinrti živel v popolni nedolžnosti. Zarad njegovih prelepih spisov, mej katerimi posebno slovi njegova »Filoteja«, ki jo ravno sedaj tiska »Kat. Tiskarna« v novi izdaji, prištela ga je sv. cerkev cerkvenim učenikom ter mu s tem prisodila čast, ka-koršno ima do sedaj le 22 svetnikov. Odkažite torej blagohotno tudi tem drobnim knjižicam, ki se bodo še nadaljevale, koteč v „domači knjižnici" ! DomaČi zdravnik. Pod tem naslovom prinašal bode »Domoljub" sem ter tja kratke nasvete, kako si pomagati v slučaji bolezni s priprostimi domačimi zdravili. Zdravje je najdragocenejši zaklad, ki ga imamo; toda prav ceniti ga vemo velikrat še le potem, ko smo ga zgubili. Zato smo dolžni skrbeti za to, da si zdravje ohranimo ali če smo jo zgubili, zopet nazaj dobimo. Za danes hočemo našteti nekatere najnavadnejše bolezni in preskušena domača zdravila zoper nje. Gliste. Vzemi dve žlici črnivčevega semena in posti se vsaj dve uri potom. — Zreži čebulo in jo namoči v vodo čez noč. Pij to tekočino na tešče. Griža Vlij v krop malo kisa ijesiha), pomoči vanj vkup zložen prtič in ga deni hitro bolniku na trebuh. Za znotraj je najboljše zdravilo žganje, v katerem so bile črnice (borovnice) namočene. Dve žlici tega žganja vlij v čašo kropa in to izpij. - Če tega nimaš, skuhaj v mleku janeža in pij. Ce prvič ne pomaga, napravi gorki obkladek še enkrat. Hripa. Spoti se dobro in — ozdravljen boš. V ta namen pij čaj iz lipovega cvetja in pelina. Knajp svetuje poleg čaja, da se tudi umiješ vsako uro po vsem životu z mrzlo vodo in hitro zopet odeneš. Kamen Nekateri ljudj« svetujejo sok iz korenja, Knajp pa čaj iz preslice in brinovih jagod poleg pre-sličnih obkladkov. Kašelj. Zoper kašelj je najboljši lapuhov čaj; pa tudi vijolični, lučnikov in lipov je dober. Urno pomaga sopar senene zavrelice, katerega vdihavaš za četrt ure v se. Kolika. Pojdi v posteljo, da se segreješ. Pij čašo mleka, v katerem se je kuhalo malo sladkega janeža, ali pa vlij nekoliko Črnivca v krop in pij. Nahod. Če si nahod dobil, pojdi za pol ure pod milo nebo na izprehod, da se segreješ in potem pojdi v gorko sobo. Očesni katar. Izpiraj bolno oko trikrat na dan z galunovo ali medeno vodo. Otekline. Za otekle žleze, za gušo (krof), dokler ni prestara, jc hrastova skorja najboljše zdravilo. — Na vroče otekline nakladaj pokuhan seneni drobec. Če se pa gnoji, deni na oteklino prtič, v katerem je nekoliko grškega sena, namočenega v kropu. Za smeh in kratek cas. (Težka odločitev.) — Janez ima v žepu zajutrek: sveža jajca in tobak. Med potjo opazi, da so jajca strta in tobak iz mehurja. „Kaj čem sedaj s to zmesjo" — pravi sam pri sebi — „ali bi jo snedel ali pokadil.'" Po zimi. „Če me v osmih dneh ne plačate, vas moram tožiti l" — Dolžnik: .Kaj, že v osmih dneh.' Pomislite vendar, kako so sedaj dnevi kratki!" Runanilo. — .Spoštovanemu in dobrosrčnemu občinstvu naznanjam, da sem se tukaj naselil kot berač. — Z velespoštovanjem: Janez Krumpec." Pri zdnmiiu.) — Zdravnik bolniku: .Nekaj dni se morate zdržati vina, piva in vseh pijač, ki Človeka razburijo; piti smete le vodo!" — Bolnik: .Ali ravno roda me najbolj razburi, kadar io moram piti." Ženitbem ponodba.) — .Tajnost častna reč, vera zasebna reč. denar glavna reč, vse drugo postranska reč." Izpred sodišča) — Sodnik: .Zaušnica velja pet goldinarjev!" — Zatoženec (za-se): .Slabo so jo cenili. Ta jih je bila vredna najmanj deset!" Bistroumnost^ — V neki hiši na kmetih so glumači pozabili malega otročiča Vse ugiblje, kdo in odkod da bi bil. Hišna mati pa pravi: .Pustimo ga, da odraste. potem bo že sam povedal!" Moderno Človekoljubje.^ — Pri nekem bogatašu v mestu je pojedina. Ko je bilo že mnogo napitnic, vzdigne se hišni gospodar ter pravi: „V obilnosti naj se tudi revščina ne pozabi. Živeli vsi mestni reveži!" Računska naloga. Bilo nas je v krčmi 27. Skupen račun za vse je znašal 12 gld. 99 kr. Možje so plačali po 99 kr., žene pa 29 kr., mladeniči po 49 kr, dekleta po 39 kr., dečki po 19 kr. — Koliko je bilo mož, žen, mladeničev, deklet in dečkov: Besedna uganka. a a a e e 0 0 0 0 k 1 1 1 s ž ž Razvrsti te črke tako, da se navpično in vodoravno bero besede, ki pomenijo: 1, del telesa; 2. tovorna žival; 3. orožje nekaterih živalic; 4. cvetica, ki redko kedaj cvete. Rešitev ugank v zadnji številki: Računska naloga: V prvi hiši so dajale po 3 jabolka za 1 krajcar in sicer jih je prodala prva 21 jabolk za 7 krajcarjev, druga 24 jabolk za 8 krajcarjev in tretja 30 jabolk za to krajcarjev. Potem so šle v drugo hišo in so prodale ostala jabolka vsako po krajcarju in sicer je imela prva še 6 jabolk ter je dobila zanje 6 krajcarjev, druga je imela še 5 jabolk, je dobila torej 5 krajcarjev in zadnja je imela še 3, za katere je skupila 3 krajcarje. Ako soštejemo pri prvi. ima 7 in 6 = 13 krajcarjev, druga ima 8 in 5 = 1 3 kr. in tretja ima 10 in 3=13 krajcarjev, torej ima" res vsaka ravno toliko denarja kot drugih vseh ena. Prodale pa so tudi vsa jabolka; prva jih je prodala 21 in 6 = 27 jabolk; druga 24 in 5 = 29 jabolk ; tretja pa 30 in 3 = 33 jabolk; in slednjič še enkrat povemo da jih je ena dala toliko za 1 krajcar, kakor druga. ' Ta naloga se da pa še na drug način prav rešiti. ... ., prv? so P«-a v uganili: Matija Rant, nadučitelj na bobrovi Micika in Jerica Beguš v Kamnah (Bohinj), Matevž Vrbič iz Kosez pri Vodicah. Besedna uganka: Selce, lonec, osel, vile, Esen Novice, Cene, In. Torej so začetne črke pokonci dol' Slovenci. Zastavica: Vrana rana — Ana. Zadnji dve so prav uganili: Karolina Petrič v Vipavi; lanez Ažman v Kropi; Franc in Ivana Bore v Sm.rci pri Kamniku; Fran Fabijančič v Mokronogu; Ivan Jalen v Hlebcih; Micka ,„ ri-a Begu! v Kamnah (Bohinj), Marica Vojsk v Podvincih pri iw Min k a Aljaž in Barhika Frzar v Šenčurju pn Kranju; Matevž Verbi' v Kosezah pri Vodicah; Andrej Porenta v Virmanih pr. Stari'loki- Albin Pleško v Ljubljani; Valentin Sulnik v Pralah; Anlrei Maček v Domžalah; Janez Stare v Jereki (Bohinj); J. Fahir na Rakeku- Ivana Bani v l.jubljani; Matija Rani na Dobrovi; Ivan Strgar v Bitnjah; Simon Jelene na Jesenicah; Rozalija Murnik v Velikih l.aščah; M. Bobnar v l.ahovičah. Slovarček nenavadnih besed, Jezuitizem. Udje Jezusove družbe, ki io je vstanovil sv. Ignaci l.ojolski. se imenujejo jezu i t je. Jezusova družba je storila silno veliko za krščanstvo in človeštvo. Treba se je le spomniti misijonov na Japonskem, na Kitajskem, v Indiji, v Ameriki. Iz Jezusove družbe so izšli apostolski sv. Frančilek Ksaverij, prečisti sv. Alojzij, ljubeznivi sv. Stanislav, marljivi sv. Janaz Berhmans in Cula vrsta drugih svetnikov. A naravno je: kar Bog in dobri ljubijo, to hudič in njegovi hlapci sovražijo Jezuite so začeli vsi nasprotniki sv. cerkve strašno sovražiti. Saj ne pravimo, da bi vsi jezuitje bih brez madeža. Med dvanajstimi apostoli je bil Judež, kako bi bilo mogoče, da ne bi »e v Jezusovo družbo vtihotapil ta in oni, ki tega imena ni vreden r Toda zato jih nasprotniki sv. cerkve ne sovražijo, saj vidimo, da ne sovražijo najgrših sleparjev in najnesramnejših vlačug. ampak jezuite sovražijo, ker so jezuitje močna obramba sv. cerkve. Kar se jc mogoče izmisliti grdega, nepoštenega, gnusnega, to so si izmislili o jezuitih; in grdo. nepošteno, gnusno ravnanje imenujejo jezuitsko in jezuitizem. Ko so pa enkrat besedo umazali, jo zopet najrajši pride vajo katoliški cerkvi in nje služabnikom. Kar hočejo svojim pristuditl, pravijo, da je jezuitsko. Jezuitizem jim torej rabi za psovko, da ž njo psujejo škofe, duhovnike in poltene katoličane. Album. Rimljani so imenovali album belo desko, na katero so zapisavali javne odredbe in ukaze. Sedaj pa imenujemo album kako knjigo za fotografije, za kratke spominske pesnice, tudi za zbirko risb, podobic itd. Časih prijatelji in znanci komu za god, za petdesetletnico ali c kaki drugi priliki dajo tako knjigo, ter vanjo denejo svoje fotografije ali pa zapišejo vsak nekaj spominskih vrstic. Po domače bi rekli taki knjigi spominska knjiga. Anarhizem. V današnji človeški družbi ni tako, kakor bi moralo biti. Nezadovoljnost sc širi vedno bolj. Nekateri menijo, da jc vsega kriva zasebna lastnina. Ko bi nihče nič svojega ne imel, tako sodijo, bi tudi eden več ne imel kakor drugi, vse bi bilo vseh in vsi bi bili zadovoljni, /.ato hočejo preosnovati človeško družbo, odpraviti zasebno last in jo izpremeniti v skupno last. Imenujejo se komunisti, njih mnenja pa komunizem (comunus je namreč to, kar skupno). A niso vsi komunisti enih misli. K ni hi najraje vse imetje, zemljišča in tovarne, blago in stroje podržavili. Država, družba naj bi bila vse, in družba naj bi skrbela za vse. Ti komunisti se imenujejo s posebnim imenom s o c i j a 11 s t i. Ker pa mnogi izmed njih terjajo, naj bi ljudstvo samo vladalo, zato se imenujejo demokratični socijalisti ali socialni demokratje. Drugi pa zopet niso zadovoljni, da bi bi bilo vse državno, ampak hočejo, naj bi se porazdelilo med občine ali delavske skupine. Pravi se jim anarhisti. Seveda s tem se 111 vse povedano. Vsem komunistom skupno je sovraštvo zoper vero in krščanstvo, zato hočejo državo in družbo brez vere in cerkve. Anarhisti pa še posebej skušajo doseči svoje namene s silo. Brez sile, brez krvi, pravijo, ni mogoče kmalu doseči tega, kar želimo, zato naj teče kri! Dokler so kralji in cesarji na sveti, ne bomo vladali mi, zato moramo s silo po-'usiti prestole. Anarhizem je potemtakem nauk brezvladja, upora, umorov, sile. In res so prvi anarhisti sami morilci. Morilci so bil francoski anarhisti Ravascol, Vajant, Henri. Anarhist Ka-. . ant,° lu um()ril predsednika francoske republike Karnota. anarbi« I' ,"-1 |e.zaboclel avstrijsko cesarico Elizabeto. Veliki ■ 10 ;,cia,: -'-e hujskajmo ljudi, delajmo jih Lšdeva • u v tnkrat l,odiviai°. pride samo obsebi krvavo Uakunin "k ani,rhizm» je bil sredi našega stoletja Rus jggr Prihodnja itevilka »DOMOLJUBA« Izide dnč 6. aprila 1899 zvečer. DanaJ, 4. marca: O rade«, 4 marca: Line, 11. marca Trat, 11. marca: Loterij« It e srečke. 44 40 15 37 77 18 34 48 4 2o 11 79 24 78 16 84 89 71 38 70 M ♦ n u ♦ u l N l * n y ♦ n u Blagorodni gospod Gabr.Piccoli, lekarnar „p**i angelu", dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII., v Ljubljani, Dunajska cesta. Brezje na Sp. Štajerskem 14. nor. 1898. Vaše blagorodje! Ker smo se ie velikokrat prepričali, da je ta Vaša tinktura za želodec, katero je rabila že cela moja hiša z najboljšim uspehom. res najboljše sredstvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen. To potrjujem s tem, da Vam izrečem svojo naj-iskrenejio zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno škatljico tinkture za želodec z 12 ter i mi stekleničkami in jeden lonček Glicerin Crime. Toma i Dobe k. S spoštovanjem M ♦ n ; Pošljite mi s poštnim povzetjem pod spodaj stoječim napisom 24 steklcničic izvrstne ,želodčne esence" ki se rabi z najboljšim uspehom. Joief Cemko, župnik, Vuhred. — Štajersko. Pošljite mi s poštnim povzetjem 12 steklenic Vaše želodečne tinkture. Naš gosp. župnik Belec jo vsakemu bolehnemu prav gorko priporočajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi. S spoštovanjem Ivana Vidas pri Sv. Martin u, p. Sv. Nedelja, 369 12—4 1 S- Domenita d' Albona, Istria. secs^ca^ci^Eza^Men t u i u i u t t n M S l M ♦ n l u ♦ n Moka a mlina Viako-ta Majdič-a 7 Kranju oddaje se po engroa-oenah v plombiranih vrečioah po 10 in 25 kil v prodajalniol Maksa, Domicelj-a V Ljubljani, Rimska cesta vis a vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domaČega naSega mlina dandanes tudi na tujem u- j. Pse*h«fprrj7rr7.jvajiiiii isiiifui preje krldlstllne krogljice huenmaue« M -t;ir"/n:».......^Ravnikov priporočeno domače zdravilno *red»t»«. - . j, kr0yljiee. I'.,slne desetletij dobro r j j Ako se sveta Vnaprej po#>, velja s poitnino vred. l - krofi J « y > gld 2 30. 3 zavoj. gid. 3 35. 4 zavoji gld 4 4 ■. o zavoje; gld. J- ', 10 zavojev g.u. (Manj od zavoja se ne poSije) . ... ' Zahtevajo naj se izrecno ,.T IVrhoferjeve odvajalne kropljiee ter naj se pazi. da ma vsaka ca ra P. krov« rudrf-e ■ -k.v n ime .1. l'se, li,.fer. kakor;,,o naj je tuli ra navodilu za ni^ralm. Balzam za ozeblino J;^"' 1 lonček 40 kr.. franko poslan 65 kr Trpotcev sok. steklen;-a kr. Balzam za Stollovi kola - preparati izvrstno krepčujoči blodeč in živce. Liter kola-vina ali izlečka 3 gld . po! iitra 1 gl l. 60 kr.. četrt litra 85 kr. (■ren ka že i ode na t i n k t u ra fpreje življenjska eser.ca ali PraJke kaplj ce. Lehkotno odvajajoče sredstvo, oži.ija in Razun tukaj omenje&ih izdelkov ima je vse v avstr j-k h časopis li naznanjene tu- in in zeniske farmacevtične specija itete ::. se vs pre imeti. ■: bi; l; ne b lo v zal p . na zahtevanjc toč:.o in po ceni pr-skiLe. PoSiljat*e po poŠti zvr- se li.> :trcje pr.»ti predpojiljatvi zneska, večje pa tudi pr^ti p> vz-t i — Ce >>e denar naprej poSlje najbol «r po pottnej nakaznici), je poštnina dosti nižja, nego pri piiMljatvuli - povzetjem. krepča ?. de-. ter pospešuje prebavljanje. Stekl. 22 kr.. dvanajst stekl. gld. 2- Balzam za rane steki. ao kr. Taniioeliiniii poiiiadaJhp08feerr: jeva,na.b ljesre istvozarast as,lun''ek2gl. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Steudela, loni'ei< 50 kr.. franko po> an 75 kr. I niversalna eistilna sol \V. Bulrlelia, domač« sre dstvo proit slai.emu preliavljanju. Z»voj gld !• — V zalogi >Katol Sko Hu-kvarne« je izSla in se iobiva po vseh knjigarnah v četrUm pomnoženem natisu za slovenske gospodinje in kuha rice prepotrebna knjiga kuharica ali navod umetno kuhati navadaa in imenitna jedila Spisala m na svilo dala Magdalena PI e nv e i s. — Tej novi izdaji je pridejajv obširen dodatek katerega je »pisala M. Lavtitar. Vkljub temu. da je v-e-bina knjige vsled dodatka zdatno obSirneja. kakor v pr jSuib izdajah. Kn;.ga obsega t novi itdaji 398 stranij, ostala je cent stara, namreč za nevezano 1 gld. 50 kr., za vezano v platno pa gia ; 10 kr. več. i Mi t 11 iliioaLjBlIjaiiilMOiUiR registrovana zadrusra z neomejeno zavezo. v Knezovi hiši, Marije Terezije cesta štev. I obrestuje hranilne vloge po 4 . ' o brez odb tka rtntnega davka. k^teregi posojilnica sama za vl< ž j ke plafiuie. 357 5_5 Uradne ure razun nedelj in praznikov v»ak dan od 8 — 12. ure dopoldne in od 3 -6. ure popoludne. Poštn hran. urada štev. 828 400. — Telefon štev. 57. »Posojilnica is hranilnica v lirami, registrovaua zadruga z neomejeno zavezo" obrestuje hranilne vloge po 389 6 -5 ^ndhnll 1 Htna *ro|>U» T M liitr inoni ka JUllJUii največja in najnovejša izumitev . imajoča vsled i zb o r n o prirejene tr<>hljin® cevi presenetljivo močan in učinkujoč ZVOk!! PrekaSa vse dos daj izumljeno. Vsak na ustno harmoniko »virajoči je oveaeljen te nove izumitve' Izredno lini glasovi, dvozvočni, n.tj večja trpežnost. Pridejana je temu izbornemu glasbilu nova sol». vsled katere moro vsakdo takoj najnovejše koračnice, plese, pismi itd., svirati'! Najiz-bornejša zal«va oaobito o dolgih zimskih večerih. Priporočljivo za dar ob vsaki priliki. Cena s šolo, zavojem in poštnino vred »aino ^ld. S-**;*-Razp 8iljapr«.tipredpla<;i Oskar Eisenschniidt, razposiljatelj glasbil v Pragi, Goldschmiedgasse 4. r Pri narotitvah naj ne napiAe natančni naslov. 4 376 ' 5 4 "L °l„ o-o t. j. 4-75 gld. ter plačuje rentni davek. Račelništvo. Kar Pekovskega učenca sprejme takoj M AmbroUt v Mojstrani na o r e n jsk e m. 400 H-3 • <1 r-«» Liniment. Capsici compos Hoi t« lekarna Rlohter-Jeve 7 Pragi 24-11 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo |e dobiti uosodioa po 40 kr., 7U kr in I gld m>-h lekarnah. Zahteva nai se to sploh priljubljene domače zdravilo kar kratko kot 769 40 — 23 Richter-jev liniment i .sidrom ter sprejme u previdnosti le v steklenicah i mano varstveno marko rsidrou kot prlttM. Richtor jeva lekarn« pri alatem leva t Pragi. Dva sposobna pomočnika in učence «» sprejme takoj Ivan Demšar, kovač v Ljubljani. V najem ae da gostilna in prodajalni ca - k i-rijskim blagom, blizo farne cerkve in železuičiie postaje i v-emi gospodarskimi poslopji vred. Zraven jo tudi njiva, travnik in gozd. , „ 398 (3—3) Janez Koprlvec v Zalili, p. ViSnjagora. Preselitev trgovine. Uljudno naznanjam, da sem preselil »vojo prodajalnloo iz barake za knezoSkofijsko palačo na Pogačerjevemtrgu (zavod6)v Semeniščno poslopje na istem trgu, kjer bodem nadaljeval prodajo leane, pletarske In sitarake robe, ilme in morske trave. — Zahvaljujem se oh jednem slav. občinstvu za doslej izkazano naklonjenost in zaupanje ter se priporočam tudi v bodoče v obila naročila. 3r0 12—8 Odličnim spoštovanjem Matko Arko. Krepkega dečka li —15 let starega, kateri ima veselje do trgovine, sprejme tvrdka Fran Fischer v Kamniku. 405 2—2 100 komadov lepih orehov po 2'/,—3 melre dolgih ima na prodaj Matej Buh v Z a dob ji štv. 2, župnija Lučine, poŠta Gorenjavas. 407 2-2 100 dO 300 l\l na meaeo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zn;ube. ako hoee prar lajati postavna dopuičen«