Poštnina plačana v gotovini. Cena 28.— lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 17 Trst-Gorica, 26. aprila 1957 Izhaja vsak petek Deset let Ko me je pred desetimi leti obiskal prijatelj Slavko in mi prečital svoj pro-gmm'Uični uvodnik za prno številko porajajoče se »Demokracije« ter me novabil k sodelovanju, si prav gotovo nisem mislil, da bo tako kmalu, iztrgan iz naše srede in položaja glavnega uredniki. Se toliko manj sem si pa mislil, da bom tej številki, ki jo pošiljamo čitateljem ob desetletnici našega tednika, namesto njega prav jaz v imenu uredništva pisal spremni uvod. Človek res obrača, Bog pa obrne! Kje so vsi, ki so v tistem aprilu 1947 zastavili svoje pero, da bi, ne samo s priložnostnim, temveč rednim sodelovanjem dali »Demokraciji« vsebino in oblikovali njeno poslanstvo? Andreja - Slavkota Uršiča so sluge in zaslepljenci komaj spočetega povojnega rdečega totalitarizma ugrabili, Poldeta Kemperla krije ruša. Dva, trije dragoceni sodelavci prvih let so odšli čez morje. Toda njihova mesta niso ostala prazna. Deloma smo preostali redni sodelavci in člani uredništva prevzeli nase nove in širše naloge kot smo prvotno nameravali, pristopale in vračale so se v Trst pa tudi nove sile in osebe, od katerih so nekatere nudile prehodno, druge pat trajno »Demokraciji« svoje znanje in pomoč. Tu moramo ugotoviti, da je »Demokracija« tudi glede svojih sodelavcev uveljavljala prav tako strogo merilo, kot se je trudila, da bi ga uveljavljala glede dnevnih dogodkov, razvoja in pojavov, katere je zasledovala in obravnavala, Kdor je hotel slepomišiti, kdor je hotel v »Demokraciji« zanašati kukavičja jajca, kdor ni imel dovolj trdne hrbtenice, da bi vztrajal pri poslanstvu, katerega si je naš tednik nadel in ga je dosledno zastopal, ta je prej ali slej odpadel. »Demokracija«, ki ni bila ustanovljena zato, da bi bila polovičarska napram tretjim, sini mogla dovoliti, da bi bila polovičarska napram svojim, pa naj so ji bili v nekaterih pogledih še tako blizu. Hvala Bogu pa teh pojavov ni bilo veliko. Jedro uredništva in sodelavskega kroga »Demokracije« je, če izvzamemo smrtne slučaje in ugrabitev prvega glavnega urednika, še vedno isto, kot je bilo v začetku. To je znak, da tudi v uredništvu, med tistimi, ki so v zmedenem in ustrahovanja polnem letu 1947 imeli pogum dvigniti zastavo svobode misli in besede, ni'bilo omahljivcev in vetrnjakov. Za takšne so se izkazali tudi tisti prijatelji, ki so kasneje pristopili k rednemu sodelovanju v »Demokraciji« in so pri tem tudi ostali. Zunanja posledica in Znak te kontinuitete je doslednost v liniji »Demokracije«, zvestoba začrtanemu programu. Nismo neskromni, če s ponosom ugotavljamo, da ga v desetih letih niti enkrat nismo izdali. Vedno dosledna v. obrambi svobodoljubne in prave, ne pa. totalitarne in potvorjene demokracije, vedno neomajna v zastopanju resničnih, potrebam našega tukajšnjega IjUfdstva, ne pa težnjam drugih strank in režimov odgovarjajočih koristi, pobornica sožitja obeh narodnosti, ki živita na tem etnično mešanem ozemlju, takšna je bila, takšna je in takšna, o-staja »Demokracija«. Deset let res ni dolga doba. Toda če upoštevamo, koliko novega se je medtem zgodilo, kaikšme izpremem.be smo doživeli, skozi kakšne bitke in dogodke smo šli, potem pa vidimo, da predstavlja teh deset let kar veliko in pomembno obdobje. Naj podčrtamo samo dejstvo, da na Tržaškem ni slovenskega glasila, ki bi danes lahko brez rdečice sramu ponatisnilo prav vse svoje članke, ki jih je objavilo v teh desetih letih, kakor si to lahko privošči »Demokracija«. In če ob desetletnici njeni uredniki obljubljamo, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bo tudi v bodoče tako, por tem je to vsem prijateljem in čitateljem »Demokracije« jamstvo, da bo naš tednik ostal zares njihov list, glasilo slovenskih primorskih ljudi, ki gledajo na. svoje probleme in v svet s prostimi, ne pa zavezanimi ali od drugih uravnavanimi očmi. # * * Velikonočni prazniki so potekli povsod v prazničnem razpoloženju Prvi maj Delavci in razumniki vsega sveta se, kot vsako leto, pripravljajo, da proslme praiznik dela — prvi maj. Ta praznik ima že precejšnjo tradicijo in njegov namen je, izkazati čast ne samo ročnemu delu, ampak na splošno v pravilnem vrednotenju počastiti vsestransko delovanje in u-dejstvovanje posameznikov in skupnosti v prid blaginji in rasti vseh ljudi širom sveta. To vzvišeno socialno pojmovanje, ki ima svoje korenine že v prastarem krščanskem naziranju, pa nima nič skupnega z ideologijo, ki si hoče lastiti nad njtn nekak monopol in prvoboniteljstvo. Nasprotno: prav letošnji prvi maj bo v srcih milijonov svobodnih delavcev posvečen spominu vseh onih delavcev - mučet* cev, ki so na madžarskih barikadah marali kloniti pred surovimi hordami sistema, v katerem nekateri slepci še gleda.fi uresničenje delavskega raja. Tem žrtvam?, njihovim svojcem in vsem zasuinjenm delavcem pod komunizmom bo posvečen* tudi naša prvomaijska misel. Letošnji velikonočni prazniki so potekli v vsem svetu v izredno prazničnem in, zares pomladanskem razpoloženju. Največja slovesnost je bila seveda v Rimu, kjer je sv. oče ob tej priložnosti imel govor, ki je globoko odjeknil. Značilno je nadalje, da so v vzhodnih evropskih deželah praznovali letošnjo veliko moč še ■bolj slavnostno kot sicer. Videti je, kakor da bi komunizem, ki hoče vero ubiti, u-stvarjal iz krščanskih cerkva prave mučenice, h katerim se nato zatekajo vedno večje, nad pozemskim- dogajanjem razočarane množice. Tako .se je poljsko ljudstvo udeležilo letošnjih velikonočnih slovesnosti v še ve-liko večjem številu kat latni. Varšavske cerkve so bile prepolne. Tudi v Sovjetski zvezi so praznovali veliko noč e>b izrediji udeležbi občinstva. V tamkajšnji katoliški -cerkvi sv. -Ludvika' s® se obreda Vstajenja udeležili številni diplomatski zastopniki. 'Pravoslavna stolnica 'e bila nabito polna vernikov. Velika množica ljudstva, za katero ni bilo več prostora v cerkvi, je napolnila, bližnje ulice, po katerih so ustavili ves promet. 'Pravoslavni patriarh je pripravil vernikom posebno velikonočno poslanico. V zahodnih deželah pa so ljudje izkoristili dva velikonočna' praznika. 'za krajša pomladanska potovanja in izlete. Velik je bil dotok tujcev v Italijo. Računajo, da je te dni prišlo samo čez Brenlner v Italija 120.000 turistov, večinoma Avstrijcev in Nemcev. V Trstu so bili vsi hoteli polni. V Benetkah je bilo okrog 80.000 o-biSikovalcev. Na Ligursko Riviero je prišlo posebno veliko Francozov, ki na osnovi sporazuma med obema državama lahko potujejo v Italijo brez poitnh listov. Visok naval turistov so zabeležili tudi v Neaplju, na Siciliji! in v Toscani. V Franciji je približno milijon Parižanov zapustilo mesto ter odšlo na deželo. V zameno pa je v Pariz dopotovalo približno 250.000 tujcev, večinoma Angležev. Tudi v sami Angliji so mestni prebivalci, vkljub racioniranju bencina., temeljito izkoristili podaljšani velikonočni »weekend«. Poslanica sv« očeta Papež Pij XII. je imel na veliko noč .govor z osrednje lože bazilike sv. Petra. V svoji velikonočni poslanici je dejal, da je naš svet že stopil v atomsko dobo, ki lahko prinese človeštvu velik napredek Toda obljuba niove, svetlejše dobe — je dejal — je še zavita v temo, ki bi se lahko nepričakovano spremenila v viharno obdobje. Nato je razpravljal o pomenu Kristusovega vstajenja in je omenil tež-koče, v katerih se je v naših dneh znašlo človeštvo. Človeški rod je danes kakor ■ranjeno telo, v katerem je kroženje krvi zelo otežkočeno. Ljudstva so med seboj razd-vbjena, in kadar se srečajo, potem storijo to z namenom, da se medsebojno borijo in uničujejo. Sveti oče je zaključil svoj govor s pozivom, da naj človeštvo odstrani kamen z groba, v katerega so hoteli pokopati Resnico in Dobroto. Papeževo poslanico je na trgu sv. Petra poslušalo okrog 300.000 vernikov, ki ■so*prišli v Rim iz vseh delov sveta. Pred. govorom je bila sveta maša na oltarju, ki so ga pripravili n« stopnišču pred baziliko, po govoru pa je sv. oče podelil mno- TEŽKE GROŽNJE IN OPOMINI Kričavo ravnanje Sovjetske zveze dokazuje veliko negotovost, ki vlada v deželi Zadnje čase skoro ne mine dan, ne da bi Sovjetska zveza poslala svobodnemu svetu kakšne nove grožnje in opomine. Povprečni opazovalec dobiva pri -tem vtis, kot da je Sovjetska zveza v polni ofenzivi, da je ona tista, ki se zaveda svoje moči in zato deli nauke ter kriči. Dejansko pa imajo govori sovjetskih državnikov in .generalov, kakor tudi razne in,ate in poslanice njihovega! zunanjega ministra' ali celo ministrskega predsednika vse drugačen pomen. Sedanji sovjetski' režim je globoko zaskrbljen nad svojo lastno 'bodočnostjo. Zaveda se svojih slabosti. Njegovi predstavniki vedo, da me uživajo zaupanja, v 'lastnem narodu, da so naravnost osovraženi pri, narodih satelitskih držav, da je njihov ugled v ostalem svetu v stalnem nazadovanju. Prav tako dobro vedo, da na dolgi rak ne morejo zdržati tekme v oboroževanju z Združenimi državami, da je .razlika v zmogljivosti gospodarstev obeh dtža/v takšna, da je vsako upanje na. izid morebitnega vojnega spopade, ki naj bi končal ugodno za Sov- jetsko zvezo, v bistvu podobno Hitlerjevim utvaram. Sovjetski, državniki nadalje niso tako naivni, da ne bi vedeli, da delajo podobne račune tudi Američani in Britanci, ki prihajajo pri tem do istih, vendar zase povoljnejših zaključkov. Odtod izvira živčno stanje, 'ki ga opažamo že nekaj mesecev, bojazen, da ne bi Zahod izkoristil očitnih, slabosti komunističnega bloka .za. to, da ga pripravi k popuščanju, umiku in s tem morda celo sproži njegov razpad. Teror na Madžarskem se nadaljuje z nezmanjšaino siiilo. Eno za drugo razpuščajo organizacije, ki so bile pri zadnji vstaji žarišče odpora in bi morda v .bodočnosti .mogla zopet vzplamteti v nevaren plamen. Zadnje na vrsti je bilo drOštvo-madžarskih pisateljev. V vzhodnem Berlinu je »ljudska« vladavina organizirala prave manevre svojih miličnikov, da bi svetu in lastnemu na>rodu pokazala njihovo izvežfcamost za zatrtje morebitne .ljudske vstaje. Hru-ščev je istočasno grozil iz Kremlja: .»Ne SKUPNO TR2IŠCE 4. DELEŽ GOSPODARSKO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA V našem tretjem sestavku smo ob pregledu starostne razdelitve prebivalstva šestih evropskih držav (Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga) 'Ugotovili, de mora v teh, kakor -sploh v vseh kulturnih državah sveta sorazmerno manjši delež gospodarsko aktivnega prebivalstva skrbeti za stalno naraščajoči delež neaktivnega, torej .z delom prvih vzdrževanega prebivalstva. To js posledica daljše življenjske dobe, ki v vseh zahodnoevropskih deželah danes povprečno že presega obdobje življenjske aktivnosti, pri ženah' dobo rodovitnosti, pri moških dobo pridobitnega in .ustvarjalnega delovanja. To nam odkrivajo podatki o starostni razdelitvi današnjega prebivalstva omenjenih šestih držav z istovrstnimi podatki za leto 1900, kakor tudi, če jih primerjamo z verjetno sestavo prebivalstva, kakršna naj bi bila, leta 1971, torej po preteku tistih 15 let, ko bodo zrušeni zadnji ostanki carinskih izidov, ki danes ločijo gospodarstva članic Skupnega tržišča. tPo statistikah ljudskih štetij, v letih 1950-55 je znašalo število zmogljive, to se. pravi razpoložljive delovne sile šestih člatinic Skupnega tržišča., 109 milijonov oseb, kar je 67,1 ostotka prebivalstva. Med zmogljivo delovno silo štejemo vse ose-b_, stare od 15 do 65 let, ne oziraje se na to, ali so zaposlene s produktivnim delom ali ne. Skrbno izdelani proračuni pa predvidevajo, .da, bo število razpoložljive delovne sile do leta 1971 sicer narastlo na 113 milijonov oseb, toda. zaradi v prvem odstavku omenjenih činiteljev se bo njihov delež v skupnem številu prebivalstva znižal na 65,3 odstotka. Z drugimi, .besedami, medtem ko se bo prebivalstvo držav - članic Skupnega tržišča, v prihodnjih 15 letih povedalo ,za 6,8 odstotka (od 162 :na 173 milijonov oseb), se bo število zmogljive delovne sile povečalo samo za 3,8 odstotka (od 109 na 113 milijonov o-setb). (Pri tem se .bo .zgodilo še -nekaj, kar doslej nismo omenili: ne šemo, da se bo povečal delež oseb, za katerega bo moral gospodarsko aktivni del prebivalstva skrbeti, .izpremenila ise 'bo tudi starostna sestava zaposlena delovne sile. Tudi v njej .bodo vedno močneje 'zastopani starejši letniki, to se pravi število oseb, ki imajo že svoje družine in ustaljene .navade, kar povzroča', da je ita delovna sila menj gib- ljiva tako prostorno (selitve? iz kraja v kraj), kakor tudi poklicno (prehod iz e-ne zaposlitve v drugo). Doslej1 smo govorili o številu in deležu ■razpoložljive delovne sile v državah Skupnega tržišča. Poglejmo zdaj še, kako se je gibalo število dejansko zaposlenih o-seb. Leta 1900 je bilo na ozemlju današnjih članic Skupnega tržišča zaposlenih v gospodarsko ustvarjalnem -delu 53 milijonov oseb. Petdeset let kasneje (leta 1950-55) je njihovo število .narastlo na 73 milijonov oseb. Ce primerjamo ti števili z istočasnimi spremembami prebivalstva, vidimo, da je odstotek dejansko zaposlenih o-stail v tem času stalen, suče se okrog 45 Odstotkov celotnega prebivalstva. To pa velja: samo -za celoto. V posameznih državah so namreč medtem na-stopile značilne spremembe: Odstotek dejansko zaposlenih 1900 1950-55 (Francija 51,3 44,8 ■Italija 50,1 41,2 Zah. Nemčija 42,2 50,0 Belgija, 45,9 40,9 Nizozemska 37,8 40,2 Luksemburg — 46,4 Medtem ko je v Franciji, Italiji in Bed- giji delež pridobitno zaposlenih oseb v primerjavi ^ številom celotnega prebivalstva danes manjši kot je bil v začetku -tega stoletja, je v Zahodni (Nemčiji, Nizozemski in verjetno tudi Luksemburgu danes večji kot pa je bil tedaj. Nemajhne razlike med posameznimi deželami moramo pripisati predvsem večji ali manjši zaposlitvi oziroma upoštevanju ženske delovne sile. Vendar inam tudi statistike dejansko zaposlene delovne sile potrjujejo uvodoma omenjeno razvojno smer: število zaposlenih se je v šestih- državah Skupnega tržišča v prvi polovici tega stoletja povečajo za 37,7 odstotka, medtem ko je prebivalstvo istočasno poras-tlo .za 40 odstotkov. Sorazmerno manjši delež prebivalstva mora1 torej danes ustvarjati -dobrine, potrebne za preživljam,je in življenje sorazmerno- večjega deleža neaktivnih oseb. 'Z nadaljevanjem takšnega razvoja je treba računati tudi v bodoče, kajti povprečna! življenjska^ doba. prebivalstva se še vedno veča ter še ni videti, da bi dosegla svojo končno mejo. (Se nadaljuje) preizkušajte nas kakor na Madžarskem. Morda skušate ponoviti kaj podobnega v Vzhodni Nemčiji. Toda, če bo potrebno, vam bomo polomili kosti!« Maršal Zukov pa je še dodal: »Sovjetska zveza bo dala svojim komunističnim zaveznicam atomsko orožje in usmerjevalne izstrelke. I-maimo primeirna sredstva za povračilo.« Iz vseh teh potez diha neugodje, ki ga občutijo sovjetski državniki .spričo sedanjega razvoja. Ma-nevri v vzhodnem Berlinu in opomini Hruščeva. glede Vzhodne (Nemčije izražajo bojazen, da bi v tej deželi izbruhnila ljudska vstaja. Izjave samih nemških komunistov, procesi, ki jih organizirajo, in, aretacije, ki jih podvze-' majo, pa kažejo živost in razširjenost vrenja proti Sovjetski zvezi. Ta pojav ni omejen samo na Vzhodno Nemčijo, -razširjen je -tudi po drugih satelitskih državah, le da tam danes ne prihaja do tako očitnega izraza. Svarilo maršala Zukova pa kaže, kako se Sovjetska zveza boji a-'tomske moči zahodnih držav. Svojevrstne komentarje je -izzval .tudi ukaz, s katerim so tujim diplomatom prav za velikonočne praznike prepovedali potovati po Sovjetski -zvezi. Morali so ostati v Moskvi. Nekateri menijo, da .so s tem hoteli prikriti neke atomske poskuse ali manevre, ki so bili v- teku, drugi- pa domnevajo, da je vse skupaj samo propagandna poteza, morda celo strah, da ne bi tujci za veliko- moč opazovali verske vneme ruskega ljudstva. Ze po površnem tehtanju in pregledu se nam torej kaže, da položaj Sovjetske zveze ni takšen, kakor bi -n-eobveščeni domnevali na prvi pogled. Ni Sovjetska .zveza v ofenzivi, pa čeprav njeni državniki še tako kričijo, ni Sovjetska zveza država, ki bi jo sile notranjega zdravja kar razganjale. Vse skupaj je le znak težke bolezni-. Je to črv notranjega neugodja in nezadovoljstva, ki je začel .razjedati na-mučena- telesa njenih in podjarmljenih narodov. Ne slabijo in me razkrajajo se sile svobodnih narodov, pač pa sile komunizma. Zato ves ta krik in vik, s kai-te-rima naj bi prizadeti prikrili dejanski razvoj. Svoboda, ne komunizem je v o-fenziv.i. 'Njena sila je tako velika, da bo zmagala, ne da bi zato morala posegati po vojnih spopadih. Prav zaradi tega pa je strah pred .njo pri vseh tistih, ki so jo pregnali iz svoje srede, še toliko večji. Saj vidimo, da se »ljudske« vladavine že z javnimi manevri vadijo -za zatrtje ljudskih vs.taj! Kaj bi hoteli še več? žici svoj -blage slo-v .»Urbi et or bi«. Komentarji svetovnega tiska, o papeževem govoru so .bili zlasti v svobodnem svetu zelo laskavi. Pa tudi komunistični tisk mi m-ogel zatajiti besed sv. očeta, čeprav jih je, kot po navadi, potvarjal in po svoje tolmačil. Resnica prodira v svet sicer s (težavo, vendar pa uspešno. IZZA ŽELEZNEGA ZASTORA Pisatelji so lahko samo slugo Kadarjeva vlada je te (dni .naznanile, da bo razpustila društvo madžarskih pisateljev. Potem, ko so iste oblasti že pred -časom zaprle in obtožile nekaj najvplivnejših čiano-v tega društva, ni ta ukrep nikogar iznetnadil. Ze januarja, ko se je raznesel glas, da so aretirali, prve vodilne madžarske pisatelje, so policijske oblasti začasno prepovedale delovanje' društva madžarskih pisateljev. Zdaj so torej samo priznali, da je bila »začasnost« izgovor, »trajnost« pa končni in pravi namen. V zvezi z razpustom -društva madžarskih pisateljev je glavno glasilo Ka-darjeve vlade objavilo vest, da. so pri ministrstvu za kulturo ustanovili posebe-n posvetovalni odbor pisateljev, in ta naij bi odslej obravnaval najvažnejše probleme madžarske književne ustvarjalnosti. S tem so madžarskim pisateljem odvzeli še zadnjo sled tiste najmanjše svobode, kolikor je je pod komunizmom sploh možno, ter so jim enostavno nataknili uzdo, katere vajeti drži neposredno v rokah minister za kulturo. Kot znano ,Sf madžarski pisatelji odigrali zelo važno vlogo v idejnem vrenju, ki je bilo uvod v oktobrski upor madžarskega ljudstva. Razpusta njihovega 'društva ne moremo ocenjevati kot njihov, temveč predvsem kat Radarjev neuspeh. Tudi ta diktator je moral spoznati, da- s policijsko silo -ne more obvladati duhov. Prisiljen je bil sleči rokavice in pred svetom odkrito priznati, da nima med književniki dovolj pokornih pristaišev, katerim bi. lahko zaupal, -da sami upravljajo svoje društvo. Madžarskim pisateljem, ki so preteklo jesen in tudi s svojim sedanjim zadržanjem dokazali, da so prisluhnili srčnemu utripu naroda in so se odločili-, da mu služijo, je to samo v čast. Ravnali so kot apostoli .resnice in spoznanja, ki mora biti vsakemu pravemu pisatelju prva zapoved in vodilo, ne pa kot koristolovci in kruhoborci. ki bi pokorno krivili hrbet pred tistim, ki jim deli .nagrade in kruh. Nam. ki vse to opazujemo, pa je postopanje madžarske vlade samo en dokaz več, da je v komunizmu mesto samo za1 književnike, ki voljno sprejemajo mesto slug. V Jordaniji vre 'Težave nove jordanske vlade -naraščajo od ure do ure. Načrti, ki so jih skovali v Kremlju in katerim sta botrovala oba diktatorja, v Egiptu in Siriji-, se razvijajo točno po komunističnih zamislih. 'Za Kremelj je edino uspešno orožje, obenem pa tudi. .najcenejše, če postavlja 'nasproti Ei-■senho.werjevi doktrini revolucionarne požige. 'Demonstracije in tudi manifestacije so i» arabskih deželah hudo poceni. Za ■nekaj beraškega drobiža so ljudske množice pripravljene k vsaki akciji, ki obljublja svobodne napade na' trgovine, skladišča im. sploh- objekte, kjer se »demonstranta« lahko oprime kaka posvetna dobrina. Tako so bili napori- za demonstracije, ki jih vodijo komunisti >v jordanski' 'prestolnici, razmeroma! lahko izvedljivi. Svojih pravih namenov komunisti nikoli ne morejo prikriti že z-a-to, ker je cilj -vseh njihovih demonstracij polastitev oblas-ti za njihov račun, pa čeprav nosijo pri neredih levji delež nekomunisti. (Dogodki v Jordaniji so predigra češkoslovaške tragedije iz leta 1948. Zato bi moral Zahod ostati na preži, trden in odločen. Polovična resnica tudi v Jugoslaviji Ko .so se sedanji jugoslovanski oblastniki" 'leta 1948 sprli s Kominfonmom ter so potrebovali propagandna, sredstva, s katerimi bi opravičili svoj korak ter se zoprstavili trditvam 'kominformističnih Radijskih postaj in tajnega tiska, so med drugim začeli pripravljati posebni knjigo o grozodejstvih .ter prestopkih sovjetske armade na jugoslovanskih tleh. Knjiga je bila že napovedana ter je imela- iziti, ko se je začelo nebo med Kremljem in Beogradbm na lepem zopet jasniti. Kot -neprimerno so jo seveda takoj potisnili -v pozabo in rokopis leži danes varno shranjen v arhivih jugoslovanskega vojnega ministrstva ali pa ministrstva za notranje zadeve. V novih okoliščinah pač ni bilo primemo, da. bi ta resnica prišla na dan. Sovjeti so bili zopet prijatelji. Razjasnitev pa je trajala le malo časa. Ko so se, posebno v zadnjih mesecih, vedno bolj množili sovjetski napadi- na Titov režim, je glavno glasilo jugoslovanske KP, »Borba«, smatralo, da. stori pametno potezo, če začne objavljati vojne- spomine bivšega 'načelnika angleškega glavnega stana, Alaina Brooke. In tako je v tem dnevniku pred nekaj dnevi izšel tudi odstavek, v katerem Alan Brtook opisuje sprejem, ki ga je Stalin priredil leta 1942 v čast Churchillu. V opisu tega sprejema pisec izrecno zatrjuje, da se je Vorošilov na sprejemu tako opil, da se ni mogel več držati na nogah. ta kaj se je zdaj zgodilo? Sovjetski veleposlanik v Beogradu je odločna protestiral proti temu pisarnj-u, '»-Borba« pa je preteklo soboto obvestila' svoje čitatelje, da Brookovih spominov ne -bodo več objavljali i, ker so spisani na. način, ki je žaljiv za sovjetske voditelje. Zopet dokaz, da Beograd še vedno noče podreti mo&tov, ki vodijo v Moskvo, pa čeprav trpita pri tem resnica in obveščenost ljudstva. Repatica 1956 H Hrupne napovedi repatice »Are-nd Roland 1956 H« :so hudo razočarale številne radovednež^. Repatice s prostim očesom verjetno pri nas nihče ni opazil, razen- s (Sodelovanjem bujne domišljije. Niti radovedneži, opremljeni s teleskopi niso prišli, -na svoj račun. Zvezdoslovci pa so iu-.gotovili, da je prispela točno na minuto v bližino naše zemlje. VESTI z GO IŠKEGA Ob deseti obletnici ..Demokracije II Ze leta 1945 smo se štirje na Goriškem, med temi naš nepozabljeni, po komunistih ugrabljeni Slavko Uršič in neki duhovnik sestajali in, sklenili napisati in izdati pestro brošuro, ki naj bi v valu in proti valu komunistične revolucije spregovorila slovensko narodno in demokratično besedo. Do brošure ni prišlo, ker je isti duhov- Dr. AVGUST SFILIGOJ, predsednik SDZ nik mimo naših sestankov in dogovora nenadoma objavil v ljubljanskih kom.Ur vlističnih listih poziv Slovencem, naj pri takratnih volitvah volijo enotno komunistično listo. Ko smo torej ta poziv prečitali, se če-tvorica ni več sestala, duhovnik pa se ni niti opravičil. Pozneje smo se druga skupina demokratičnih narodno naprednih in krščanskosocialnih goriških Slovencev pričeli ukvarjati z mislijo za nastop s politično organizacijo in lastnim glasilom. Tako je 18. januarja 1947 nastala Slovenska demokratska zveza za Goriško, naslednjega 25. aprila pa je, sporazumno s Tržačani, izšla prva številka »Demokracije«. Prve številke »Demokracije« predstavljajo pravi globlji izraz takratnega duševnega občutja in. hotenja slovenskega človeka, ki se je tako rekoč čez noč znašel v krvavi komunistični revoluciji; ves Zlomljen pod silo krvavega terorja, ogoljufan v svoji globoki narodni zavesti in v svojem demokratičnem pojmovanju zasebnega in družabnega življenja; užaljen v najintimnejših čustvih poštenega in delavnega človeka ter ponižan na stopnjo državnega sužnja. Za zlom fašizma je naš človek, naš narod ogromno žrtvoval. Zato je občutil grozo in razočaranje, ko so nastopili komunisti in se pod krinko socialnosti jeli boriti za svojo zmago, a ne z demokratičnim besednim prepričevanjem posameznikov in množic, ampak s pobijanjem, z nastavljanjem zank, s hudobnim zapeljevanjem in s peklensko lažjo. Prvi uvodnik »Demokracije« je izraz našega takratnega razpoloženja in hotenja. Nastopili pa smo v obrambo našega človeka in naroda pred ustrahovanjem. Obvarovati smo želeli etične vrline naše slovenske skupnosti in nakazati pot demokratičnega življenja. Takoj smo postali predmet divjih napadov komunistov in njihovih sopotnikov, ker smo jim prestrigli račune. Ker smo se uprli razdirajoči sili brutalnega komunizma, ki je skrunil ime in čast slovenskega naroda s pobijanjem in zatiranjem Slovencev, ki se mu niso slepo, pokorili. Psovali so nas, češ da rušimo strnjene vrste slovenstva, da smo tuji hlapci. Žugali so nam in naznainjali našo skorajšnjo smrt. Tako je pisalo vse komunistično časopisje. Čas in dogodki pa so pokazali, da smo imeli prav mi, in da je »Primorski dnevnik« postal zagovornik narodne odpovedi slovenskih komunistov, ki so se in se še vdajajo in predajajo italijanskim komunistom ter odklanjajo slovensko besedo v izvoljenih svetih, češ da predstavlja slovenska beseda le navaden »nacionalizem«. V tem oziru so se slovenski komunisti postavili na stran fašizma in miL tako rekoč v njegovem raznarodovalnem namenu sami pomagajo! Ostali smo sami zagovorniki slovenstva in narodne časti. Naša trditev, di komunizem ne pozna narodnosti, se je izkazala za resnično. Naša ideja je demokracija, naša borba je danes borba za svobodno uživanje človečanskih pravic in za zaščito Slovencev v Italiji. Uspehi, ki smo jih do sedaj dosegli in ki jih lahko pokažemo, medtem ko so vrste slovenskih komunistov močno razpršene, recimo tudi izgubljene po raznih italijanskih levičarskih strankah, pričajo, da smo prav ravnali, ko smo pred desetimi leti nastopili. , Iz naših vrst štejemo vsaj dva znana mučenika: Uršiča in Kalina. Njihovo mu-čeništvo podžiga luč naše ideje in ji daje sij pravičnosti. Ta luč nam kaže pot v bodočnost, nam je porok za uspeh na truda polnem delu. Naše vrste sestavljajo tudi delovni ljudje, kajti meščanov pri nas ni v izobilju, so pa to prav tisti, ki se nikoli ne ustrašijo ter so vedno pripravljeni prožiti roko bratom delavskega sloja in jim pomagati. Naše delo ni torej kaka politična avantura, ampak pogoj naše svobode v demo-kiaciji in nujna zahteva pogoja za naš narodni obstoj in napredek! Tudi med nami smo srečali take, ki ni- so zmogli velikega nesebičnega požrtrvo-vanja, popolne vdanosti veliki ideji in nujnim potrebam slovenske skupnosti. Pridružili so se nam morda v dobri veri, ker niso vedeli za trud in žrtvovanje, ki ga naše gibanje zahteva. Le žal, da se je kdo od teh preveč zaletel, ko je vrgel puško v koruzo in se oddaljil od SDZ. Nič za to! Sli smo pogumno naprej in pri zadnjih volitvah dosegli novo zmago. In nadaljujemo našo pot z vsem ognjem naše ljubezni do našega ljubljenega naroda. Zaradi zgrešene politike slovenskih komunistov in še bolj zaradi njihovega nasilja trpimo Slovenci v Italiji krivico in nezaščito. Zato je čas, da govorimo jasno besedo tudi v tem oziru in govorili jo bomo tudi v bodoče. Dr. AVGUST SFILIGOJ Pok. 'POLDE KEMPERLE, sourednik »Demokracije« Športno udejstuouanje dijakou Športni odsek, ki obstoja na slovenskih .srednjih šolali v Gorici, tako kot na vsaki višji srednji šoli v Italiji, je priredil dne 16. t. m. običajno lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo posameznikov, oziroma razredov. Lepo je bilo gledati živahno vrvenje na šolskem stadionu. S tribun so dijaki živahno bodrili svoje sošolce, na tekališčih in skakalisčih pa so tekmovalci skušali napeti vse sile, da foi se pred gledalci in gledalkami postavili v čim lepšo luč in da bi si priborili čim boljše mesto. K vsemu pa je prispevalo kn-eisinlo vreme, saj je sonce sijalo, da je bilo veselje. Letos je bilo postavljenih več novih za vodnih rekordov: v teku na 80 m Anselmi s časom 9,3 sek.; v teku na 80 m čez zapreke spet Anselmi v času 11,6 sek.; v skoku v daljavo je še enkrat odnesel polno zmago s 6,44 m; v skoku v višino je Di Battista preskočil 1,60 m; v štafeti 2 x 100 m pa je bil prvi V. razred gimn. (Anselmi - Di Battista) v času 23,9 sek. Anselmijeva rezultata teka na 80 m in skoka v daljavo sta tudi letošna najboljša rezultata zavodnih tekem vseh šol go-riške province. Ostali rezultati so naslednji TEK 80 METROV: 1. ANSELMI Ernest sek. 9,3 2. DI BATTISTA Romam » 10 3. SIRCA Franko » 10,3 SKOK V VIŠINO: 1. DI BATTISTA, Roman m 1,60 2. GERGOLET Maks. m 1,45 2. CERNIC Ivan m 1,45 MET DISKA: 1. GRUDEN Aleš m 28,40 2. OBJ Jožef ■m 26,05 3. ZAVADLAV Jordan m 25,94 MET KROGLE: 1. ANSELMI Ernest m 12,04 2. BRAUC Benito m 10,83 3. 'PRIMOŽIČ Mirko m 10,60 NOVICE IZ SLOVENIJE IDRIJSKI RUDNIK PESA Od leta 1497, to je odkar obstoji rudnik živega srebra- v Idriji, pa do leta 1955' so iz njega pridobili 92.663 ton živega srebra. Od tega so -4.588 ton pridobili v povojnih letih da 'konca leta 1955. Od povojne proizvodnje so izvozili iz Jugoslavije 3.235 ten živega srebra. V zadnjih letih je začel rudnik pešati, saj, da lahko ohranijo proizvodnjo na navadni ravni 500 ton na leto morajo izkopati vedno v4č rude. Leta 1940 so n. pr. morali za tono živega srebra izkopati 154 ton rude, leta 1954 pa za isto količino kar 979 ton rude. Se pred nekaj leti je Jugoslavija v proizvodnji živega STebra bila na tretjem mestu na svetu. (Pred njo sta ■bili samo Italija in Španija, jugoslovanska proizvodnja živega srebra ?.na.ša^ eno desetino- svetovne proizvodnje. K sreči so geologi, sedaj ko Idrijski rudnik peša, odkrili nova ležišča živosrebme rude, ki jih pa sedaj še ne izkoriščajo. Zi:vo srebro je v svetu zelo draigai prvina, saj stane steklenica, napolnjena z njim (približno 34 kg), 256 dolarjev ali 160.000 lir. PLANTAŽE KONOPLJE ZA IZDELOVANJE PAPIRJA ZA CIGARETE Tovarna papirja na Reki obstoja že 125 let in je po- svetu zelo poznana, zlasti po svojem prvovrstnem papirju za' cigarete. Tovarna, ki je v začetku bila le mlin 70 mletje starih cunj-, je sedaj zelo moderno podjetje, ki se še vedno razvija. Da. bi se Kaj praui prosuetni minister ‘Poslanec Viittorio Marangone je naslovil na prosvetno ministrstvo v Rimu nar slednje pismo: Podpisani pnosi g. prosvetnega ministra, naj navede raaloge, zaradi katerih zakonski osnutek, ki nosi njegovo ime, ne upošteva potrebe .uvajati isti postopek za manjšinske šole na Goriškem, kot to u-pdšteva na Tržaškem, tn hoče v gor iški provinci uvesti paralelne tečaje kljub nasprotnemu mnenju oblasti (pnoveditorata; prefekta, -kvestorja) ter lokalnih političnih strank. Tak način ne rešuje vprašanja, pač pa izziva spore in nepotrebne polemike, ki nikomur ne koristijo. Vittorio Marangone, poslanec londonskega sporazuma, nima namena zatirati-imanjšinskih že obstoječih šol na Goriškem, temveč zagotoviti italijanskim dr-iavljamo-m slovenskega jezika poučevanje v njihovem materinem jeziku tudi tam, (kjer bi lahko zaradi premajhnega števila učencev ne mogle obstojati upravno ločene šole. Poleg tega se zadevno besedilo nanaša po črki .in duhu na člen 6. ustave, ker o-mogoča manjšinskim skupinam poučevanje v njihovem .materinem jeziku in z učnim osebjem iste etnične pripadnosti, ker jamči ohranitev jezika in kulture. Paolo Rossi, prosvetni minister Deželna avtonomija Na prihodnjih sejah goriškega občinskega sveta bodo nadaljevali razpravo o deželni avtonomiji in jo bodo verjetno tu*-di zaključili. Nekateri goriški politiki so rešitev zadeve forsirali z vso naglico, češ da 'bo parlament sklepal brez upoštevanja teženj slovenskega prebivalstva. Slovenski' predstavniki pa niso lenuharili, pač pa delali, o čemer se bodo tudi godrnjači lahko osebno prepričali, obenem pa. bodo imeli priložnost, da pokažejo, kaj so sami storili. Ce je bil kdaj čas za vzajemen nastop obrambe slovenskih koristi, je to prav obravnava deželne avtonomije. Veljavnost bankovcev Veljavnost (bankovcev po 50 in 100 lir je podaljšana do 30. junija t. 1. in do 30. septembra 1.1. rok za zamenjavo istih in ne do 31. mairca odnosna 30. junija t. 1., kot je bilo svoječasno javljeno. izboljšalo izdelovanje cigaretnega papirja so sklenili urejevati plantaže konoplje. Prva taka plantaža., ki meri 45 hektarjev, se nahaja v Vojvodini in je že dala prve surovine. Iz kenpplje. se namreč lahko, izdeluje izredno jfoi cigaretni papir. Tovarna urejuje tudi poseben oddelek za proizvodnjo raiznih mineralov, ki so potrebni za izdelovanje čim boljšega papirja za cigarete. ZEMELJSKI PLIN V PREKMURSKIH GANCANIH Po odkritju nafte in plina v Filovcih so geologi menili, da obstoja zemeljski plin tudi v prekmurskih Ga.ncan.ih. I;n re^ so v Gancanih' odkrili v globini 1930 m velike količine zemeljskega plina, ki pritiska na površino s pritiskom 190 atmosfer. PRIMANJKLJAJ ŽITARIC IN NJIHOVA PROIZVODNJA V SLOVENIJI V Sloveniji je 283.571 hektarjev orne zemlje, in sicer 14.784 hektarjev v posesti socialističnega sektorja in 288.787 hektarjev zasebnega sektorja. Leta 1956 je bilo posejanih z žitaricami 181.184 hektarjev. Zasebniki so .imeli 178.444 hektarjev posejanih z žitaricami. 'N® tej površini so lani pridelali poljedelci 262.423 ton žitaric, od tega odpade na zasebnike 257.636 ton žitaric. Hektarni donos je bil pri socialističnem sektorju 17,80, pri zasebnikih pa 14,40* stota. Med posameznimi žitaricami je bilo največ koruze, in sicer 92.585 ton. Pšenice je bilo 78.061 'ton, rži 32.889 ton, ovsa 22.805 ton,, ječmena 22.764 ton, ajde 6.514 ton, soržice 4.387 ton in prosa 2.418 ton. Za prehrano kmečkega prebivalstva se je porabilo.' 59.142 ton pšenice, 18.726 ton ■rži, 2.571 ton ječmena, 20.713 ton,koruze, 3.521 ton soržice, 1.327 prosa in 4.882 ton ajde. Vseg« skupaj je bilo za> kmečko prebivalstvo porabljenih 110.880 ton. žitaric. Za prehrano živalstva: 12.975 .ton ječmena, 51.968 ton koruze, 479 ton prosa, 16.510 ton ovsa. Vsega skupaj je bilo porabljenih za prehrano živalstva 81.931 ton žitaric. iZa seme bo kmetje porabili vsega skupaj 25.083 ton žitaric. Od tega je 11.527 •ton pšenice, 4,528 ton rži, 2.426 ton ječmena, 2.518 ton ovsa, 1.519 ton koruze, 866 ton soržice, 31 ton prosa, ajide pa 1.632 ton. Na,trgu je torej osiaio 7.392 ton, pšenice, 9.636 ton irži, 4.757 ton ječmena, 3.778 ton ovsa, 18.385 ton koruze in 581 ton prosa. Vsega skupaj je torej ostalo za. nekmečko prebivalstvo komaj 44.520 ton žitaric! Statistika pa. pravi, da so ti-le pre-bivailci porabili za prehrano 94.587 ton pšenice, 47.293 ton rži, 1-576 ton j-ečmenai, 4.729 ton koruze, 3.153 ton soržice, 3.153 ton prosa in 7.352 ton ajde. Vsega skupaj poirabl nekmečko prebivalstvo 161.843 ton ■žitaric na leto. Letni primanjkljaj žitaric znaša torej 121.120 ton, ki bi se dal kriti, če bi na vsakem posejanem hektarju z žitaricami pridelalo 23 stotov pšenice, 20 stotov soržice in 30 stotov koruze. Za rezervo bi preostajalo v tem slučaju 3.800 ton krušnih žitaric. Ce pogledamo hektarni donos, vidimo, da je ta napram drugim deželam zelo nizek, saj doseže ponekod od 27 do 45 stotov na hektar! JUGOSLOVANSKA OBRT NA SEJMU V FIRENCAH Po spomladanskem velesejmu v Zagrebu se bodo razna jugoslovanska obrtniška podjetja udeležila velesejma, v Firencah. Tu so jugoslovanski obrtniki razstavljali že preteklo leto in. doživeli precejšen -u-speh. Letos bodo na sejmu razstavili tudi več blaga kakor lani, ker si obetajo dobre kupčije. V MESECU MARCU. REKORDEN IZVOZ V mesecu marcu je jugoslovanski izvoz dosegel rekorden uspeh. Blaga so .izvozili v vrednosti 9,5 milijarde din. V prvem tromesečju letos je Jugoslavija izvozila blaga v vrednosti 25,5 milijarde din. Vrednost izvoza v mesecu januarju je bila 7,5 milijarde, v februarju pa- 8,6 milijarde din. Kar se tiče uvoza je Jugoslavija uv-o-aila v prvem tromesečju -letos raznega blaga v vrednosti 40.5 milijarde din. ŠTAFETA 2 x 100 METROV: 1. V. gi-mn. ( Anselmi - Di Batt.) sek. 23,9 2. Niž.-strok. (Mosetti - Ko-derm.) » 26,9 3. Licej (Bregant - Bednarik) » 27,4 SO METROV ZAPREKE: 1. ANSELMI Ernest sek. 11,6 2. DI BATTISTA Roman » 11,9 3. SIRCA Franko ' » 12,6 TEK 1000 METROV: 1. CERNOjC Ivan 2. CEJ Jožef 3. BEDNARIK Joško S KOT V DALJINO: 1. ANSELMI Ernest 2. .DI BATTISTA Roman 3. SIRCA Franko 3’ 08” 9/10 3’ 09” 1/10 3' 14" 5/10 m 6,44 m 5,72 m 5,24 Ali v tržaških, slov. srednjih šolah ne goje športa-? Zakaj nimajo še ustanovljenega SO, kot ga imajo italijanske srednje šole v Trstu? Tudi v Gorici ga prvo le,to oblasti niso hotele odobriti, potem pa so ga morale, sej je ustanovitev uradno priporočilo prosvetno ministrstvo. Dalje bi predlagali, da bi se še letos proti koncu maja organiziralo tekmovanje v lahki atletiki med goriškimi in tržaškimi srednjimi šolami. To bi bila nekaka vzpodbuda za. ustanovitev SO. 'Telovadni profesorji naj stopijo v stik in naj določijo in urede vse potrebno. Res, je treba nekaj žrtvovati, toda posebnih tež-koč ni in dijaki čakajo na tekmovanje in 'bodo zadovoljni in hvaležni profesorjem in vsem, ki bodo pomagali uresničiti to zamisel. Dr. Kr. Čestitke Gospod urednik! Nestrpno im - veseljem pričakujem jubilejno številko našega lista »Demokracije« za -deseto obletnico njegovega izhajanja. Blagovolite sprejeti moje prisrčne čestitke -za vse plodno delo in za demokratično misel, ki jo je skozi deset let širila med našim narodom. Naj si bo na političnem, kulturnem ali socialnem polju je »Demokracija« dvigala vero v življenje našega' rodu in zagovarjala pravice kmeta in delavca, da nismo vsi skupaj izgubili zaupanja v naše moči in v boljšo 'bodočnost! Rupe pri Sovodnjah, 17. 4. 1957. KAREL CERNIC, tovarniški delavec * * .* Kmečko - delavska zveza iz Sovodenj čestita »Demokraciji« za njeno plodno desetletno delovanje in za njen neustrašeni 'nastop prati vsaki tiraniji; za njeno živo baklo demokratične svobode, -ki jo drži tako visoko.. Z zaupanjem zre slovenski narod v to živo luč, ki mu sveti v težkih dneh preizkušnje! •Sovodnje, 17. 4. 1957. Odbor Kmečko - delavske zveze iz Sovodenj * * * 'Kmetsko - delavska zveza iz Doberdoba iskreno čestita v deseti obletnici življenja '»Demokracije«. Ta list širi demokratične ■misli in zagovarja pravice -našega 'naroda ter tudi delavcev in kmetov, zato' nam je posebno priljubljen! Pozdravljamo izdajatelje lista, naše '»Demokracije«, in tudi ves uredniški zbor, kakor tudi vse sotrudnike in želimo listu še mnogo let življenja' na -delu, ki- je našemu narodu tako zelo koristno! Krompirjev ali koloradski hrošč. — Kakor hitro začne krompir poganjati iz zemlje, se bo gotovo že tudi pojavil krompirjev hrošč, ki nam v zadnjih letih dela toliko skrbi in škode. Škodo bomo seveda utrpeli le, če hrošča- ne bomo pravočasno im temeljito -uničevali. Hrošča dandanes že vsak kmetovalec prav dobro pozna, zato nam ,ga ni treba še posebej opisovati. ■Omejili se 'bomo na način, kako ga -uničujemo. V /začetku, kio se hrošč pojavi in jih je le malo, jih bomo pobirali in uničevali. ‘Predvsem pa moramo paziti na-krompirjevišča, kjer ie krompir lansko leto :rastel. Ostalo je gotovo nekaj krompirja v zemlji in z njim tudi hroščev«' zalega. Zato moramo na teh mestih’vse poganjke .krompirja izruti, da tako ne nudimo hrošču paše in .ga prisilimo, da odhaja na pašo ne letošnjo krompirjevo zasaditev, -kjer ga bomo uničevali. Ko se hrošč že tako razmnoži, da ,ga s pobiranjem ne moremo več uspešno 'uničevati, bomo krompirjevišče poškropili s kakšnim strupenim škropilom, kakor so: svinčeni in a'peni arzanat, Gesanol -in razna druga. Priporočamo pa škropiti le z arzenalom, ker z istim uničujemo le hrošča in ne tudi druge mogoče* koristne žuželke. Hrošč namreč pogine s tem, da, 'gloda, z arzenalom poškropljeno listje krompirja, medtem ko druga sredstva uničujejo že s samim dotikom ali vdihavanjem tudi žuželke, ki listja ne glodajo. Krompirjeve poganjke napada' tudi pe-ronospora ali rja,, ki je zelo kvarna za pridelek krompirja. Zato škropimo krom-pirjeviišče z brozgo 1-odstotne modre galice in apne ali z 1 in pol odstotka prahu Caffato. Tej brozg! primešamo pol odst. svinčenega ali 1 odst. apnenega arzenala' in tako ,z enim delom dosežemo dvojen uspeh, to ie ubranimo peronosporo in u-ničujemo krompirjevega hrošča. Tako prvo škropljenje opravimo navadno potem, ko smo krompir osuli, -in ga ponovimo še dvakrat aill trikrat, kakor je pač potreba, 'to je, če se hrošč vztrajna pojavlja ali če je deževno vreme, ki škropivo izpira. Da dosežemo temeljito uničenje hrošča, je prav, če krompirjevišče poškropimo teden dni pred .izkopavanjem krompirja in nato pokošeno krompirjevišče sežgemo. Pripomniti moramo še, da. je -borba- proti krompirjevemu hrošču po zakonu obvezna- .ter da kmetijsko nadzorniištvo deli brezplačno razna pokon-čevailna sredstva. V j kleti. — Pretočiti moramo vdrugič vino, ker je že skrajni čas. ‘Zlasti naj se s pretakanjem ne odlaša, če je vino še sladko, ker bo to, če je drugače zdravo, ob nastopajoči toploti pričelo ponovno yireti in je nevarno, da se skisa. Takim pretočenim vinom dodamo po 1 kocko e-nbsoMn-e na 100 1. S tem ohranimo vino pred kisanjem in 'bo vseeno vrelo. Klet naj bo seveda- snažna in od časa dq časa zadimljena z žveplom, da preprečeno razvijanje plesnobe. Tudi prazne sode. ki smo jih dab«» opreJii z vodo im 'nato posušili, moramo dobro zaiveplati in ttko žveplanje ponavljati vsaka, dva me-i^eca. Vlažna mesta v kleti potrosimo s prahom živega opna ali z, mavcem (gip-so tujem irfietku, pn krvi in osebnem ‘maščevanju. Ne bomo ponavljali strahot, ki so jim njevati z njegovega lica sence trenutne nesreče in preizkušnje, da si bo tujina spet ustvarila o nas predstavo resnično demokra* tičnega, kulturnega in krščanske« ga naroda. Tega spričevala, ki si ga je slovenski narod trdo zaslu* Dr. JOSIP AGNELETTO, predsednik 'SDZ žil na vseh področjih duhovnega in gmotnega ustvarjanja skozi dolgo zgodovino, mu ne more zapraviti črna doba iz njegovega sedanjega življenja, ki nikakor ni izraz njegove svobodne odlo* čitve. Slovenski narod se ni iz* gubil in ni obupal. Globoko ve* rujemo, da bo prej ali slej spet postal gospodar svoje usode v e* nakopravni skupnosti bratskih narodov, navezal svoje nasilno prekinjeno življenje nazaj na ko* Kalvarija do pravične svobode vodi k političnemu vstajenju samolas-tno narekovane zakone. Zaver,gel je n. pr. kolektivizacijo. 'Več k komunisti ugrabili dovini slovenskega naroda je tragično končano. S sklepi mirovne konference, katerih izvedba čaka samo še na izpolnit tev določenih formalnosti, je nastopilo novo razdobje, ko odpada izgovor in očitek tistih, ki so se z nasiljem polastili vse oblasti v domovini in z njo prevzeli ■V človeški zgodovini doživljajo države in narodi neizogibna' valovanja. Naroda rastejo, se krepijo tvarno in duhovno. Vzpenjajo .se za visokimi cilji polagoma ali pa tudi .skokoma. Slovenski narod se je v ‘zadnjih sto letih tako t varno kot du- FERDO KALIN, prvi podpredsednik SDZ, ki so ga ugrabili • 'lega sveta- tli in vre. Težnje po svobodi niso mrtve. Ze večkrat je narod odklonil Ob desetletnici izhajanja »Demokracije« ne bo odveč, če ponovimo besedilo prvega uvodnika, s katerim je bila začrtana programska pot tistih Slovencev na- Tržaškem in Goriškem, ki so skozi viharje revolucije, kljub barbarskim grožnjam in kljub še ne doživetem nasilju in podkupovanju ohranili nedotaknjeno- dediščino človeških in narodnih dobrin svojih prednikov. V desetletju, ki ga ima ,za seboj »Demokracija«, se je marsikaj spremenilo. Mnogo tudi tistega, kar je revolucionarnim pridobitvam veljalo za nepremakljivo dogmo. , sam T-ito ožigosa- za sovražnika države, kakor je to povedal pred dnevi ina Brio-1 nih jugoslovanskim časnikarjem. In vendair! Pod površjem tega nasičenega občutja rutine in oblastnosti otope- Stran 4. DEMOKRACIJA Lato XI. - Stev. 17 MED BENEŠKIMI SLOVENCI Dopoldanske .ure na veliko nedeljo so bile bolj podobne razpoloženja! velikega petka kot pa dnevu Vstajenja. Čemerno., pusto, hladno deževno vreme j& mnogim prekrižalo žs mesece poprej v podrobnostih izdelane ca&rte velikonočnih izletov. V poldanskih urah pa- se je nebo obrisalo in velikonočni ponedeljek se je zbudil v nejlepšem velikonočnem razpoloženju. Gospod Miro in njegova gospa v izlet-ništvu- nista novotarska planerja, pač pu čudodelnika improvizacij. Oba sta navdušena pristaše .»voženj v sinjino«, kakršne so se izmislili (kmalu po prvi svetovni vojni pohajaški Dunajčani. Pri takih vožnjah nhče ne ve v katero .smer ho zavil volan avtomobila Niti sam vozač - lastnik tega ne ve. Navdih, to je nepremakljivo načelo tudi gospoda Mirota. Za prijeten in u-žitkov poln i*let prav tak pogoj, kot velja za dobro sliko, pristno pesnitev in prebavljivo pripovedništvo. Ta navdih .sproti poganja v skladu s prebavljenimi asfaltnimi kilometri, ki pa so zgolj uvodna potreba, da z njimi dosežeš kolovoze, vijugaste poti, strme klance, nasute in razorane mulatjere, kajti samo tu kipijo vrelci vozaške poezije. In še ena lastnost odlikuje kilometrsko poezijo izletniških pesnitev gospoda Mirota: izvirnost. Kakor se umetnik izogiba ponavljanja besed in- doživljanj, tako je gospod Miro sovražnik kilometrskih repriz. Nikoli dvakrat po isti poti, če je' še en kolovoz na razpolago, pa čeprav vodi okrog... v žep. S takimi načeli v glavi in srcu, s pirhi, poticami,- pincami in pršutom v mrežah smo se isatovorili na tržaškem kolodvorskem trgu v Sesbctico in z njo- v zlai-to jutro velikonočnega ponedeljka proti Barkovljam iji po prekrasno prenovljeni Obalni cesti v ».sinjino« bujno ■zelene furlanske nižine. Pri Krmilmu smo- zavili proti. Dolenjam in dalje ob Idrijci (Judrio) po ozki potki mimo revnih slovenskih kmetij tik ob meji skozi Praprotno v tesnobo doline, ki si jo je mala reka izkopala na svoji poti proti toplemu morju. Drevje po obeh bregovih in izredno strmih pobočjih je komaj vzbrstelo. Obsežne napisne table nam pripovedujejo, da hitimo v severnovzhod-ni smeri stalno tik ob državni meji. Praznik je in vendar sta cesti vzporednici na ■tej in na oni strani zapuščeni, Žive- duše ni na spregled. Majhne njivice, ki so jih pridne roke iztrgale včasih -hudo razbesnelemu hudourniku, so še neobdelane. ‘Majhni kupčki gnoja pa pričajo, da jih tja ni spravil kmečki voz, pač pa koš ma hrbtu- marljivega trpina. Razpadajoči mlini kar na gosto posejani ob obeh bregovih kristalno čiste- vode pričajo o nekdanji delavnosti. Cas jih je porušil, in moderna velemlinska industrija je ustavila njihova starodavna, por lomljena kolesa. Na jugoslovanski strani rečne meje se vlečejo ob cesti po nekaj sto metrov dolge skladovnice drv. Pot je -dolga, vijugasta in mestoma, debelo nasuta. Pri malem mostičku, ki vodi z italijanske strani na jugoslovanski breg in ki je odprt za dvolastnike, -stoji na -tej in na oni strani po skromno obmejno poslopje, obljudeno z varnostnimi organi. T-u je poti -tudi konec. Obrnili smo vozilo in jo pobrali v Čedad, skozi Šempeter Slovenov do Pulfra>. Tu smo po ropotajočem lestnem mostu čez Nadižo zavili po precej strmi poti Črnem vrhu. Razgled v dolino Nadiže in dalje v Brda je naravnost čudovit. Od tu -se izletiniku odpira dobršen del Beneške Slo-venijo. Matajur se nam je približal na korak. Na osojni strani je še ves pokrit s snegom. Po najbolj nedostopnih zavetnih in strmih pobočij 'so si’ Slovenci postavili svoje vasice. Z ravnime so jih izrivali tujci in turška nevarnost. Tu na tej tako skromni in malo rodovitni zemlji so našli zatočišče in mir. Mir, ki je za da- našnjega meščana za daljšo dobo kar prehud. Po nasprotnem pobočju, na oni strani Nadiže ležita na pol prikrita Gornji in Dolnji Mersin. Gospod Miro in njegova' gospa pripovedujeta- z navdušenjem o gostoljubnosti teh slovenskih hribolascev. Crni vrh, zakotna čisto -slovenska vasica, je od svojega nastanka dalje poznala -eno sem-o prometno zvezo z zunanjim svetem: kamenito stezo. Traso so začrtali zajci, ki so zahajali pozimi na ostanke zeljnatih glav v vas na črnovrš-ke njivčice, od -katerih gotovo nobena ne doseže površine 100 kv. metrov. Seda1) pa se Crnovršcem obeta vozna pot, prava cesta. Cesta pa. še ni gotova i>n -tudi nihče še ne ve, kdaj se bo to tudi zgodilo. Crnovršci obljub ne jemljejo preveč resno. 2e devetdeset -let jim jih delijo, pa so postali ob njih previdni. Pustili smo avto v grušču nove ceste in jo mahnjli v Crni vrh po. zajčji sledi nevzdol. Enc-ian ali košutnik bogato cvete po strmih pašnikih. Trobentice se postavljajo, zato pa šopi marjetic in vijolic bogato skrbijo za pašo -meščanskih pogle>-dov. Pot je kar dolga na-vzdol do doline •z globokim hudournikom. Tudi čez njega sos -šele pred kratkim -postavili- obokan mostiček srednjeveške turške konstrukcije. Vas se vsa -zlati v opoldanskem soncu. Pot se strmo dviga navzgor. Siromašne njivice stiskajo srce inad slovensko -rev- ščino teh krajev. Fantovsko petje iz vasi pa nas zdrami, sbn c e nas je namreč kar pošteno segrelo. V triglasnem zboru -ubrano odmeva slovenska- pcisem med re-dke mecesne in leskovo grmičevje. Gospod Mino -je obstal in se razkoračil, kot da bi bil -sam črnovršfci župan. Pevci bi gotovo tako lepo ne prepevali, če bi jih najel. Zdi se mi, da se je Mirotu utrnila solza* ganjenosti vsaj nazn-atra j, če že ne naz-unaj. Pod skalnim previsom čisti čokata priletna ženica kum.no in 'divji regrat, za solato je dejala. Govorila je melodično -slovensko govorico. Zgovorno nam je razkrila vse težave: s smehom .im tudi a hudomušnostjo. Z bližine vasica ni tako privlačna. U-lice so tlakovane z .gnojem, zato pa imajo med kakimi štiridesetimi hišami kar tri gostilne. V glavnem vaščane redi živina in pa Pariz. Tja namreč hodijo služit mlada črnovrška dekleta. Sedaj .zidajo novo mlekarno. Mlečne proizvode p® prevažata v dolino kar dve vzpenjači, ki so ju zgradile domače roke. Za tehnično razborite-ga izletnika dvoje pregleda vrednih naprav. Cerkvica je čedna, na klopeh pa so samevali -slovenski molitveniki. Poslovili smo se in jo ubrali nazaj v tržaško vsakdanjost. 'Gospod Miro je iznajdljiv izletniški izvedenec, njegova gospa pa nič manj sprslt-na pomočnica. Uvodna beseda (Nadaljevanje ,s 3. strani) nja skozi dolgo zgodovino, mu ne more zapraviti črna doiba iz njegovega živlije-nja, ki nikakor ni izraz njegove svobodne odločitve. Slovenski narod se ni zgubil in ni obupni. Globoko verujemo, da bo prej ali slej spet postal gospodar svoje usode v enakopravni skupnosti bratskih narodov, navezal svoje nasilno prekinjeno življenje nazaj na korenine svoje zgodovinske rasti ter se tako vrnil v družino svobodnih narodov demokratične in krščanske kulture in civilizacije. Z izpričevani em življenjskosti, s strpnim in razgledainim presojanjem svojega položaja ter določanjem nalog do sebe in sosedov bomo dokazovali kulturno in politično upravičenost slovenskega naroda do življenja in poslanstva na tem prelenem, a vetrovnem koščku zemlje - domovine, ki je eno izmed najvažnejših, najbolj zamotanih in občutljivih evropskih stičišč ras, jezikov, kultur in gospodarstev. Tem činiteljem, ki so bistveno vplivali na nušo zgodovinsko usodo, se je po minuli vojni pridružilo na naših tleh še srečanje Zahoda in Vzhoda, kar je povzročilo nove mednarodne zapletljaje o-koli nas in bistveno vplivalo na mirovrne. odločitve. Tu smo že tisoč in več let, čeprav je zgodovina že večkrat neusmiljeno stopila čez nas, delala z nami svoje račune in preizkušnje. Zato nas ne plaši niti sedanja usoda niti nova resničnost, da. smo med kolesjem dveh svetov, ker verujemo v svoj narod. V duhu teh uvodnih besed vabimo vse prijatelje in somišljenike, da kot naročniki, čitatelji in sodelavci, s pobudami, o-pozorili in prispevki moralno in gmotno podpro naš list, da bo lahko izpolnil svojo težko zgodovinsko nalogo. Ko razpoši-Ijamo■ prvo številko tega glasila svobode in demokracije, mu pridružujemo najto-Plejše želje in pozdrave izdajateljev in u-rednikov vsem, ki se ga bodo z zadoščenjem razveselili in ga sprejeli za svojega. Kriza občinskega odbora Krščanska demokracija je sklicala sestanek vseh štirih stirank, ki so svojčas -sestavljale občinski upravni odbor, da razpravljajo o položaju. Toda do sestanka' štirih strank ni prišlo, ker so socialni demokrati odklonili udeležbo. Republikanci še vedno vztrajajo na svojem odklonilnem stališču, da ne bodo več sodelovali v občinskem odboru. Komunistična stranka je objavila letake proti obnovi občinskega odbora z županom Ba-rtolijem. Vse kaže, da je koalicijski odbor za- sedaj nemogoč. Preostaja še edina možnost, da poskušajo dem-okrščani sestaviti sami u-pravni- odbor in upravljati občino edino s tehničnih vidikov s pomočjo slučamib podpor, od slučaja do s.luča.;a, ostalih strank v mestnem svetu. Tako bi se izo.g-nili zaenkrat novim volitvam, od katerih si ne more obetati nobena, stranka posebnih sprememb v sestavi novega obč. sveta. Medtem so občinski odborniki koalicije na torkovi seji občinskega odbora ,z županom vred odstopili, DbUinsha javna hopel za Prosek - Kontovel Na večkratno posredovanje občinskega svetovalca dr. Josipa Ag-neletta je občinr •skl odbornik za' javna dela, inž. Visintin, odgovoril na- občinski seji dne 11. aprila in je -sporočil: 1) občinska javna kopalnica za Prosek-Kontavel je že v proračunu za leto 1957 in je zanjo predviden znesek 23 mil-ijoi-nov lir. Po ’Sv. Križu in Opčinah pride sedaj javne kopalnica tudi na Prosek - Izlet SDD V sredo I. maja priredi SDD izlet v Barcis. Odhod točno ob 6. uri izpred kavarne Colombia v ulici Carducci. Izletniki iz okolice odpotujejo iz Sesljana ob 6.15 izpred kavarne Tausani. Po začrtani poti naprej! (Nadaljevanje s 3. strani) sprejemal brez njihovega dovoljenja zaposlitev pri zaveznikih, za izdajalca. S takim in podobnim početjem so pognali na tisoče in tisoče Slovencev s trebuhom za kruhom po svetu. Sele »Demokracija« je dokazale, da .niso vsi Slovenci komunisti. Dokazala je-, da živi del slovenskega naroda pod množično sugestijo peščice stremuhov in političnih renegatov, s tropom dvomljivih eksistenc. Povečini so bili to ljudje, ki so dosegli svojo izobrazbo ali poklicno iz-ur-jenje s slovenskim javnim denarjem, s podporo in širokogrudnostjo »gnile« Jugoslavije. Užitkarji takrat, užitkarji tudi danes. ^Demokracija« je dokazala, da vsi Slovenci niso komunisti, tudi tistim našim prenapetim narodnim nasprotnikom, ki jim je ta popravek še danes trn v peti, »Demokracije« niso strli poklicni komunisti, zato -so si- najeli sopotniške garniture, ki naj bi pod nekdaj zvenečimi imeni ljudi in tiska s prilizovanjem in pod krinko verskih in narodnih idealov opravili tisto »strmoglavljenje« svobodnega in demokratičnega stebrišča, ki* ga u-grabljanjai prvega urednika »Demokracije« in prvega podpredsednika SDZ niso zmogla. Pa tudi ti skrbno izbrani naklepi so mlatenja po vodi. Kvečjemu so si ‘napisali še eno sramotno poglavje slovenske politične zgodovine in pri -tem tudi obsedeli. »Demokracija« je sproti odkrivala zločine komunističnih poglavarjev po vseh tako imenovanih ljudskih demokracijah. Z dokumentarnimi dokazili je pobijala laži in potvarjanja komunističnega -tiska in komunističnih aktivističnih zapeljevalcev. Vse -od začetka svojega izhajanja, pa do same še nepojasnjene smrti prvega nasilnika našega stoletja, Stalina, ga je o-cenjevala z istimi besedami, kot je to storil — seveda iz drugačnih ir.agibov — na XX. kongresu KP Sovjetije glavni tajnik te stranke, Nikita- Hruščev. Po- teh razkritjih- je polemika komunističnega- tiska z »Demokracijo« seveda zamrla. Po »Demokraciji« so segali in jo prebirajo danes tudi- komunistični posamezniki. S tem delom naj bi »Demokracija« nadaljevala že zato, da se komunistični vrhunci ;ne -bodo spet tako bedasto izgovarjali. da jim kljub periodičnim romanjem v Sovjetijo in po '»ljudskih demokracijah« vsi ti zločini niso bili znani, -kakor se je pred čafsom izgovarjal sam Palmiro. Togliatti. »Demokracija« je svojo pot utirala z največjim in zavidljivim uspehom. Dokazai-la je, da je tudi v naših materialističnih časih, v katerih večina ljudi drvi za ko-nj-unkturističmimi -zaslužki, in mnogi za skorjo trde partijske pogače prodajajo svoja načela in prepričanja, ideja močnejša od podkupovanja in groženj. 'Dokazala je, da je tedenska resnica, na štirih skromnih straneh več vredna kot kupi laži, dne vino tiskani z rotacijo. Srečrvo pot tudi v naprej »Demokraciji«, vse dokler njen cilj ne bo dosežen, dokler svoboda in demokracija ne boste* odločilno zmagali! Hvala in priznanje za vse njeno desetletno požrtvovalno delo v korist našega izmučenega, a še vedno živečega in rastočega naroda! NABREZINSKI KAMNAR Kontovel. Sčasoma morajo priti na- vrsto vsi večji kraji na-še'okolice. 2) Cesta Moreri v Rojanu se nahaja, kot je priznal odbornik inž. Visintin, v zares slabem stanju. Tem-u je vzrok premajhno število delavcev. Da- se odpravi zlo, je treba tlakovati cesto s kamenitimi kockami domačega kamna, Oddelek za javna dela bo zato da! nalog Seladu, da napravi načrt za temeljito popravilo omenjene ceste. 3) Sv. Ivan. . Na interpelacijo ‘dr. Agneletta od 15. januarja t. 1. je inž, Visintin odgovoril, da je bil prvi del poti (pod gostilno Su-ban) popravljen pred par leti. Gornji del, ki je bil tlakovan -z rdečim kamenjem, je res potreben popravila. Četudi je -ta pot privatna/, se jo vsi poslužujejo in občinski -urad za dela ibo izvršil popravila. 4) Vrzel Rusalke« in »Fausta«. Oba solista sta čisto zapela, vendar je bilo videti, da se ne znata prilagoditi prostoru, v katerem nastopata.. Tako bi bila njuna interpretacija bolj primerna za grad sv. Justa, kjer je potreben močan glas, kakor pa. ,za malo akustično dvorano na stadionu »(Prvi maj«. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TR2ASKO OZEMLJE V nedeljo 28. aprila 1957 ob 16.30 v Avditoriju v Tf-situ Srebrna lilija mladinska igra Spisal:.........HANIS FITZ Prevedel:....EMIL SMASEK SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE in GLASBENA MATICA v Trstu V soboto 27. aprila 1957 ob 21. uri v Avditoriju v Trstu PL9HINSH9 noža opereta v treh dejanjih Besedilo in glasba: iRADOVANi GOBEC Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d„ v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAlfLICA sprejema v svojem ambulaitorijiu v ulici Rittmeyer 13, tel. 31-813 dnevno od 9 - 13 in od 17 - 19 ure EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI IN PEČI NAJMO, DERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA POPOLNA OPREMA ZA KUHINJE, JEDIL* NICE, RESTAVRACIJE IZ EMAJLA N ER J A* VECEGA (INOX.) JEKLA ITD. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, GRELCI ZA VODO, HLA* DILNIKI DEKORATIVNI PREDMETI UMETNE OBRTI, OD KERAMIKE DO BRUŠENEGA KRISTALA LESTENCI TER VSEH VRlST ELEKTRIČNIH LUČI KLASIČNE IN MODERNE OBLIKE *i»4' KERZE TRST « Piazza S. Giovanni, I - Tel. 35019 Z nakupom dobrega blaga prihranite denar! OBIŠČITt MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA (J±AGJlZZ_TN_Q SJ_0_FF_£ I_N_GJLbLSJl Skladi6£es TRST ■ Ulica S. Nicolo 22 Telefon 6tev. 31-138 Prodaja na debelo in drobno vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH Obračajte se na nas osebno ali pismeno IZREZITE OGLAS, VELJA ZA POSEBEN POPUST/