Entered as Second Clasa Matter April 22, 1910, at the Post Office at Rockland I,ake, N. Y.; under the Act of Congress of March 3, "1879. Ali ste že obnovili naročnino na list "Ave Maria?" Izhaja začetkom vsakega meseca Izdajajo Slovenski Frančiškani v Rockland Lake, N. Y. Published Monthly by HRANCISCAN FATHKRS Naslov za dopise in naročnino je "A VE MARIA' Rockland Lake, N. Y. Sianc: ia Ameriko cclo lelo $1.00 Za Evropo sam $1.25. SUBSCRIPTION PRICE $1.00 FOR YEAR For Eorope $1.25. Vsebina 9. zvezka: Pouk o najvažnejšem vprašanju..... 13? Drevo življenja......................................141 V boju za krono................... 143 Mladi junak ............................................145 Pred Tabernakelnom ....,....................147 Praktičen katoličan v Ameriki............149 Iz naše torbice........................................151 "Amerika in Amerikanci!" — to smo že parkrat toplo priporočali v našem listu. Danes zopet povdar-jamo, da ne bo spolnil svoje narodne dolžnosti, kdor se ne bo naročil na ta list. Če ga ne misliš brati, ga pa naroči zato, da dobro stvar podpiraš! Stane $3.00. "Zlata Doba" je krasen list, katerega prav toplo priporočamo vsem rojakom. Cena na leto je 45c. "Dom in Svet." Ta mesečnik prav toplo priporočamo vsem našim bralcem, da ga krepko razširjajo po slovenskih družinah. Stane $3.00. "Cvetje iz vrtov sv. Frančiška," je glasilo tretjega reda sv. Frančiška. Stane 75c. "Domoljub" je krasen političen tednik iz slovenske domovine. Stane $1.00. "Duhovni Pastir" je izvrstno ure-jevan list za pridigarje. Vsem slovenskim duhovnikom in tujim duhovnikom, ki imajo slovenske žup-ljane po svojih župnijah, kakor tudi rojakom, ki ne morejo čuti sloven-kih pridig v nedeljo, ta list toplo . priporočamo. Stane $2.00. "Primorski List" je list primorskih Slovencev. "Mir" je glasilo Slovencev na Koroškem. "Novi čas" je glasilo Goriških naših rojakov! "Slovenski Glasbenik," je glasilo slovenskih organistov in posvečen cerkvenemu petju mej Slovenci. Cena 75c. "Slovenec," politiški dnevnik Slovenske Ljudske Stranke v Ljubljani. Izvsten dnevnik. Cena $8.00. "Slovenski Učitelj," posvečen slovenski vzgoji, zlasti učiteljem in • veroučiteljem. Cena $1.25. "St. Raphael's Blatt," Limburg, a.d. Lahn, Germany. Glasilo nemške Rafaelove družbe. Cena 75c. "Der Auswanderer," Kienmayer-gasse, No. 11. Wien XIII/3. Glasilo avstrijske Rafaelove družbe. Cena 75c. "Euharistiški Glasnik," hrvatski mesečnik iz Zadra posvečen češče-nju presv. Rešnjega Telesa. Cena 50c. "Straža," neodvisen političen list za slovensko ljudstvo, je najuglednejši list štarjerskih Slovencev. Izhaja trikrat na teden. Stane na leto $3.40. "Slovenski Gospodar," gospodarsko in politično glasilo S. L. S. na Štajeskem, je najstarejši in najzaslužnejši tednik naših štajerskih rojakov. Letna naročnina: $1.20. "Naš Dom," glasilo slovenske mladine, stane za celo leto 75c. "Glasnik Najsvetejših Src," slovenski nabožni list, izhaja vsaki mesec, stane za celo 50c. Uredništva teh listov nam pošiljajo svoje liste v zameno. Mi zato te liste prav toplo piporočamo svojim naročnikom. Naročnino radi sprejemamo mi in pošiljamo na svoje mesto. Ali prihaja list "Ave Maria" redno vsaki mesec? Ako ne, sporočite! UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO "AVE MARIA" SE JE PRESELILO iz Rockland Lake, N. Y. v novo stanovanje 21 NASSAU AVENUE BROOKLYN, N. Y. -» • •--«-- Vsi dopisi, vsa pisma, naročnina, reklamacije, sploh vse naj se v prihodnje naslavlja le na ta novi naslov in ne več na Rockland Lake. V eč o tem sporočimo v prihodnji številki. Tu je v prihodnje tudi pisarna družbe sv. Rafaela in sedež slovenske Rafaelove družbe za Ameriko. New Yorske in Brooklynske Slovence vabimo, naj nas o priliki osebno obiščejo na našem krasnem novem stanovanju. Nassau Avenue je kakih 10 minut od Williamsburg mostu, kjer se kahko vzame tudi električna "Crosstown." K nam vodijo tudi še vozovi: Union Ave., Graham Ave., Lorimer St. Vse te križajo Nassau Ave. en sam block od naše cerkve Sv. Družine. t ..'J . '/! *■ S l-:.*pl k ■ '■ .. ■ v'.. ' • n.' -- ■ Izdajajo Slovenski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. Po odloku kardinala JOHN FARLEY-ja je "Ave Maria" cerkven list in družba Sv. Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena. v v v Pouk o najvažnejšem vprašanju. Spisal A. Tomec. 3) Zdaj vemo, kaj nas Bog uči in kaj satan, vemo kaj nas uče duhovniki, namestniki božji, in kaj brezverci, namestniki satanovi. Vemo pa tudi, da če duhovnikom verjamemo, verjamemu Bogu, ki je večna resnica, in če verjamemo brezvercem, verjamemo satanu, ki je oče laži. Imeti nas toraj hoče Bog, imeti satan. Bog hoče našo srečo, satan nesrečo. Dva gospodarja sta, — le enemu je mogoče služiti. Dva tabora sta, — le za enega se nam je odločiti; ako si z enim, moraš biti proti drugemu. Žal, da je tudi med našim dobrim in vernim narodom toliko satanovih apostolov in njihovih strupenih listov in spisov. Njih glavni namen je trgati vero iz src slovenskih rojakov in sejati pogubonosno seme protiverskih naukov. S svoji mi zmotami in krivimi nazori, s svojimi napačnimi, zvitimi, največkrat naravnost izmišljenimi poročili o dogodkih, ki so s cerkvijo in vero v zvezi, zastrupljajo um in srca naših vernih rojakov. Ravnajo se natančno po Gospo- dovih besedah: "Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile." Ni je hudobije, katere ne bi predbaci-vali sv. cerkvi, ni je podlosti, s katero ne bi oblatili zdaj papeže, zdaj škofe, zdaj zopet navadne duhovnike. Kakor so nekdaj judovski duhovniki in farizeji na vse kriplje delovali proti Kristusu, ga smešili, obrekovali, očitali razne pregrehe, nič drugače ne delajo njih pravi nasledniki v današnjih časih naj se že imenujejo razsvitljenci, naprednja-ki, liberalci ali pa socijalisti. Poglavitna hrana njih listov so duhovniki. Duhovnik za zajutrek, far za kosilo, pop za večerjo. Gledajo mu v skledo, kaj je, brskajo mu po žepih itd. 0<1 zore do mraka, od mraka do dne, povsod in vedno so duhovniku za petami in gorje gorečemu duhovniku, ako dobe le senco slabosti na njem. Ako pa je ne morejo dobiti, si jo pa kar na lepem zmislijo. Zakaj to divjanje, zakaj to besno preganjanje sv. cerkve in namestnikov Božjih? "Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce." Vzemi duhovniku njegovo čast, skušaj mu vzeti veljavo in vpliv na ljudstvo in tako boš ljudi najlažje pripravil ob vso vero in ob vse zaupanje in prihajali bodo v trumah v tabor brezvercev. Zato najprej svojim žrtvam s svojim čudnim iii nedoslednim pisanjem zmešajo pojme, zasužnijo razum, vzamejo vso razsodnost, moč in voljo, da bi ne mogli slediti resnici in spoznati laž, da ne bi sami preiskovali in se prepričevali, kaj in kje je resnica, kaj in kje je laž. Najprvo skalijo vodo, potem pa v kalni vodi ribarijo. In tako uboge zaslepljene žrtve postanejo sužnji njihovih lažnjivih listov in krivih naukov. Mislijo, govorijo in delajo, kakor ti listi pišejo, verjamejo vse, kar jim ti listi pOročajo, pa naj bo še tako neumno, neverjetno in brez podlage. Nasprotno pa ne poslušajo nikogar, ne verjamejo nikomur, ki nasprotno piše in govori, če jim tudi resnico še tako jasno dokaže in jo kaže še tako v jasni luči. Resnicoljubom ne morejo verjeti ničesar, lažnjivcem, svojim zavodnikom, pa vse! Zavrgli so resnico in podvrgli se laži, — zapustili so svetlo luč verske resnice in tavajo v temi zmot in nevere, — odklonili so svobodo duha in razuma in se podali v sužnjost mesenih strasti, zavrgli so duha modrosti, resnice in pravice in nastopili pot zmote, krivice in hudobije! Od tod zmešnjave sedanjega časa, od tod na svetu toliko nemirov in nereda, od tod tolika pokvarjenost, od tod toliko hudobij, toliko sovraštva, toliko prepirov, toliko zločinov, nasiljstev in krivic...! 4) Med resnico in lažjo se bije dandanes hud, neizprosen boj. Resnica se nam kaže vedno v svoji pravi podobi in lastni obleki in nam slika laž tako, kakoršna je v resnici. Laž pa se nam vsiljuje v ponarejeni obleki in v mamljivi podobi, pod krinko resnice, ter nam slika laž kot resnico, zlo kot dobro. Zato moramo biti zelo oprezni, da nas laž ne zmoti. Paziti moramo, kdo, kaj in kako nas uči, kaj nam kdo oznanjuje, kaj se nam poroča, da slepo nikomur ne verjamemo, da vemo, kdaj, komu in kaj verjamemo. Ako se hočemo o resnici kake stvari prepričati, jo moramo dobro poznati, ne samo od zunaj, ampak tudi od znotraj, potem šele moremo o njej pravično soditi, je li dobra, ali slaba, ali se je naj oklenemo, ali jo zavržemo. Treba je stvar od vseh strani dobro pregledati, na vse strani dobro premisliti in pretehtati vse njene okolnosti. Poznati je treba tudi njene prijatelje in sovražnike, njih vzroke in namene. Ako poznamo onega, ki nas kaj uči, nam kaj oznanuje, priporoča in obljublja, da je resnicoljuben, pošten in pravičen, požrtvovalen in nesebičen in se mu vidi, da ne išče svoje koristi in časti, in da to, kar druge uči, tudi sam stori, da svojo ljubezen in resnico svojih besed in naukov tudi v dejanju pokaže, če ga poznamo, da je sovražnik vsake krivice, laži in zmote, da za stvar, katero zastopa, tudi kaj žrtvuje, ako ima za svoje trditve nepobitne in jasne dokaze in zanesljive priče in temu pritrdi tudi naša zdrava pamet in se vidi, da njegovi nauki, ako se po njih ravnamo, nam koristijo, tedaj je izključen vsak dvom, da bi nas hotel goljufati; mu lahko in brez skrbi zaupamo in se oklenemo, česar se je sam oklenil, delamo, kar in kakor on dela, ali delati uči in priporoča, obsojati, kar on obsoja. Če pa vemo, da je dotičnik na slabem glasu, da je sebičen, lažnjiv in hinavski, da rad čez druge zabavlja, o njih slabo piše in govori, ter jih sumniči, da se mu lahko kaj slabega dokaže, da za stvar, katero on* zastopa, nima temeljnih vzrokov, nobenih dokazov in zagotovila, če se zdi količkaj sumljivo, če je on prijatelj priznano slabe in sovražnik priznano dobre stvari, tedaj takemu ne moremo verjeli in mu za- SV. KLEMEN MARIJA DVORAK Apostol Oddaja iz reda RedenjptoristoV upati, ampak sklepati, da ga pri tem vodi le njegova lastna ljubezen in korist, ali pa sovraštvo in nevoščlji vost in skuša kaki dobri stvari le škodovati. Kdor je prijatelj dobrega, ta je tudi naš prijatelj. Ta ljubi in dela to, kar je nam v srečo, korist in bla- gor, sovraži pa in dela proti temu, kar je slabega in je nam v škodo in kvar. Kdor pa je sovražnik dobrega, ta je tudi naš sovražnik, in dela proti dobremu in sovraži dobro, ljubi in dela to, kar je slabo in nam škodljivo. 5) Kdo pa je začetnik vere, kate- ro katoliški duhovniki uče in razlagajo in jo mi verujemo? Ali ne Bog sam, ki je najprej govoril po prerokih, potem pa po Svojem Sinu Jezusu Kristusu? In kdo bi mogel reči, da je Kristusa kaj drugega nagnilo, da se je včlovečil, prišel iz nebes na revno zemljo, trpet toliko zaničevanja in preganjanja od sovražnikov, prebit toliko težav in bridkosti, uživat za toliko dobrot, katere 'je delil, le nehvaležnost in nasprotovanja, slednjič pa umreti grozne in sramotne smrti na križu, kakor le Njegova božja ljubezen in usmiljenje do revnega človeštva, da ga reši iz sužnosti in nesreče, v katero ga je spravil greh prvih stari-šev? Kristus je bil Bog in človek in kot tak ni mogel iskati nobene lastne koristi, ni ga mogla voditi Njegova lastna ljubezen in čast, saj je živel vedno v največjem uboštvu in zaničevanju, zato ni mogel učiti zmot in laži, ni mogel goljufati in slepariti, Ni Ga vodila strast in sovraštvo, ne žel ja pa bogastvu, imenit-nosti in slavi. Torej kaj je drugega iskal na zemlji, kakor le srečo in blagor človeštva. kaj je učil drugega, kakor le resnico, nezmotljivo božjo resnico? Kako so Ga po nedolžnem sovražili, tožili in slednjič umorili na križu! Vse Njegovo življenje je bilo sveto in čudežno, sama žrtev ljubezni do človeka . Kako je sovražil vsako krivico in hudobijo! Kako je pobijal laži in zmote nasprotnikov ! Kako je učil in priporočal čednost, pošteno in pravično življenje! Kako jasno je dokazal s svojimi čudeži, posebno pa s svojim vstajenjem od smrti, resničnost svojih naukov in da je On res obljubljeni Odrešenik, Sin božji! 6) Živ dokaz resničnosti Jezusovega božjega nauka in Njegove vere je tudi Njegova katoliška cerkev, katero je On vstanovil, da Njegov nauk širi in oznanuje po vsi zemlji, ki je kljub vsem viharjem in najhujšim preganjanjem od njenega začetka do današnjih dni ostala nepremagljiva skala. Ali moremo toraj nad resničnostjo Kristusovega nauka in Njegove vere še dvomiti? 7) Toda kakor Judje, ki so bili priče Jezusovih čudežev, niso hoteli verovati v Njega in so Ga sovražili, preganjali in slednjič na križu umorili, kot največjega hudodelca, dasi so Njega roke le blagoslov in dobrote delile, Njegove usta le čednost, resnico in pravico, mir, ljubezen in spravo oznanjevale. Tako tudi sedanji brezverci nočejo verovati, kar cerkev uči, ampak jo sovražijo in preganjajo kot največjo zatiralko in sovražnico človeštva in bi duhovnike, svoje najboljše prijatelje in dobrotnike, ko bi bilo mogoče, od prvega do zadnjega pomorili, kot največje hudodelce in sovražnike človeške družbe. 8) Judje po iskali ugovorov, da hi Kristusove nauke ovrgli, ker jim niso ugajali, ker Kristus ni bil tak, kakoršnega so si sami želeli, da hi namreč vstanovil posvetno judovsko kraljestvo in Judom podvrgel vse druge narode. Zato so se raje opirali na ugovore, četudi so bili še tako neutemeljeni. Rajši so verovali, da z Belcebubom izganja hudiče, kakor pa, da hi ga spoznali za Sinu Božjega, za Mesijo, katerega je Bog obljubil, preroki napovedovali in kakor je sam s svojim svetim življenjen, s čudovitimi deli. Rajše so se pustili vladati slepi strasti in napuhu, kakor pa zdravemu razumu. Ravno tako delajo tudi sedanji brezverci. Vse resnice sv. vere, ki so jasno dokazane, o katerih nam" priča že naša pamet, priča tudi zgodovina in skušnja, hočejo ovreči in na njih mesto postaviti svoje pogubne in puhle nauke in zmote, zato, ker nauki vere zahtevajo čednost in dobra dela, česar se pa člo- veška strast in samopašnost boji, nevera pa človeštvu dovoljuje vstre-zati strastem in delati po lastni volji. 9) Pa ti ljudje niso zadovoljni, da so sami. odpadli od Boga in vere in da sami tavajo v zmotah, ampak hočejo tudi druge od Boga in vere odtrgati in nesrečne storiti. Posamezniku, družini, občini, narodu, državi in celi človeški družbi vsiljujejo liberalizem, socijalizem, materijalizem in svobodomiselstvo. Pravijo sicer, da niso proti veri in da delajo le za napredek in svobodo, za mir in blagor človeške družbe, to pa le zato tako pravijo, da bi katoličane zazibali v spanje, da ne bi proti njim nastopili in da bi tako oni lažje svoje namene dosegli, kajti njihova dela, njihovi nauki in njih sadovi, posledice njihove vzgoje, nam jih kažejo v vse drugačni luči, kakor se oni kažejo. Zato pa mora biti naša prva skrb poučiti se, kaj je vera, kaj nas vera uči, kakšni so njeni razlogi in kakšni njeni sadovi, kdo je njen začetnik, kdo so njeni oznanjevalci. (Dalje.) sAAAAAAAAAAAAAAAAAA.^ v Drevo življenja. Piše G... (Dalje.) ^ ^Juj^^^^jfu^^^AA^^A AAAAA. Kakor družinsko življenje, tako je bilo nad vse žalostno tudi družabno življenje. Sužnji so bili brez pravic. Morili so jih kakor živali. Ko so se postarali, se za nje ni nihče zmenil. Nek imeniten Rimljan je vkazal metati sužnje ribam, češ, da mu ribe bolj diše, ako se hranijo s človeškim mesom. V takih razmerah so zdihovali milijoni brez upanja na boljšo bodočnost. Krvoločnost narodov se je najjasnejše kazala v bojih gladijatorjev. Sužnji, ujetniki in obsojeni so bili prisiljeni, da so se med seboj morili, ali da so se borili z divjimi živalimi v slast krvoločnega ljudstva. Stari in mladi, možje in žene, priprosti in imenitni, so se veselili, ko so gledali, kako teče kri v potokih. Več sto ljudi je moralo dan na dan nastopiti, da so se med seboj morili. Ljudstvo je vriskalo od veselja, ko je videlo mojsterski ubodljaj, ki je končal življenje nesrečne žrtve, razjarjeno je upilo, če se je kdo hotel rešiti smrti. Ljudje so bili brez srca. Modrijan Sencka imenuje usmiljenost "pregreho slabotne duše." Mark Avrelij, katerega so sla- vili kot modrega moža, je prepovedal imeti usmiljenje z nesrečnimi. Cesar Galerij je dal prijeti reveže svojega kraljestva, spravil jih je na ladije in potopili so jih žive z ladija-mi vred na odprtem morju. Kako globoko je padlo paganstvo kljub svojemu bogastvu in svoji moči, predno je Kristus prišel na svet! "Tako daleč smo zabredli, nam kličejo voditelji raznih narodov, da dalje nismo mogli." "Naše pregrehe so neznosne, pa tudi neozdravljive" (Livij). "Mi smo se slabega tako navadili, da tudi najslabše lahko prenesemo" (Tacit). Ne splača se več živeti!" to je bil zadnji obupni klic pagan-stva. Največji najpremožnejši, najimenitnejši možje so izvršili vsled studa nad življenjem samomor. Človeštvo takrat tako bogato na denarju, vedi, umetnosti in moči, je bilo vendar tako revno na čednosti in upanju na boljše čase, tako revno je bilo, da ni čutilo v sebi moči in veselja do življenja. V teh žalostnih razmerah pride Kristus na svet; revnemu svetu poda roko v pomoč. Odkar je Kristus izgovoril pri zadnji večerji besede: "To storite v moj spomin!" in odkar so aposteljni prve vernike združevali v molitvi in lomljenju kruha, so se pokazali sadovi duha, sadovi presv. Rešnjega Telesa: "Ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, dobrota, dobrotljivost, vera, krotkost, zdrž-nost" (Gal. -5,22), postali so vsi prvi krist jani" enega duha in enega srca." Kaj je povzročilo to izpre-membo? Apostolsko Dejanje nam to pripoveduje (2,46): "In vsak dan so bili stanovitno ene misli v tem-peljnu in lomili so po hišah kruh in prejemali so jed z veseljem in pri-prostim srcem." Toraj presv. Reš-nje Telo je izpremenilo obličje zemlje, da je žalost in trdosrčnost izginila in da je povsod zavladala ljubezen. Prava zadovoljnost, sveti mir in tiha sreča je prebivala v družinah prvih kristijanov in v srcih dobrih otrok sv. Cerkve Jezusove. Ali Jezus dandanes ne dela ravno to, kar je delal v prvih začetkih krščanstva? Ali se je mogoče njegova mogočnost zmanjšala? Ali se je njegova ljubezen do nas ohladila? Ali mogoče ne prebiva med nami več v presv. Rešnjem Telesu tisti usmiljeni Samaritan, ki je, ko je še bival na zemlji, celil rane, lajšal trpljenje, delil dobrote, koder je hodil in kamor je prišel? O ne! V tabernakeljnu prebiva še vedno isto sveto in neskončno usmiljeno Srce Jezusa Kristusa, ki je navduševalo prve kristjane v bojih, jih varovalo v njih nevarnostih, jim delilo sveti mir in pravo srečo. In danes? Ali mi v današnjih dneh ne potrebujemo dobrega Jezusa in usmiljenega Samaritana, da ostane pri nas v teh razburjenja polnih časih, da nas varuje in brani v nevarnostih, ki nas dan na dan obdajajo? Ali ne potrebujemo Njega, ki je naše življenje in vstajenje, da nam lajša gorje sedanjega življenja? — Kaj je naše življenje? Naše življenje je nepretrgana vrsta potreb, ki jih moramo vsak trenutek zadovoljiti. Cela vojska skrbi nas oblega in nas spremlja od tistega dneva in od tiste ure, ko smo nastopili pot življenja in ne bo nas prej zapustila, kakor ob času, ko bomo utrujeni položili potno palico na grob, v katerem bomo mirno in sladko počivali. Beseda, katero je Gospod izgovoril nad Adamom, ko je grešil, se nad nami do pičice spolnjuje. "V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si vzet; zakaj prah si in v prah se boš spremenil." (Dalje. Nekdo nam je poslal naslednje pismo: "Naša K.S.K.J. zahteva od svojili udov, da naj spolnujejo svojo velfkonočno dolžnost. Rev. Tomšič, duhovni vodja, je poslal na vsa društva, spadajoča k tej Jednoti listke katere naj udje izroče spovedniku pri spovedi, ta pa naj jih izroči tajniku ali pa odpošlje duhovnemu vodju. Mi smo imeli skupno spoved in obhajilo. Udeležilo se je obojega nekaj nad polovico udov, nekateri so pozneje storili svojo dolžnost. Mnogi pa tega niso storili. Nekateri so celo naravnost rekli, da k spovedi ne gredo. Vprašam Vas g. urednik ali se ne pravito norce briti izTed-note in njenih pravil? Ali so pravila samo za nekatere?" Gospodu dopisniku povemo samo to, da se je obrnil na napačno adreso. Uradni list K. S. K. J. je Amerikanski Slovenec, Jednotin duhovni vodja je Rev. Tomšič v Forest City, Pa. Vendar pa mislimo: 1) Mi še nismo meli novih pravil K. S. K. J. v rokah, vendar pa že iz tega, ker je Rev. Tomšič, duhovni vodja Jed-note, poslal listke na društva, da se udje izkažejo, da svoje dolžnosti spolnujejo, sklepamo, da je on ravnal .samo po pravilih Jednote, saj je bil sam med delegati in med onimi, kateri so pravila sestavili. 2") Ako pa je Rev. Tomšič rekel A, mora reči tudi 1'.. Ako kdo svojih velikonočnih dolžnosti ni spolnil, ako mu je to bilo to mogoče, mora ga duhovni vodja sus-dirati in glavni urad suspensijo potrditi. Ako odbor ta tega ne stori, mora duhovni vodja odstopiti, ker ni 011 pri Jednoti samo za parado, ampak da čuva in brani katoliški značaj Jednote. V kolikor mi poznamo Rev. Tomšiča, smelo trdimo, da bode on svojo dolžnost storil, oziroma izvajal posledice. Poznamo ga kot značaj nega moža, ki se zaveda svoj ill dolžnosti pa tudi svojih pravic. Zdravi! V boju za krono. (Dalje.) 5. Ko trpinčijo Valerijana, postane hrup v sodni hiši. Tu reče Tark-vin, eden sodnih svetovavcev, la-komnemu Almakiju: "Obsodi ju v smrt, prilika je zdaj tu. Ako še dolgo odlašaš, razdele do zadnjega svoje zaklade med ubožce, in če ju naposled vendar le obsodiš, ne dobiš ničesar." Almakij veli, da ju vedejo v Jupitrov tempel, in če ne zažgeta kadila, naj ju obglavijo. Na potu tja ju sreča njima na veliko tolažbo Cecilija, ki je ves ta čas molila za njiju. Maksim, Almakijev pisavec, ki ju v tempel spremlja, se čudi, da gresta tako vesela in lahkih nog 11a morišče, razgovarja-joč se med seboj v bratovski ljubezni. Ne more se solz vzdržati ter ju nagovori: "Blagi in krasni cvet rimljanske mladeži! Vidva torej stanovitno zaničujeta malike ter gresta v smrt,- kakor na kako veselico!" "Ako ne bi vedela, da bo življenje, ki pride za tem, trajalo večno, ne bi bila tako vesela." "Katero pa bode to drugo življenje?" "Kakor je telo z obleko odeto, tako je duša s telesom obdana, in kakor moremo obleko sleči, tako bo tudi duša svoje telo odložila. Truplo, iz zemlje vzeto, se zopet v zemljo povrne in v prah premeni; pa bode zopet vstalo in potem nič več ne umrlo. Duša pa, če je čista, preseli se v raj, kjer v neizrekljivem veselju pričakuje vstajenja svojega telesa." Nato reče Maksim: "Ako bi se mogel prepričati prihodnjega življenja, o katerem mi pripoveduješ, preverjen sem, da bi mogel še jaz sedanje zaničevati." Valerijan ves goreč zakliče: "V spričevanje ti obetam: v trenotku, ko bodeva v spoznavanje Jezusovega imena slekla oblačilo svojega telesa, bode ti Gospod milostljiv, da ti odpre oči in ti da gledati veličas-tvo, v katero pojdete najini duši. Toda potem moraš verovati in svojih zmot se kesati." "Strela me zadeni, ako ne spoznam enega edinega Boga, da le vidim, kar mi obetata." Brata se nočeta ločiti od sveta, preden se Maksim ne prerodi v Sv. Duhu. Rečeta mu: "Sprevedi naju proč od rabljev na svoj dom. Potem veliva priti tistemu, ki te očisti, in že nocoj to noč boš videl, kar sva ti obečala." Maksim stori tako. Valerijan pošlje brž Ceciliji sporočilo o vsem, kar se je bilo zgodilo ter da naj dovrši ona, česar še manjka. Med tem poučujeta Maksima v krščanskih resnicah. Vsa njegova družina in vojščaki, ki poslušajo te nauke, so tako ganjeni, da iz vsega srca verujejo v Kristusa. Zvečer pride 11a Maksimov dom Cecilija, ž njo pa več duhovnikov. Maksim, njegova družina in vojščaki spoznajo očitno krščansko vero in prejmejo sveti krst. Tako postane pi-sarjeva hiša posvečen tempel* kjer do jutranje zore soglasno hvalijo Boga. Ko se zdani, vzdigne se vsa truma krščanskih junakov proti Jupitrovemu templu. Ondi čakajo ma-likovavski duhovniki oba brata s kadilom. Ker se _pa branita kadilo zažgati, jima poganski vojaki glavi odsekajo. V tem trenotku se odpro nebesa in Maksim vidi, kako so spremili svetli angeli njiju duši v nebesa. Trupli so prinesli Ceciliji, ki ju da častito zagrebsti na pokopališču "Pretekstat" imenovanem. Almakij zve Maksimovo spreobrnitev. Razkači ga tembolj, ker se je spreobrnil ne samo 011 in njegova družina, ampak še veliko drugih. Zato ga noče deti ob glavo, temveč do smrti tepsti z biči, v katere so bile vpletene svinčene krogle. To mučeništvo prebije junaško stanovitno. Tudi njega pokoplje Cecilija poleg svojega moža in njegovega brata. Vsem trem skupaj da 11a grob napraviti napis, ki se še dandanes vidi. Cecilija je bila zavoljo svojega imenitnega rodu v Rimu preveč znana in njeno spoznavanje krščanstva preočitno, da oblastnik ne bi bil poklical pred sodbo tudi nje. Da bi se pa bolj skrive godilo, pošlje biričev na njen dom s poveljem, naj jo primorajo, da malikom daruje. Cecilija jih zavrne, rekoč: "Občani in bratje moji, poslušajte me! Vi ste služabniki svoje gosposke, vendar pa se vam v dnu srca studijo njih brezbožna dela. Za me je sicer slavno in si srčno želim, da bi smela vse muke trpeti in Kristusa spoznati, ker na to življenje nisem bila nikdar le količkaj navezvana. Vas pa pomilujem, da ste tako nesrečni, da morate spolnovati povelja tako krivičnega in brezbožnega sodnika." Pri teh besedah začno Alma-kijevi služabniki ihteti, da si tako mlada, lepa in razumna gospa tako srčno želi smrti. Cecilija jih pouči, rekoč: "Za Kristusa umreti se ne pravi, svojo mladost ukončati, temveč jo obnoviti, malo prahu dati in zlato zanj prejeti, tesno in nizko stanovanje zameniti za palačo, minljivost dati in neminljivost za to dohiti. Ako bi vam kdo zlatov ponudil edino proti temu, da mu za nje daste bakrenega denarja iste cene, ali ne bi hoteli radi menjati, ali ne hi imeli tistega, ki bi vas odvračal od tega, za bedaka in slabega svetovavca? Jezus Kristus, naš Bog, pa vrača stoterno, kar mu darujemo, po vrhu pa podeljuje večno življenje."- Stopivši na ka-meneno klop, reče s povzdignjenim glasom: "Ali verujete, kar sem vam sedaj pravila?" Vsi odgovore: "Da, verujemo, da je Kristus Sin Božji, pravi Bog, ki ima tako služabnico." "Torej pojdite," jim reče, "in recite nesrečnemu Almakiju, naj še nekoliko odloži moje mučeništvo. Pridite potem zopet k meni; jaz bodem ta čas poslala po tistega, ki vas ho vse deležne storil večnega življenja." Almakij dovoli ta odlog. Med tem sporoči Cecilija papežu Urbanu o novih spreobrnjencih; njim pa se jc še drugih veliko pridružilo. Urban pride sam po to bogato žetev, in krsti nad 400 paganov. Med njimi je bil neki imeniten mož, Gor-dijan po imenu; njemu odstopi Cecilija vse svoje pravice, da naj bi njeno poslopje po njeni smrti bilo shodišče kristjanov. (Konec prihodnjič.) General frančiškanskega reda je pozval letošnjo spomlad našega urednika, očeta Kazimirja Zakrajšek v Rim v zelo važnih redovnih zadevah, pred vsem pa, da da sporočilo o dosedanjem delovanju slovenskih frančiškanov v Ameriki. Odpotoval je 15. junija s parnikom Cesar Franc Jožef I. in proti koncu avgusta se vrne nazaj v Ameriko. Kakor smo uradno zvedeli, je Rim ne samo delovanje slovenskih frančiškanov v Ameriki odobril, temveč je ta mali slovenski misijon odlikoval s tem, da ga je povzdignil v provincijalni komisarijat, kar je izvanredna čast. Naš urednik je imenovan prvim provincijalnim komisarjem za Ameriko. Za sedež komisarijata je določena župnija sv. Družine, 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. Kakor je ta vest srčno zveselila nas, tako smo prepričani, da se tega vesele tudi naši prijatelji in zlasti naročniki lista "Ave Maria." Mladi junak. Hilo je prav lepo jutro v juliju. Solnce je prav naglo vstalo in začelo zgodaj izvrševati svoj poklic. Pregnalo je ptičke iz njih gnezdic in privabilo velike in male zaspan-čke iz ležišč. Vse je kazalo, da hoče solnce prav korenito opraviti svoj posel. Glej, tam na travniku so pometali kosci svoje suknje na kup — z rokavi svojih srajc si brišejo znoj, ki jim obliva čelo, lica in vrat. To se bo sušilo seno! Na postajo Š. prihaja vlak. Bog ne daj, da bi mu očitali naglico. Čemu pa naj bi hitel? Kamor je namenjen bo že prišel. Počasi se daleč pride. Zdaj se vstavi. Iztopi samo en popotnik, ako je dovoljeno to bledo osebico imenovali popotnika. Radovedno se ozira okrog, dokler ne zapazi koscev. Naglo stopi k njim in jih vpraša za pot v T., mali trg, oddaljen pol ure od postaje. Pokažejo mu ga. Solnce pripreka. A kaj se za to meni naš mladi znanec — čegar rokavi, hlače in bledi obraz jasno pričajo, da je njih lastnik dijak dijak, ki gre na počitnice. Z malim kovčekom v roki, veselo, zadovoljno koraka po prašni cesti. Oko se mu pase na zlatorumenkastih valovih žitnega polja. Srka prijetne vonjave, katere mu pošilja bližnji gozd, obraščen s smrekami in jelkami. Ej, to je vse kaj drugega, kakor pa ozke, temotne, soparne rlice mesta L., kjer študira in prebiva s svojimi roditelji — tremi bratci in dvema sestrama naš prihodnji višjegimnazijalec Zorko. Zorko je bil najstarejši izmed otrok malega uradnika iz glavnega mesta L. Njegovi dohodki so bili bolj majhni in so komaj za silo pokrivali vsakdanje potrebe. Rad bi oče svojega pridnega sina poslal na kmete, da bi se malo v svežem zraku pokrepčal, toda mošnjiček se je upiral očetovi in sinovi želji in bi gotovo zmagal, da se ni g. Zorko ravno prejšnji teden srečal s prijateljem izza mladih let, g. Trdinom, ki je živel kot zasebnik v trgu T. Trdinovo glavno opravilo je bilo sedaj striči kupone in obirati kapune. G. Zorko st. mu potoži svoje družinske razmere in težave. G. Trdina se ponudi, da sprejme mladega študenta na počitnice. In mladi Zorko je sedaj na potu v T., ves vesel, da bo užival srečne čase v zdravi prosti naravi. Že je pred Trdinovo hišo. G. Trdina ga že oddaleč zagleda in ga začne pozdravljati tako glasno, da so bila hitro okna sosednih hiš polna radovednežev, ki so gle- dali, kaj je prav za prav s starim Trdinom, da tako vpije. ''No, ali si vendar prišel? Toda za božjo voljo, kak pa si?! Saj Te ni drugega, kakor kost in koža. No, bomo pa že mi skrbeli, da se malo razokrogliš, ti trlica suha, ti. Saj ima stari Trdina dovolj cvenka, mesar pa me "n." Kuharica se je sicer malo kislo držala, češ, ho pa zopet ena sitnost več pri hiši. Konečno se je pa potolažila, ko je videla, da je mladenič miren in krotek, in hvaležen za vsako prijaznost. Prve dni je g. Trdina vodil Zor-kota po vseh ulicah, napravil je ž njim tudi večje in manjše izlete in kamorkoli je prišel, povsod je glasno kazal svojo velikodušnost do ubogega študenta. Tetji dan ga zopet vzame na daljši sprehod. Bila sta že malo utrujena, ko prideta do neke vrtne gostilne, ki je bila že precej napolnjena z gosti tržani. G. Trdina zapove strežniku naj prinese študentu poln krožnik pečenih klobasic, pri tem pa pravi: "Tako,-zdaj pa jej in pij; kaj tacega ti v mestu tako hitro ne pride pod zobe." Fant pograbi vilice in jih pogumno zasadi v klobaso. O, kako prijetno diši — to bo šla v slast. Pa joj! Kaj pa je? Študent odloži nož in vilice. "Zakaj pa ne ješ," zagodrnja g. Trdina. "Kaj so klobase preslabe za tvoje zobe?" "Ne g. Trdina," odgovori skromno Zorko, "klobase mi že diše, toda ravno o pravem času sem se spomnil, da je danes petek." G. Trdina se prime za trebuh in se zakrohota na ves glas. "Ali je že kdo videl takega prismojenca? Petek je, ha, ha! Kdo pa te sili jesti petek? Klobasce jej, klobasce; klobase diše v petek in svetek. Takoj vilice v roke in jej. Sramota, da si že tako velik in pa še študent povrhu, pa ti roje še take neumnosti po glavi. Kdor je Trdinov gost se ne sme brigati za take bedarije. Petek, petek, ha, ha! Ala hitro! No, ali bo kaj ?" Zorko pa ne je klobasic. "Prosim g. Trdina," prosi mladenič, "ne vpijte tako glasno. Vsi gostje že naju opazujejo." In vsi gostje so se res začeli ozirati proti njima in so radovedno čakali kako se ho ta stvar razvila. "Aha, te je vendar sram! Prav, prav, naj vsi slišijo, kako si še zabit. Hitro jej pravim, — ali pa morda študiraš za popa?" Tako vpije g. Trdina. Zorko tu zarudi o-braz, a vendar pravi čisto mirno: "Molite se, gospod, jaz nimam povoda, da bi se sramoval svoje vere. Sram me je le, da me Vi silite delati proti svoji veri in vesti." "Dobro!", zavpije eden izmed gostov, "študent je pogumen — ta Vam je posvetil g. Trdina." Rdeč, kakor kuhan rak, se začne Trdina dreti ves divji nad ubogim študentom. "Strahotepec, šle-va, sveto hlinec, hinavec, grdi neh-valež. "Te in še druge psovke so letele iz ust razjarjenega moža. Študent pa ostane miren. Konečno poje g. Trdina sam klobasce in raz srjen zapusti gostilno. Študent mu sledi, gotovo ne prav veselega srca. Ko prideta domov, pograbi Trdina kovčeg in Zorkota in ju postavi pred vrata. Žalosten je bil Zorko, žalosten. Kako hitro so se razpršile njegove sanje o veselih počitnicah. Solze ^o 11111 uhajale na lice, a hitro se zave. Vest mu pravi, "Ne žaluj, dobro si se držal, možato si postopal. Nisi se sramoval svoje vere pred ljudmi. Potegnil si se za čast božjo in Nje1 gove cerkve." S temi mislimi v srcu se napoti proti postaji. G. deželni svetnik B. je ravno v svojem vrtičku pri svojih prijateljicah vrtnicah. Večkrat se ozre na cesto, kakor da hi nekaj pričakoval. Naenkrat se nasmehlja in pravi. "Saj sem si mislil, da bo tako." "Stoj mladi prijatelj, kam tako hitro," zakilče dijaku in stopi k plotu: Dijak ga pogleda, zardi, ker spozna v njem onega gospoda, ki je pred kratkem bil priča dogodka v oni gostilni in klical "Dobro!" Prijazno gleda mladega dijaka in pristavi: "Vedel sem, da bo tako prišlo, zato sem te čakal tukaj. Ne hoj se! Ne boš zgubil svojih počitnic, temveč prav veselo jih boš uži- 5 OP Ž/P <®> S/p pred 8. O b 1 j u h a. Goreče duše se bodo povspele prav hitro do velike popolnosti. Predno govorimo obširneje o zgornji obljubi, ho morebiti marsikdo želel vedeti, kaj je pravzaprav popolnost, do katere se bodo po obljubi Gospodovi povspeli častilci Njegovega najsv. Srca, in v čem obstoja nje bistvo. Pred vsem bodi povedano, da bi se zastonj trudili, ako bi tu na zemlji iskali prave popolnosti, zakaj nič popolnega ni pod solncem, že pregovor veli. Vkljub temu se pa vendar življenje nekaterih ljudij z ozi-rom na slabost človeške narave lahko po vsi pravici imenuje popolno. Kajti sv. pismo pravi: "Pravični sedemkrat na dan greši." Dasi sedemkrat na dan greši, ga vendar sv. pismo imenuje "pravičnega," to je popolnega. Kaj je tedaj človeška popolnost na zemlji? Kaj nam pomeni beseda popoln? Popolna je tista reč, l5 Avenue A, New York. Velika zaloga različnih stenskih ur, budilnic, poročnih in druzih f»««tanov, zlatnine, okrasko\ d. Slovenci kupite si svoja OBUVALA edino pri sloveči tvrdki JOHN U2MANN & SONS, župljanih cerkve Vseh Svetnikov na Troop Ave., ki ima veliko izbiro najrazličnejših obuval -po zelo zmernih cenah.- Pridite in oglejte si našo zalogo! 694-696 BROADWAY, BROOKLYN, N. Y. Blizu Whiple Street. Tvrdka že obstoji iz leta 1885. KERN BROS., 4X9 Ditmar Avenue, Long Island City, N. Y. St. čit&CzeTt&ci&M' POGREBNIK se priporoča vsem Slovencem v New Yoku in Brooklynu ob seh svečanostih, krstih, porokah in nogrebih, i. r. Ima na razpolago vsikdar konje in kočije no jako zmernih cenah. Slovenci, najbolje boste postrženi, ako se obrnete na A. STOLZENBERGER, UNDERTAKER AND EMBALMER 82 Stanton Street, med Allen in Orchard Sts. NEW YORK. Telephone: 307 Orchard. S E I Z BROS. • Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig v vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin kipov, podob, svetinjic itd. • In vsem slovenskim društvom pri nakupu zastav in društvenih znakov. • 7 BARCLAY ST., NEW YORK. Telefon, 5985 Barclay. Ako želite imeti po malih fotografijah VELIKE SLIKE po zelo nizkih cenah, obrnite se najprej pismeno ali osebno na CH AS. STOKES priporoča slovenski duhovščini svoje izvrstno garantirano mašno vino, pristne amerikanske trte. Pišite po poskušnjo. M Thr Litot uvi most Rrliablf Furniture md (Tarpet House- NBosbwick. i'OIIIMIE SCCTIORS W7-m\m Mybtu Avl* Hart St. Naslov: CHAS-STOKES, Kelleys Issland, O. t POZOR! POZOR! 5% popusta vsem bralcem "Ave Maria!" Krasna prilika! ...Velika prodaja pohištva, karpetov... * Kdor potrebuje kaj pohištva za svoje stanovanje, naj se nemudoma obrne na tvrdko GEORGE J. SCHWARZ, 1277-79-81-83 Myrtle Ave., Brooklyn, N. Y. Cor. Hart St. Ko kupujete pri trgovcih, ki imajo oglase v listu "Ave Maria" povejte vselej, da ste brali oglas v "Aye^Maria." S tem nas podpirate!