GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXIX. KAMNIK, 15. MAJA 1989 ■ I vr l-g W\f tf\ Ftfl S% I Cu wt f% O t* Cl I™* !*1 OI ^ v Kamniški Bistrici Srečanje delavcev in občanov kamniške občine vsakega 1. maja v Kamniški Bistrici je že postalo posebnost za ožjo in širšo okolico. Obujanje spominov na začetek srečevanja, v zgodnjih letih tega stoletja, ni le prilika za ocenjevanje prehojenega, ampak tudi dolžnost za kritično presojo sedanjosti, ko vedno bolj drsimo navzdol, na vseh področjih družbenega življenja. Na tokratnem praznovanju, kljub čemernemu in deževnemu vremenu optimizma ni manjkalo. Prišlo je veliko ljudi (nekoliko manj kot druga leta), ki so želeli 1. maj proslaviti v naravi in zdravem okolju. Ob glasbi in petju je tekla slo- OBČANI KAMNIKA Verjetno ste že opazili, da potekajo na območju občine Kamnik, zlasti v krajevnih skupnostih Komenda, Tunji-ce, Mekinje, Godič, Nevlje, Kamniška Bistrica in Črna večje vojaške vaje enot JLA s sodelovanjem letalskih enot. Vaja bo trajala predvidoma do 22. 5. 1989. Prosimo krajane, da ustrezno sodelujejo z enotami in njihovim vodstvom ter tudi pomagajo reševati možne situacije in problematiko, ki spremljajo izvršitev programa oziroma namena celotne vaje. SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK SVET ZA SLO IN DS vesnost. Predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Tone Iste-nič je zbranim zaželel srečen praznik, ko naj bi vsakodnevne skrbi odrinili za dan. dva in se poveselili; s problemi se bomo srečali že takoj po zaključku praznovanja. V pestrem kulturnem programu so sodelovali kamniška godba, moški pevski zbor Solidarnosti, folklorna skupina iz Kamniške Bistrice in drugi. Na slovesnosti so bila podeljena sindikalna odličja - srebrni znaki, - najbolj prizadevnim sindikalnim delavcem in sindikalnim osnovnim organizacijam, podeljena so bila priznanja »inovator leta« za 1988, tudi priznanja in pokali za športne uspehe. Srebrni znak sindikatov so prejeli: Dragica Jagodic, M-Eta, Miro Kosmatin, Zarja, Branka Lap, osnovna šola 27. julij, Marija Mavsar, Menina, Jože Nograšek, Svilanit, Janka Petjovšek, Kemijska industrija Kamnik, France Spruk, Titan, Anica Škraba, trg. poslovalnica Borovo, Majda Snabl, skupščina občine Kamnik, Filip Strajhar, Utok, Jože Klene, Rudnik kaolina in kalcita. Njega smo povprašali, kaj mu pomeni srebrni znak sindikatov. »Predvsem sem zadovoljen s tem priznanjem zato, ker ga smatram za priznanje kolektivu, v katerem delam že polnih 24 let.« Dela v rudniški jami: V začetku je bil kopač, sedaj je skupino-vodja. V sindikalni organizaciji je aktiven že dalj časa, prav tako pa tudi v samoupravnih organih. ; Trenutno je predsednik konference sindikata v DO. Srebrni znak mu pomeni veliko priznanje in spodbudo hkrati ter dolžnost za nadaljnje delo. Mladi Kamnika Kamničanom v maju 19.-27.5. Razstava del mladih Razst. Veronika kamniških ustvarjalcev vsak dan, 10.-12., fotografije 17.-19. 19. 5. Otvoritev razstave Razst. Veronika (kantavtor: Boštjan 19. Gartner) 24.-27. 5. Ulični muzikanti a) pri knjižnici b) pri cerkvi Šutna 24. 5. Okrogla miza: Mladi SENŠRM ali kate-in prosti čas v Kam- ra od OŠ niku 19. 25. 5. Sprejem v ZSMS po šolah ca. 10. (oz. 9.) Dejavnost po šolah (-27. julij; FA, TB, km, KM, KB, DU, SENŠ) podrobno opisane pozneje (podatki) Prireditev ob zaključ- SENŠRM ku plesnih vaj do 17. Ples z ansamblom Ro- OŠ FA kovnjači ob 19. 26. 5. Večer plesa SEMŠRM ob 20. 27. 5. Avtorski recital: Miro Razst. Veronika Pogačar ob 19. 28. 5. Kolesarska dirka Svilanit »Slavka Jesenovca« od 10. dalje Program športnih prireditev obljavljamo na zadnji strani. Srebrni znak sindikatov je prejela tudi OO sindikata delovne skupnosti skupnih služb Rudnika kaolina in kalcita, nje lokov, Rudi Velušček in Lado Burja, Titan Kamnik za inovacijo Poenostavitev izdelave di-samatic orodij za matice, Jože Nograšek, Svilanit Kamnik za inovacijo Naprava za vdevanje vrvice v PVC prižetje, Peter Tajč, Svilanit Kamnik za inovacijo Izdelava aparatov z dvojnim oblikovalcem. Nadaljevanje na 2. strani Prejemniki srebrnih znakov Akademija ob dnevuO F Ob dnevu Osvobodilne fronte, je bila v sredo, 26. aprila, v kinu Dom Kamnik slovesnost oziroma koncert, posvečen naši revolucionarni preteklosti, z naslovom Hodil po zemlji sem naši. Koncert je pripravil simfonični orkester Domžale-Kamnik pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta in reci-tatorji iz ŠENSRM pod vodstvom mentorice prof. Tine Romšakove. Zahteven kulturni program pesmi in skladb slovenskih pokrajin je pod izkušeno taktirko Tomaža Habeta, potekal zelo skladno, kvalitetno in zasluži oceno odlično. Obiskovalci koncerta, čeprav ne dovolj številni, so doživeli enkratni kulturni užitek, ki je presegal vsa pričakovanja. Slavnostni govornik, Davorin Gregorič, predsednik občinske konference SZDL Kamnik, je v krajšem nagovoru omenil pomen zgodo- vinskih dogodkov leta 1941, koje bila ustanovljena OF, ki je oblikovala slovenski narodni značaj, na katerega smo lahko ponosni. Čas, ki ga živimo, je poln protislovij, preštevanj in iskanj, je čas gospodarske krize, vse bolj krize morale in političnih odnosov, je tudi čas prebujanja nove političnosti in tudi politikanstva. V sedanjem naelektrenem odnosu sta potrebna pogum, znanje in politična modrost. Prejemniki priznanj in odlikovanj Simbolika današnjega časa je lahko tudi v tem, da smo, kot ob rojstvu OF, spet ogroženi kot narod, zato v celoti podpirano slovensko usmeritev. Pri premagovanju nakopičenih problemov odigrava pomembno vlogo SZDL, ki naj kot katalizator podpira evolutiven prehod v novo kvaliteto, t.j. v tržno gospodarstvo in moderno pluralistično družbo, v kateri si bo vsak narod mogel sam »voliti vero« in po demokratični poti »postave«. Danes potrebujemo mir, razum in pokončno držo, potrebujemo strpnost, solidarnost in prijateljstvo. V tem smislu je potekal ves koncert, ki ga je uspešno povezoval Tone Ftičar. Davorin Gregorič je podelil letošnja srebrna priznanja OF slovenskega naroda, ki so jih prejeli: Jožef Burja, Ciril Merčun, dipl ing. France Pucelj, Slavko Rajh in Srečko Urankar. Maks Lavric, predsednik občinske skupščine, pa je podelil državni odlikovanji: Francu Remsu red zaslug za narod s srebrno zvezdo in Rozki Brglez red dela s srebrnim vencem. STANE SIMŠIČ • Skupno zasedanje zborov skupščine O dopolnilih slovenske ustave Na zadnjem zasedanju zborov občinske skupščine so delegati obravnavali osnutek amandmajev k ustavi SR Slovenije, uvodno besedo pa je imel Miran Potrč, predsednik republiške ustavne komisije in predsednik skupščine SRS. Na kratko je predstavil glavne ideje, ki so se do zdaj oblikovale ob posameznih amandmajih. Pravica do samoodločbe slovenskega naroda, vprašanje enakopravnosti in odnosa do JLA ter proces proti četverici pa so bile glavne teme pogovora s kamniškimi delegati, ki so Miranu Potrču zastavili nekaj vprašanj. Predsednik republiške ustavne komisije je med drugim menil, da v ustavna dopolnila le ne bi veljalo vgrajevati stvari, ki jih nismo sposobni razčistiti do konca julija oziroma začetka septembra, ko bi bil po njegovem mnenju le čas, da razprave o dopolnilih po vseh regijah zaključimo in sprejmemo dopolnjeno republiško ustavo. Po letu ali dveh pa tudi ne bi bilo čisto nič narobe, če bi spremenili še tisto, česar do sedaj še nismo razjasnili. Med najbolj vročimi vprašanji v pogovoru s kamniškimi delegati je bila prav gotovo pravica do samoodločbe, vključno z odcepitvijo. Miran Potrč je dejal, da je to nadustavna pravica, ki je niti ne bi bilo potrebno zapisovati, ker je samoumevna. Kljub temu pa po njegovem mnenju ni dovolj , da je pravica do samoodločbe zapisana le v temeljnih načelih slovenske ustave, temveč mora biti zapisana tudi v njenem normativnem delu. Tudi zato, ker so ga mnogi delegati tudi drugje spraševali, ali je bila pravica do samoodločbe že izkoriščena ali ne - v ustavi naj piše, da ima narod to pravico za vedno. Sicer pa je po njegovem mnenju vprašanje odcepitve stvar zgodovinskega trenutka - če se bo narod v določenem trenutku hotel odcepiti, ne bo nikogar spraševal, ali je to z ustavo dovoljeno ali ne, temveč bo to storil, seveda z vso odgovornostjo za posledice tega dejanja. Bistvo samoodločbe je torej, da mimo volje naroda ne more nihče, pravica do odcepitve pa seveda še ne pomeni dejanske akcije, predvsem zaradi dejstva, da so ob tem tudi ostale republike odgovorne varovati državno mejo. Sproženo je bilo tudi vprašanje prioritete. Kaj je prej, zvezna ali republiška ustava, predvsem kar zadeva skladnost slednje z zvezno. Delegat iz KS Podgorje je o tem menil, da upamo, da bomo v naši republiki sprejeli nekaj no- vega, v bistvu pa se bomo le prilagodili zvezni ustavi. To je po njegovem namreč lastno slovenski miselnosti, ki se navsezadnje praviloma prilagodi, uskladi, češ, kaj bodo pa rekli na zvezi? Zato nič ne pomagajo naše revolucionarne ali liberalne misli o suverenosti in podobnem, če naša mnenja v končni fazi niso upoštevana, je še dejal delegat iz Podgorja. Miran Potrč je na to odgovoril, da je prav zaradi tega treba republiško ustavo sprejeti pred zvezno. Pa še to je dejal predsednik republiške skupščine: »Popolnoma suverene države danes v svetu ni več!« Delegate je zanimala tudi JLA. Naša vojska je skupna, je poudaril Miran Potrč, vendar nas premalo obvešča o svojih ukrepih. Izstopajo predvsem nenavadna sprememba armadnih območij in pošiljanje slovenskih rezervistov na Kosovo. V zvezi z vojsko pa beseda seveda hitro nanese na proces proti četverici, o katerem so v Kamniku kar precej govorili. Kamniški delegati (predvsem po zaslugi vztrajnega zagovarjanja četverice s strani delegata iz Komende!) so namreč že od vsega začetka opozarjali, da je treba raziskati okoliščine tega procesa, s čimer je soglašal tudi Miran Potrč. Dejal je, da skupščinska komisija ne more vplivati na nastop prestajanja kazni in tudi ne kvalificirati dela sodišča. Deluje pa zato, da vse skupaj razišče, in ni prav, da morajo obtoženci na prestajanje kazni, preden so znane vse okoliščine. Skupščina je zato dala priporočilo za preložitev kazni in tako uporabila po njegovem mnenju vse zakonite poti. Na aprilskem skupnem zasedanju so delegati spregovorili tudi o drugačni organiziranosti občin, čeprav še ni jasno, kakšne naj bi pravzaprav bile. Zmanjšali naj bi upravno funkcijo občinskih organov, postale naj bi oblika interesnega povezovanja in imele samo en zbor občinske skupščine. Po novem naj tudi ne bi bilo več obvezno ustanavljanje občinskih sisov, o prispevnih stopnjah naj bi odločali delegati v zboru združenega dela - čeprav se verjetno po uveljavitvi zakona o podjetjih tudi ta ne bo več tako imenoval. Drugačen naj bi bil način zbiranja denarja za infrastrukturne objekte. Nič več ne bi bilo obveznega združevanja, pač pa zbiranje sredstev s pomočjo davčne politike. Na seji so še poudarili, da bi v ustavi morali doreči pravico do združevanja in zborovanja ter varovanja človekovih svoboščin. R. GRČAR ŠT. 9 2 KAMNIŠKI OBČAN / 15. MAJA 1989 Letna seja sindikata Kakšna naj bo prenova? Na letni seji, ki jo je imel občinski sindikalni svet konec aprila, je bila glavna tema prenova sindikata. Kakšen sindikat si želimo, kako se moramo organizirati glede na sprejem novega zakona o podjetjih, kakšne so naloge sindikata pri usmerjanju tehnoloških, strukturnih in ekonomskih presežkov delavcev? Odgovor na vsa ta vprašanja naj bi poiskali člani sindikata sami, ne da čakajo na odgovore od zgoraj. Tudi o tezah za prenovo sindikata, ki so jih obravnavali kamniški sindikalisti na svoji letni seji, naj ne bi razpravljali le v zaprtem krogu sindikalnih aktivistov, o vsebini in organiziranosti dela naj razpravlja vsak zaposlen občan. Predvsem od volje, znanja in moči sindikalnega članstva je tudi odvisno, kakor je zapisano v tezah o prenovi, ali bomo hoteli in znali v sindikalnem gibanju ustvariti takšen demokratičen prostor, ki bo vseboval interese člana, hkrati pa priznaval in sprejemal tudi pluralizem teh interesov. Od moči lastne organiziranosti sta odvisna vpliv in moč v širšem družbenem prostoru. Člani vseh sindikalnih organizacij so si bili v razpravi enotni predvsem v tem, da moramo organizacijo, sindikat torej, približati članstvu, prisluhniti njihovim potrebam in se resnično boriti za njihove pravice. Moramo si biti na jasnem, kaj sploh hočemo, so poudarjali. Vedeti moramo, kako se organizirati po uveljavitvi zakona o podjetjih in kakšne zaščitne mehanizme zgraditi za tržne zakonitosti, katerih sestavni del je tudi trg delovne sile. Kamniški sindikalisti so na aprilski seji jasno povedali, da spremembe političnega in gospodarskega sistema v smislu uveljavljanja tržnih zakonitosti vidijo predvsem v tem, da bodo imeli poslovodni delavci večje pristojnosti in odgovornosti za učinkovitejše gospodarjenje s kapitalom, sindikati pa bodo okrepili vlogo »gospodarjenja z delovno silo« v smislu organiziranega varovanja delavskih interesov in pravic. Razpravljala so na seji poudarjali, da bi moral biti prenovljeni sindikat zelo odločen, predvsem ne bi smel dopustiti nadaljnjega padanja življenjskega standarda; ščitil naj bi delavske interese; odslej bo on tisti, ki bi organiziral stavko in zahteval odstranitev tistih vodstvenih delavcev, ki bi se izkazali za nesposobne za učinkovito upravljanje kapitala, ki jim je zaupan. Nekateri predstavniki sindikata pa so podvomili o možnosti kakršnekoli prenove sindikata glede na težko situacijo, v kateri se je znašlo naše gospodarstvo. Predstavnica KIK je tako rekla, da v sedanji situaciji sindikat ne more bogve na kaj vplivati. To je pojasnila z enostavno logično razlago: če gre podjetju dobro, so z njim vred zadovoljni tudi delavci, ker imajo dobre plače, če mu gre slabo in so plače slabe, tudi sindikat ne more nič storiti, saj povišanja plač na osnovi slabega gospodarjenja ne bi smel izsiljevati, predvsem ne s stavkami. Jožica Jeglič iz Svilanita pa je dejala, da »prenovitveni mlini« vse prepočasi meljejo, predvsem glede na globoko vkoreninjena, ustaljena načela delovanja sindikata. Tako kot bo počasno uveljavljanje tržnega gospodarstva, se bo tudi prenova sindikata počasneje vkoreninila v naši zavesti, kot sedaj pričakujemo. Predvsem pa moramo razčistiti, je še rekla, proti komu se bomo v sindikatu sploh borili. Menda ne proti delavcu v delavskem svetu, ki je prav tako član sindikata?! »Boljše možnosti sindikalnega dela vidim predvsem v demokratizaciji, kjer bo prav vsak delavec lahko glasno povedal, kaj hoče. Čimprej pa moramo zagotoviti realno ceno dela. Dokler ne bomo uresničili vsaj nekaj tistih »naj bi«, bo preteklo še mnogo vode, da bo delavec sindikatu zaupal,« je dejala predstavnica Svi-lanitovega sindikata. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je na seji načel pomembno dilemo, kako na osnovi minulega dela opredeliti kriterije za delitev dobička, dejal pa je še, da ne smemo pretiravati v dajanju prevelikih pristojnosti direktorju, predvem pri sklepanju delovnih razmerij. Zavedati bi se morali dolžnosti, ne le pravic, ponekod po njegovem namreč že prihaja do samovolje vodstva. Če imajo vodilni sedaj več pristojnosti, bi morali imati tudi večjo odgovornost. V primeru kršitve pravic delavcem po mnenju občinskega pravobranilca samoupravljanja sindikat premalo naredi, predvsem pa ni samostojen pri presoji obravnavanja pravic iz delovnega razmerja. Predstavnik Rudnika kaolina in kalciia pa je menil, da morajo biti v sindikatu predvsem in najprej aktivisti prepričani v to, kar zagovarjajo, vedeti, kaj hočejo in to jasno predstaviti delavcem. To pa se zaenkrat po njegovem mnenju še ni uresničilo, zato bo potrebna profesionalizacija sindikalnih aktivistov v večjih delovnih organizacijah. Po njegovem bi morali najti tak recept, da ne bomo samo kuhali, ampak da bo hrana tudi užitna. Predstavnik Stola je na seji jasno povedal, da so ponujene teze o prenovi še vedno dokaj prozorne. Zavedati se moramo, da je dejal, da delavski razred ni bil in nikoli ne bo nekaj univerzalnega. Tudi v eni državi delavec ne razmišlja enako, sindikat v naši državi torej še zdaleč ne more biti enotna organizacija. Dokler sindikat ne bo upošteval pluralizma, dokler bo pojmoval delavski razred kot nekaj univerzalnega, idealiziral formo o nerazredni družbi, toliko časa tudi ne bo našel prave vloge! Delavci imajo tudi zaradi izobrazbe različne interese, zato ne morejo sedeti skupaj v enem sindikatu, je še dejal predstavnik Stola, glede občinskega sindikalnega sveta pa je menil, da bo, če bo hotel še naprej obstajati, moral delati predvsem na usklajevanju različnih, pluralistično organiziranih sindikalnih organizacij. ROMANA GRČAR Iz naših delovnih organizacij Na Starem gradu 7. maja Jutranjega srečanja na Starem gradu se je letos 1. maja udeležilo zelo veliko Kamničunov. Praznovanje se je sicer pričelo že v večernih urah pred delavskim praznikom. Živahno je bilo ob kresu in v spodnjih urejenih prostorih Starega gradu. Tradicija ostaja neokrnjena. Srečali so se starejši delavci, ki obiskujejo to točkože vrstolet, nekateri že iz pred vojne dobe, vedno več pa prihaja mladih, ki s ponosom povedo, da so prišli na Stari grad zato, ker so tja zahajali tudi njihovi vrstniki v še težjih časih, kot so sedanji. Rdeči cvet v marsikateri gumbnici je izražal želje in zahteve hkrati, da bi človek postal človek, ki bo sposoben zgraditi drugačen svet, brez groženj in nasilja, ki ga sedanjost vsiljuje. STANE SIMŠIČ Trival samostojno podjetje Nadaljevanje s 1. strani Priznanja za športne uspehe, dosežene v sindikalnih športnih igrah za leto 1988, so prejeli: Plaketo, priznanje in denarno nagrado »inovator leta 1988« so prejeli: Omer Rošič in Alojz Kavčič iz TOZD TRIVAL Kamnik za inovacijo Uničevanje tekočih odpadkov v TOZD Trival in širše, Alojz Grošelj iz Elektro-elementa TOZD Svit Kamnik za inovacijo Izdelava recepture za maso KER 610 in spremembo tehnološkega postopka izdelave žarilnih lončkov in izparilnic; priznanje in denarno nagrado pa: Peter Dovič iz KIK za inovacijo Prenosna stružna naprava, Milan Šinkovec, Stol Kamnik za inovacijo Podajalna naprava za bruše- Prehodni pokal za uspešnost je prejela ekipa OOS Titan Kamnik, prehodni pokal za množičnost pa Dom upokojencev Kamnik. V trajno last pa so prejeli pokale za športne uspehe: za prvo mesto OOS Titan Kamnik, za drugo mesto OOS Stol Kamnik, za tretje mesto OOS KIK Kamnik. Za množičnost pa so pokale v trajno last prejeli: prvo mesto, OOS Doma upokojencev Kamnik, drugo mesto, OOS Titan Kamnik, tretje mesto OOS Utok Kamnik. Po kulturnem programu in podelitvi priznanj so obiskovalci srečanja kar vztrajali v Kamniški Bistrici. Ni jih motil ne dež, ne sneženje po bližnjih vrhovih. Delovne organizacije so za svoje člane pripravile tudi vsakoletne prigrizke. Razpoloženje je bilo odlično. Kamniška Bistrica je ob 1. maju postala za širšo okolico pojem in posebnost, ki jo z veseljem in občutkom odgovornosti negujejo starejši delavci in tudi mlajša generacija, ki že vstopa na njihova mesta. STANE SIMŠIČ Referendum, na katerem bodo Trivalovi delavci potrjevali statut podjetja (10. maja), bo še zadnje dejanje Trivalovega osamosvajanja: Donitov tozd Trival se bo tako preimenoval v podjetje, izločanje iz delovne organizacije Donit bo končano. O izločitvi so v Trivalu začeli razmišljati že lani, ko je v Douitu potekala notranja reorganizacija in ko so o drugačnem organiziranju začeli razmišljati mnogi njegovi tozdi. Prvotno je bil izločitveni elaborat Trivala narejen kot različica nove organiziranosti Donita. Ker je bil ta predlog zavrnjen, je bila narejena nova študija perspektive Trivala kot samostojne organizacije. Že 26. decembra lani so se Trivalovi delavci tudi na referendumu odločili za samostojnost. Za osvežitev spomina omenimo, da v Trivalu izdelujejo elek-troizolacijske materiale, kompo-zite, gumbe in antene. Njihova proizvodnja poteka v treh obratih - v Šmarci, na Bakovniku in na Žebljarski v Kamniku. Med elektroizolacijskim materialom so znane Tri valove bužirke, ki so nepogrešljive v elektroindustriji, v zadnjem času pa se na trgu vse bolj uveljavljajo vlečni kompozitni materiali (fiberglas), ki se uporabljajo za elektroizola- cijo ali različne konstrukcijske elemente. Tradicionalni Trivalov proizvod so gumbi, v okviru antenskega programa pa je Trival največji proizvajalec anten za profesionalno rabo. Trival je v preteklosti dajal velik poudarek razvoju. Veliko pozornosti so namreč posvetili razvoju laboratorijskih zmogljivosti, ki omogočajo delavcu ugodne pogoje dela. Vsi Trivalovi izdelki so sad lastnega razvoja, v njih je mnogo inovacij, nekateri pa so tudi patentno zaščiteni. »Nadaljnji razvoj Trivala bo šel v smeri razvijanja obstoječih programov, večje tržne angažiranosti in predvsem osveščanja naših glavnih odjemalcev o poglavitnih prednostih naših visokoka-kovostnih izdelkov in o pravilni uporabi naših, na trgu še premalo znanih izdelkov,« je povedal direktor Trivala Bojan Bulic. Po lanskoletnih omejitvah na cenovnem področju so v Trivalu minulo poslovno leto zaključili z minimalno akumulacijo. Vendar pa je letos že bolje, kot pravijo, saj so poslovni rezultati že v prvem kvartalu bistveno boljši: realizacija je tolikšna kot lani v celem letu. Dvestodvajsetčlanski kolektiv svoje izdelke prodaja v glavnem na jugoslovanski trg, od tega 40 odstotkov izdelkov v Sloveniji. Kompozitni materiali, ki jih delajo v Trivalu, se pojmujejo kot materiali visokokakovostne tehnologije. Sestavljeni so iz steklenih kevlar ali karbonskih vlaken in poliestrskih smol. Omenjene surovine Trival v glavnem uvaža. Visokokakovostne izdelke pa jim omogoča dober razvojni laboratorij. Slednji in pa prototipna delavnica sta bila lani tudi Trivalo-va glavna naložba. Osamosvojitev Trivala je delavcem prinesla bistveno večjo možnost vplivanja na odločanje o lastni usodi, z odcepitvijo so se zmanjšali tudi stroški nadgradnje, ki je Donitov tozd Trival veliko stala, ni pa dala temu primernih rezultatov. Z osamosvojitvijo se je med delavci povečal občutek pripadnosti, odnos do dela je drugačen, manj je klasične delitve dela, večja je odgovornost za pozitiven rezultat podjetja. Direktor Bojan Bulic nam je še povedal, da si želijo, da bi bil Trival nekoč na eni lokaciji, v dolgoročni perspektivi pa bodo posamezne programe osamosvajali do te mere, da bodo postali samostojna podjetja. ROMANA GRČAR »Simulantstvo« se je izkazalo za lajmsko bolezen Zahvaljujem se dr. Francu Ko-cutarju, da je vztrajal v prepričanju, da gre za resno bolezen, in me ni imel za »simulanta«, kot so menili mnogi njegovi sodelavci. S tem je omogočil, da seje odkrila moja dolgotrajna in neozdravljiva bolezen (t. i. Lajmska bolezen), prava diagnoza in ustrezno zdravljenje. Sedaj vem, da se težave in premnoge bolečine, ki so se v meni zakoreninile predvsem zaradi skoraj osemletnega trajanja te bolezni, ki ni bila ustrezno zdravljena, ne dajo pozdraviti. Vendar mi je laže prenašati to, kot živeti v nevednosti. Iskreno želim dr. Kocutarju, da bi s svojim znanjem pomagal meni podobnim, ki so morda hudo bolni, pa jih nihče ne razume ali jim ne zna pomagati. Enako se zahvaljujem tudi sestri Miheli za prijazne besede v hudi stiski. Hvaležna pacientka Kristina Šlupar Odmevi, polemike, kritična mnenja... Težave s kamniško pošto Kar šest tednov je bilo treba čakati na odmev na moj članek o težavah t našo pošto. Toda dobili smo zelo izčrpno informacijo o gradnji ptt zmogljivosti v Kamniku, stvarno in resno je odgovorila tudi direktorica PTT Ljubljana tovurišica Štefanija Žagmei-strova, dipl. oec, predsednika Izvršnega sveta občine Kamnik tov. Janka Gedriha pa je v njegovem odgovoru zelo zaneslo v stran. Iz informacije o gradnji ptt zmogljivosti v Kamniku in odgovora direktorice PTT Ljubljana tova-rišice Štefanije Žagmeister, dipl. oec. vidimo, da je PTT Ljubljana že dolgo časa ugotavljala - enako, kakor trdim jaz v svojem članku - da delovni prostori v pošti 61240 na Titovem trgu niso ustrezni in piše tovarišica direktorica dobesedno »Zato je naša DO že dalj časa v Kamniku načrtovala še eno (podčrtal A. Č.jptt enoto«. Torej še eno novo ptt enoto, pa naj se ta imenuje 61240 ali 61241; toda nikoli, nikjer ali kakorkoli ni bilo med pripravo gradnje nove ptt enote rečeno, da bo z gradnjo nove ptt enote okrnjeno delovanje pošte na Titovem trgu. Zato ne more biti govora o javni razpravi in Gedri-hovih generalih (ali doktorjih) po bitki. Iz informacije dalje vidimo, da sta občinske organe pri gradnji pošte na Bakovniku vodila predsednik skupščine Tone Ipavic in predsednik izvršnega sveta Janko Gedrih. Ko sem pisal članek, še nisem vedel, da je bil pri tem tudi predsednik IS tov. Gedrih. Pri vprašanju lokacije pošte sem pravilno sklepal, da je o vsem odločala občina sama, kar piše tudi tovarišica direktorica PTT Ljubljana: »Lokacijo za novo pošto so določili pristojni organi občine Kamnik«. Tovariš Gedrih piše: »Lokacija za novo PTT zgradbo je bila do- ločena v sredini sedemdesetih let in z vsemi potrebnimi papirji sprejeta na sejah zborov občinske skupščine v okviru zazidalnega otoka Bakovnik«. Stvar je v resnici drugačna, kakor jo prikazuje tov. Gedrih. Sklepi obravnavajo »zazidalni otok Bakovnik«. Na sejah zborov občinske skupščine so sklepali samo o rezervaciji prostora za bodočo pošto v otoku Bakovnik. Pri tem ni bilo nobenega govora o organizaciji poštne dejavnosti v Kamniku in krnjenju dejavnosti na Titovem trgu. Nobeno resno kritiko ne zdržijo navedbe, da se širi mesto proti Bakovniku in Šmarci in da je v to smer treba prenesti težišče poštnega delovanja. Da so imeli prej daleč do pošte eni, sedaj pa naj imajo drugi ipd. Mesto se močno širi tudi v druge smeri: Mekinje, Vrhpolje, Olševek, Tunjiška cesta, Poljane, Tunjice itd. Celo trdnejše, saj za ta področja ne beremo vsakodnevnih oglasov o prodaji stanovanj, kakor na primer pri Bakovniku. Kamnik ima sedaj dve pošti. To je dejstvo. Pošta na Titovem trgu pa mora ohraniti svoje polno delovanje. Poštni predali morajo biti tudi na Titovem trgu. Samo po sebi se razume, da so predali tovarn in ustanov, ki imajo kurirje, na Bakovniku. Toda drugi predali morajo biti čim bližje porabniku, sicer izgubijo svoj namen. Žal se ne morem pridružiti to-varišici direktorici pri njeni razlagi, da je sedanjo rešitev «... narekovala tudi tehnologija dela, saj velja tako pri nas kot v celem svetu...«. Ne vem od kot ima tovarišica direktorica take podatke za celi svet. Sam sem videl po svetu npr. v Švici, Nemčiji itd., da dostavljajo povsod pakete na dom. Da dostavljajo pošto celo dvakrat na dan itd. Glede telefonije informacija PTT samo še dopolnjuje moje pisanje o katastrofalnem stanju v Kamniku. Piše: »Po podatkih je bila občina Kamnik s 13,98 telefonov na 100 prebivalcev na repu občin v ljubljanski regiji. Na območju Podjetja za ptt promet Ljubljana je povprečno 23,25 telefonov na 100 prebivalcev«. Samo 13,98 telefonov na 100 prebivalcev, pa še te ne moremo uporabljati! K odgovoru tov. Janka Gedriha je treba pripomniti, da bi tov. Gedrih kot predsednik Izvršnega sveta občine Kamnik moral vedeti, da je članek »Težave s kamniško pošto« napisal občan, ki je nad štirideset let zavzeto, visoko strokovno, pozitivno in brezplačno v raznih mandatnih dobah v Kamniku delal v komisijah za urbanizem ..., svetu za revitalizacijo mestnega jedra, šolskih svetih, kulturnih asociacijah itd, itd. Da je ta občan dal pobudo za gradnjo in spremljal do popolne realizacije daljnovod 35 kV Kle-če-Kamnik, obnovo celotnega nizkonapetostnega omrežja v mestnem jedru, za gradnjo razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV v Kamniku, ki bo zagotavljala Kamniku dovod elek-tirčne energije najmanj za 50 prihodnjih let. Vsi ti objekti so bili zgrajeni, z izjemo dveh prekopov ceste, izključno s sredstvi elektrogospodarstva brez kakršnekoli udeležbe Kamnika. Vse to delo je ta občan napravil brezplačno, brez enega samega kilometra kilometrine. Sedanji predsednik IS bi moral vedeti, da ta občan dobro pozna dogajanja v Kamniku, koliko je občina dostopna za resen nasvet, kako je s Planinko, Malograj-skim dvorom, kavarno, hotelom Planinka, Albrehtovo hišo, bivšim Birojem itd. itd. Ta občan ima zato v Kamniku vso pravico po potrebi uporabiti izraz meteorit, še daleč pa smo od tega, da bo predsednik IS skupščine Kamnik tov. Janko Gedrih držal temu občanu lekcijo o generalih (ali doktorjih) po bitki, konstruktih, o normalnem človeku. To naj tov. Gedriha pouči tudi Skupščina občine Kamnik. Končajmo! Slovenci imamo lepo navado, da po razgretem razgovoru sedemo za mizo, spijemo kozarec vina, si sežemo v roke in začnemo složno delati. Kaj je treba v našem primeru narediti, da-bro vemo. Kamnik, 3. 4. 1989 ALBERT ČEBULJ KAMNIŠKI OBČAN / 15. MAJA 1989 3 Dupličani niso zadovoljni z odgovorom na delegatsko vprašanje Predstavnik krajevne skupnosti Duplica je na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti jasno ponovil, da niso zadovoljni z odločitvijo, da v obrtni coni na Bakov-niku dovoljenje dobi tudi obrtnik, ki po njihovem mnenju ne sodi v neposredno bližino gosto naseljene Duplice. Njegova proizvodnja naj bi bila po njihovem mnenju ekološko sporna, ob vsem pa Dupličane najbolj moti to, da pri odločanju o naselitvi te dejavnosti v njihovi bližini ni bil upoštevan glas sosedov, torej krajevne skupnosti Duplica. Zato krajani pravijo, da bodo, če ne bo šlo drugače, sprožili ustavni spor. Kljub temu, da so strokovnjaki o kovinskoprede-lovalni industriji, ki naj bi jo imel bodoči obrtnik v obrtni coni na Bakovniku, dejali, da sam postopek reciklaže odpadnih olj ni nevaren, krajani trdijo, da odpadna olja niso kovinskopredelovalna industrija. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja pa je v odgovoru na delegatsko vprašanje (ki krajanom ni zadostoval!) pojasnil, da je v obrtni coni B-17 ena od parcel namenjena obrtniku, ki bo opravljal reciklažo odpadnih olj. Postopek proizvodnje obsega regeneracijo topil na osnovi kloriranih ogljikovodikov, s tem da se vsa deostilacija opravlja v zapr-,/ tem krogotoku. Edini odpadek, ki se spušča v tehnološko kanalizacijo, je hladilna voda, ki pa ne pride v stik s predelavo. Pred oddajo zemljišča so na komiteju po njihovih trditvah zahtevali od vseh pristojnih mnenja o sprejemljivosti predvidene proizvodnje za okolje. Pozitivno mnenje so tako dobili od Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani (za varstvo zraka in podtalnice). Tudi območna vodna skupnost je dala pozitivno mnenje. Imajo tudi mnenje in priporočilo Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, ki pravi, da »projekt služi doseganju posrednih in neposrednih ciljev varstva okolja«. Kamniški komite za urejanje prostora in varstvo okolja meni, da zato, ker obrat služi kot servis kovinskopredelovalni industriji, postopajo skladno z vsemi sprejetimi odloki. Ob tem so v odgovoru še zapisali, da krajevne skupnosti na lokacijski postopek ne bodo vabili, ker je lokacijska odločba že izdana za ves zazidalni otok na podlagi zazidalnega načrta. In še dodajajo, da imamo v občini sprejet odlok o obveznem odvozu in odlaganju odpadkov (Ur. list SRS, št. 4/79) skladno z zahtevanim 17. členom zakona o ravnanju z odpadki. R. G. ODBOR ZA USTANOVITEV OBMOČNE ORGANIZACIJE SOCIALDEMOKRATSKE ZVEZE SLOVENIJE V KAMNIKU Vse občane vljudno vabimo na USTANOVNI ZBOR območne organizacije SOCIALDEMOKRATSKE ZVEZE SLOVENIJE V KAMNIKU ki bo v soboto, 20. maja 1989, ob 19. uri v dvorani Veronika. f Pozivamo in vabim vse, ki ste prepričani, daje naša prihodnost ne samo v svobodnem trgu, pač pa tudi v svobodnem izražanju različnih političnih prepričanj in s tem tudi v blaginji in napredku našega naroda. Organiziranje socialdemokratov v Kamniku Javna tribuna o predlaganih javnih odlagališčih Problematika odlaganja komunalnih odpadkov je v naši občini odprta že nekaj let. S polnjenjem dupliške jame zadeva postaja vse bolj kritična in zahteva skorajšnje rešitve. Na Duplici ni več mogoče odlagati smeti in drugih komunalnih odpakov, ker je jama polna, raste že hrib. Sicer pa so Dupličani že do sedaj imeli vrsto utemeljenih kritičnih pripomb. V reševanje tega vprašanja so se vključili odgovorni organi v občini že pred poldrugim letom, na vidiku pa še vedno ni definitivne rešitve. Občinska konferenca SZDLje v dogovoru z strokovnimi dejavniki pripravila javno tribuno. Na njej naj bi konkretizirali odgovorne naloge s tega področja. Pogovora so se poleg številnih krajanov Duplice udeležili tudi najodgovornejši predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta, komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, komunalnega podjetja cestno-komunalne skupnosti in drugi. V imenu Smelt-a, ki je pripravil strokovno študijo in variantne rešitve, je v razpravi sodeloval dr. Marjan Ivane. Nesporna je najnost rešitve odlaganja odpadnikov. Poskusi regionalizacije zbiranja odpadkov so propadli. Ljubljana ni pripravljena na take posege, zato bo morala občina sama zase iskati optimalne rešitve. Tudi suhadolska jama zaradi velikih stoškov in nevarnosti okužbe podtalnice ne pride v poštev. V pretresu je bilo nekaj možnih lokacij, tudi v sodelovanju z občino Domžale, pa nobena ni bila sprejeta. Predstavnik Smelta je zatrdil, da je najboljša rešitev lokacija Kraček pri Novem trgu. Po njihovi strokovni oceni bi ta lokacija ustrezala tako higensko-sani-tarnim predpisom, kakor tudi ekološkim zahtevam, prav tako pa bi bilo finančno breme sprejemljivo za gospodarske subjekte. Okrog lokacije KRAČEK seje razvila zelo široka razprava. Predstavnik KS Novi trg je govoril o načrtovani stanovanjski graditvi, ki bi s tem lahko postala ogrožena, nerešeno ostaja vprašanje bližnje kmetije in še vrsta drugih razlogov je v opreki s tem predlogom. Tudi komite za urejanje prostora ne podpira lokacije Kraček, pač pa predlaga, da bi v podaljšku suhadolske jame z dodatnimi ukrepi lahko preprečili onesnaževanje podtalnice. Po mnenju Komunalnega podjetja bi to bila le začasna rešitev. V razpravi je Vidmar vprašal predlagatelje možnih lokacij, zakaj ni bil obdelan tudi dodatni predlog lokacije, ki je nekoliko višje od sedanje. Ta lokacija bi v celoti ustrezala vsem zahtevam. Lokacija Kraček je sporna tudi zaradi bližine naselja oziroma razvijajočih se plinov na odlagališču možnosti samovžiga, problematična bi bila pitna voda za del KS Novi trg itd. Različnih predlogov in kritičnih pripomb je bilo še več, zlasti zato, ker do sedaj ni bilo predlaganih takih rešitev, ki bi večino zahtev zadovoljile. Predsednik izvršnega sveta je spomnil razpravljalce na dejstvo, da je bilo pripravljenih več možnih predlogov, povsod pa se ljudje smetiščem upirajo, tako kot sedaj tukaj. Predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc je predlagal nekaj izhodišč, ki bi bile osnova za delo odgovornim dejavnikom in sicer: Ponovno naj se proučijo vse možne lokacije, tudi Vidmarje-va; stroški pri končni odločitvi ne bi smeli vplivati na opredelitev do posameznih lokacij, ampak naj bi izbrali tisto, ki po strokovnih zahtevah in dolgoročnosti najbolj odgovarja. Izvršni svet naj bi občinska skupščina pooblastila, da zagotovi potrebna sredstva; z reševanjem odlagališča odpadkov je treba začeti takoj, saj bo dupliška jama komajda zmogla pokrivati potrebe največ do konca leta (Komunalna); občinska skupščina naj do vseh problemov odlagališča odpadkov sprejme svoja stališča. Predsednik občinske konference SZDL Davorin Gregorič, ki je vodil javno tribuno, je ugotovil, da je interes krajanov izredno velik, zato bi morali pospeševati končne rešitve in lahko le upamo, da bodo tudi kmalu realizirane. STANE SIMŠIČ Iz trdnega prepričanja v svobodo, blaginjo, demokratično družbo se je porodila Socialdemokratska zveza Slovenije. Njen nastanek je pravzprav posledica kaotičnosti, v katero je zablodila naša država, neuspešnosti gospodarskega in tudi kulturnega ter šolskega razsula. Lahko bi iskali še globlje vzroke za nastanek zvez in s tem seveda tudi za vznik ostalih avtonomnih zvez in alternativnih gibanj. Verjetno bi nas iskanje privedlo do korenin naše krize. Je morda ta korenina maliko-vanje Enotnosti? Je Enotnost za vsako ceno, tudi nasilno poenotenje res prednost, vrednota, izhod iz stiske? Menimo, da je enotnost pravzaprav dušila drugačnost in različnost, da je to le konstrukt, odtrgan od življenja in objektivne stvarnosti. Naučiti se moramo živeti z razlikami, saj jih v vsakdanjem življenju sprejemamo kot naravno in nujno danost. Zato je čas, da se oblastno-partijski monopol sprijazni z RAZLIKO! Torej s pluralizmom odnosov, ki temelji v svobodni artikulaciji posameznih usmeritev. Vedenje o različnosti ne zadostuje, zato je nujno tudi določiti pravila igre, ki urejajo razlike. Oblikovati moramo mehanizme, ki bodo pluralizem prenesli v povsem normalno politično delovanje. Obvladovanje težav je torej možno le na demokratičen, pluralističen način. Vendar se ob tem zavedamo dejstva, da nam demokracije ne bodo nihče podaril. Demokratična javnost se zato združuje v avtonomne zveze in gibanja, kar je prav gotovo izreden napredek na poti osvoboditve izpod oblastnega mopola modela boljševiške partije. Pluralizem interesov mora biti organiziran. Gre za globalno politično vizijo. Kakšna tretja, inovativna pot, kot je nestrankarski pluralizem, pa je najbrž pluralizem par-tikularnih interesov in bi samo podaljševal agonijo samoupravljanja. Socialdemokrati se bomo organizirali tudi v Kamniku. Ustanovni zbor bo v soboto, 20. 5. 1989, ob 19. uri v dvorani Veronika. Pričakujemo udeležbo de- mokratične javnosti, ki verjame v odrešilnost pluralizma in različnosti. Z organizirano dejavnostjo se bomo zavzemali za spremembe, ki bodo spodbudile razvoj, vsestransko kvalitetno življenje, ki ne bodo dušile posameznika in tako izčrpavale narodove moči. Zavzemamo se za odpravo enopratijske vladavine, saj so naša vizija neposredne volitve in parlamentarna demokracija. Od-pravjanje nasilne enotnosti naj bi spodbudilo tudi privatno podjetništvo, tržno gospodarstvo, ločitev politike od gospodarstva. Poseben pomen ima tudi neodvisni sindikat, ki bo rešen skrbništva političnih strank. Glede na to, da so zdravstvo, šolstvo, kultura in znanost v razpadu, je naš program tudi ta področja zaobjel v polni meri. Tudi obrambna in socialna politika sta žarišči, ki morata biti izpostavljeni pluralizmu. Na ustanovem zboru bodo sodelovali različni govorniki. Eden od teh ste lahko tudi vi - govorniški oder bo demokratično osprt za vso različno mislečo javnost. B. P. Komu so služile temeljne kandidacijske konference? Po izidu volitev za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije, so bili verjetno najbolj presenečeni prvi delegati na temeljnih kandidacijskih konferencah, saj je skoraj povsod prepričljivo vodil Marko Bule. Preobrat, ki se je zgodil 2. aprila, pa je pokazal, da je volja ljudstva drugačna od volje delegatov na temeljnih kandidacijskih konferencah. Postavlja se vprašanje, koga so delegati sploh zastopali? Očitno delegatski sistem ne funkcionira ali pa dokazuje pravilo, da je nekaj deset ljudi lažje »potegniti za nos« kot ves narod. Načelno so temeljne kandidacijske konference sicer izpolnile svojo nalogo, saj so bili na ta način izločeni ostali kandidati in na volitvah .srno imeli le dve alternativi. Bolj zanimivo bi bilo, če bi se poleg Bulca in Drnovška pojavil na volilni listi na primer Gojko Stanič; žal je tudi njega izločila delegatska »mašinerija«. Šola demokracije se nadaljuje, določeno oviro predstavlja tudi obstoječa ustava in nižji zakonski akti. Seveda se sedaj ne da več pomagati, ker se časa ne da zavrteti nazaj. Upam, da smo se nekaj naučili za prihodnost in da bodo naslednje volitve res demokratične in da bodo ljudje naslednjič dobili roko in ne samo prst. Še ne dolgo tega je predsednik predsedstva Slovenije Janez Stanovnik dejal, da demokracija je ali pa je ni; zato je sklicevanje na demokratizacijo nesmiselno. DAMJAN GLADEK Bili so med nami Letos smo se poslovili kar od treh članov Zveze borcev, ki so našli svoj pokoj in mir na pokopališču v Smartnem v Tuhinjski dolini. JOŽE HRIBAR enajst otrok. Z velikimi težavami se je spopadal kot je vedel in znal. Priučil se je zidarstva in ob skrbi za dom, družino in kmetijo hodil delat, kjer je bilo treba. Kdorkoli ga je prosil za pomoč, mu je pomagal in ni mu bilo mar za denar. Sam je okušal bridkosti revščine, zato je še bolj razumel in imel posluh za težave drugih ljudi. Priden in delaven, pravi ga-rač je bil vse do zadnjih let svojega življenja. Zadnji dve leti je bil zelo bolan in smrt ga je odrešila hudih bolečin in trpljenja. Kako so ljudje cenili njegovo poštenost, prizadevnost in dobra dela je pokazal pogreb, na katerem so bili skoraj vsi krajani KS Šmartno in okolice. Šestega marca smo se poslovili od JOŽETA HRIBARJA. Ro jen je bil 1924. leta v številni kmečki družini. V NOB je sodeloval od 1943. leta in se boril v Gubčevi brigadi, kije od 1943. do 1945. leta sodelovala v številnih, težkih in usodnih spopadih z Nemci in domobranci ter imela pomemben delež pri končni osvoboditvi naše domovine. Po vrnitvi iz Jugoslovanske armade je pokojni Jože Hribar dobil od staršev kmetijo, si ustvaril nov dom in družino, v kateri je bilo JERNEJ TONIN Trinajstega marca smo pospremili na zadnjo Dot JERNEJA TONIN A, ki se je rodil 1903. leta v vasi Hruševka. Tu se je tudi poročil in živel na kmetiji vse do smrti. Bil je priden, skrben gospodar, ki je živel le za svojo domačijo, za družino, za svoja polja in travnike. Med NOB se je vključil v Osvobodilno fronto in sodeloval v vaškem odboru. Terenski politični delavci so mu zaupali in nalagali razne zaupne naloge, ki jih je uspešno in odgovorno izvrševal. Med drugim je pripravil in zgradil razna skrivališča za vojaški, sanitetni in drug material, ki je bil namenjen partizanom. Ker je bil izredno tih in skromen človek, ki skrbi le za svojo družino in kmetijo, ni bil sumljiv niti okupatorju, ne domačim izdajalcem. Njegovo delo je ostalo okupatorju prikrito vse do osvoboditve. Tako kot je živel med NOB, je skrbel za dom tudi po osvoboditvi. V spominu nam bo ostal kot skromen in pošten človek, zvest svoji družini in kmetiji, ki jo je obdeloval z vso ljubeznijo, ki jo zmore naš preprosti kmečki človek. Dvaindvajsetega marca smo se ob svežih grobovih poslovili še od IVANA MALHA iz Lok, rojenega 1925. leta. Živel in odraščal je v kmečki družini, ki je svojo poštenost in pripadnost slovenskemu narodu pokazala že v prvih letih narodnoosvobodilnega boja. Po mukah in trplje- IVAN MALI nju, ki so mu ga prizadejali nemški okupatorji, se je vrnil iz taborišča in začel novo življenje. Skupaj s svojimi sosedi, prijatelji in sovaščani je preživljal težke čase obnove in se poln volje lotil reševanja mnogih težav, ki so po osvoboditvi trle ljudi Tuhinjske doline. Z vso zavzetostjo, zlasti pa z velikim spoštovanjem do vsega, kar je bilo ljudsko in pošteno, se je vključil v razne organizacije, društva in odbore, v katerih so urejali, odločali in reševali mnoga vprašanja napredka domačega kraja in zapeli marsikatero domačo pesem. Vrsto let je bil občinski odbornik, član raznih odborov in komisij čpri občinski skupščini. Bil je med prvimi, ki so pripravljali in izpeljali elektrifikacijo, vodovode, telefon, se zavzemali za proučitev toplega vrelca Vaseno, za izgradnjo asfaltne ceste skozi Tu- hinjsko dolino, skratka vsakemu je bil pripravljen priskočiti na pomoč z nasveti in delom. Ivan Mali - Sovinškov je bil duša in srce vsega, kar se je dogajalo na Lokah, v bližnji in daljni okolici. Bil je cenjen in spoštovan pri vseh ljudeh, kajti s svojo preudarno besedo in delom je pomagal rešiti mnoge, včasih skoraj nepremagljive težave. Vojni dogodki so ga izoblikovali v moža, ki je za svojo družino, svoj kraj, za Tuhinjsko dolino in za ljudi, ki so in še živijo v njej dal vse kar je vedel in zmogel. Da ljudje Tuhinjske doline res cenijo njegovo delo, so pokazali s številno udeležbo ob slovesu. FRANC HRIBAR-LOVRO Zelo ugodno prodam etažno centralno komplet, kipersbuseh, električni bojler 80 I, električni suši-lec za perilo, termoako-mulacijska 3 KW in električno omarico enofazno komplet (rabljeno eno sezono). Tel. 831-867. Šivalni stroj »Singer«, star, dobro ohranjen, še uporaben, strejši barvni TV Iskra in skoraj novo plinsko peč ugodno prodam. Informacije dop. na tel. 831-311 (Grčar). 4 KAMNIŠKI OBČAN /15. MAJA 1989 Aktualna tema STOP — za žive ali mrtve ? Problem, ki smo ga v Kamniku nekaj let le slutili in smo pred njim dokaj uspešno zatiskali oči, je kar naenkrat postal aktualen. Kamniško pokopališče — Žale postaja pretesno, zato je bilo Komunalno podjetje prisiljeno predlagati noro lokacijo; naj se pokopališče razširi na Male Poljane za klasične pokope in na vrtičke pod cesto za žarne pokope. Ker je prišlo tudi že do številnih obrekovanj in ostrih besed, bom svoje sogovornike izključno citiral in navajal le argumentirana dejstva. Najprej sem obiskal direktorja Komunalnega podjetja ANDREJA SKODLARJA, ki mi je povedal, da je presenečen, ker dobiva toliko polen pod noge, nihče pa ne ponudi druge, bolj ustrezne rešitve: »Ko smo ponudili idejni osnutek, da se klasično pokopališče razširi na njivice, desno od pokopališča, smo predvidevali, da je ta zemlja že od nekdaj namenjena za pokopališče. V prid tej trditvi govori tudi dejstvo, da je pretežni del te zemlje v občinski lasti. Prišlo je le do te spremembe, da smo zaradi močnega naraščanja žarnih pokopov, razmerje je lani znašalo že 50:50, sklenili klasične pokope ohraniti na prvotnem zemljišču, na Poljano slovesa pa prenesti žarne pokope.« - In zakaj se je potem zataknilo? ' »Ne vem! Nikdar ni bilo v Kamniku, niti v srednjeročnem, niti * dolgoročnem planu označeno, da bi v prihodnosti pokopavali mrtve kje drugje. Zato tudi ne moremo ponuditi druge možnosti, ker je pač nimamo. Ne izključujemo pa možnosti, da se pokopališče gradi kje drugje, vendar je potem to že stvar Komiteja za prostor, ne pa Komunalnega podjetja. Moram še poudariti, da mi ne bomo gradili, če občanom ne bo všeč, čeprav pred leti, ko smo začeli s to akcijo, ni bilo slišati drugega kot to, ali je načrt sploh potreben ali pa bi gradili kar brez njega? Sedaj se je pa situacija obrnila, tako da smo bili žarno pokopavanje prisiljeni skoraj ustaviti, saj si ne moremo privoščiti, da bi za eno žaro dali dva kvadratna metra zemlje. Po krščansko povedano, bi se s tem delal greh bogu, zemlji in državi.« - Kako potem naprej, z ali brez žarnih pokopov? »Projekt, ki ga je ing. Mlakar izdelal, je bil pred enim letom v javni obravnavi in edino pripombo je imela stanovalka gospa Pogačarjeva, češ da bodo pogrebi potekali preblizu njene hiše. Svojega soglasja ni dala še sanitarna inšpektorica, vendar mislim, da za to ni imela zakonskih osnov. Pristali smo na kompromis, zaradi časa, ki nas preganja in žarno pokopališče skrčili na mimimum, na katerem bo možno pokopavanje največ deset let, v tem času se bo pa že našla dolgoročna rešitev. Na žalost pa niti ta predlog ni bil sprejet na izvršnem svetu, ampak mora še enkrat na javno obravnavo, ki bo 11. maja (o njej bom poročal v naslednji številki Kamniškega občana). Povejte še, ali je strah občanov, ki stanujejo v neposredni bližini, osnovan? Je bil res govor o tem, da bi jim porušili domove? »To je bila samo ena od alternativ, da bi zemljišče do Kalvarije postalo dolgoročno tudi pokopališče. Za njeno realizacijo pa bi bilo seveda nujno porušiti tri stanovanjske hiše. Vendar, da ne bo pomote, to ni Skodlarjeva odločitev, ampak samo alternativa, ki jo lahko takoj pozabimo, če se ponudi boljša.« - Koliko časa bodo torej kamniške Žale še služile svojemu namenu? »Klasični pokopi bodo mogoči še deset do dvajset let, saj računamo, da bomo potegnili še najmanj dve terasi, izkoristili pa bomo tudi Južno polje nad Streliško ulico, medtem ko so žarni pokopi odvisni od »novogradnje«. Če bi nam dovolili izkoristiti le del zemljišča pod cestiščem, bi mesto odložilo problem za najmanj petnajst let.« Naslednji »člen v razmajani verigi,« ki jo sestavljajo v tem primeru upravljalci, izvajalci, uporabniki, pa tudi javna politika, je prav gotovo predsednik občinske skupščine MAKS LAVRINC. Povsem razumljivo je, da ga kot Kamničana boli poskus odtujitve zadnje zelene površine v samem mestu, vendar, kaj ni bil osnutek javno razgrnjen v avli skupščinske stavbe? »Treba je vedeti, da imamo najbolj tajne obravnave ureditvenih in zazidalnih načrtov na svetu, saj zanje izve izredno malo občanov. Tako je bilo tudi s tem osnutkom, ki je neopazno spolzel mimo Kamničanov. Vzrok za to je tudi v tem, da se občanom ne daje dovolj napadalnih informacij . Sploh pa mislim, da se pojavlja precej nesmislov, ki bi jih enkrat le morali razčistiti. Govori se, da bi bili vrtički pod rnežnarijo in Pogačarjevo hišo namenjeni le za žarne pokope, čeprav v odloku jasno piše, da je Poljana slovesa namenjena posebnim oblikam pokopavanja in sicer za raztros pepela, za anonimni pokop in skupinski pokop, kar pomeni, da so poleg žar lahko prisotne tudi krste. Ko se bo pa to zgodilo, izvajalcev ne bo mogel nihče več. ustaviti in bodo v nekem času prav gotovo realizirali vse tri dele takoimenovanega »žarnega pokopališča«. - S prisotnostjo krst na tem pokopališču pa se spet odpre hi-giensko-sanitarni problem zaradi odtekanja »kadavrske« vode v mesto. »Do odtekanja bi prav gotovo prišlo, saj je zemljišče prepredeno z majhnimi potočki in izvirčki, ki tečejo v dolino. Odgovorni sicer trdijo, da se da ta voda ustaviti s prestrezalcem in kvalitetno drenažo. Je pa to tako draga zadeva, da ne vem, kdo bo plačal.« - Razlog proti je verjetno tudi to, da ta novi del pokopališča ne bi, da se tako izrazim, trajal večno in bo kljub vsemu potrebno iskati novo lokacijo, kar pa je spet povezano z ogromnimi stroški. »Povsem logičen zaključek je, da to pokopališče (pod rnežnarijo) ne more trajati več kot petnajst let. Ker je namenjeno tudi za skupinske pokope, se lahko ob hudi katastrofi napolni še prej. Zato se mi zdi hudo šarla-tanstvo uničiti zadnji košček zelene zemljice, ki povezuje staro mestno jedro z naravo.« - Kaj torej storiti? »To se sprašujemo danes, ko nam že voda teče v grlo, čeprav je vsem jasno, da mora izvajalec po zakonu imeti na razpolago dovolj površine za trideset let. Torej bi se moralo o tem razmišljati že pred desetimi ali petnajstimi leti, ne pa danes, ko so Žale polne. Na hitro roko pa novega pokopališča ne bomo gradili. Prostor je preveč kočljiva zadeva, da bi o njegovem skrunjenju lahko odločala dnevna politika. Izpeljati moramo nov, korekten postopek, v katerem bo predlog temeljito preučen. O njem bi morali svoje mnenje dati krajinarji, urbanisti, Zavod za spomeniško varstvo, Komunalno podjetje, še posebej pa občani sami. Ko bi vse veje stroke podale svoje mnenje, bi moral osnutek iti na pravo javno razpravo, ki bi ga sprejela ali zavrnila. Seveda je možnost podati tudi več osnutkov, izmed katerih bi potem izbrali najboljšega. To je prava pot; nalijmo ljudem čistega vina, animirajmo jih in pritegnimo v razpravo. Pa ne le tiste, ki so s problemom že seznanjeni, ampak tudi krajane Bakovnika, Duplice, Perovega in Šmarce, ki so od Žal precej oddaljeni.« Da bo informacija popolna, sem obiskal še FRANCETA PO-GAČARJA, ki z družino stanuje v neposredni bližini nove možne lokacije. Prepustimo mu besedo! »V zadnjem času smo občani soočeni s predlogom širjenja pokopališča, ki bi nam odvzel še zadnjo zeleno oazo. Čeprav v dolgoročnem planu razvoja občine (do leta 2000) stoji zapisano, da je ta predel športno-rekreacij-ski rezervat, so predlagatelji širitve pokopališča to enostavno prezrli. Ob širitvi bi bilo treba porušiti tudi tri stanovanjske hiše in zgraditi preko zelenega pobočja novo cesto, katere izvedba sploh ni strokovno preverjena (precejšnja višinska razlika na kratki razdalji). Sčasoma bi nastal v centru mesta ogromen pokopališki kompleks, ki bi bil za generacije zanamcev nepopravljiv greh in sramota naših sedanjih odločitev. Navedel bi še dva tehtna razloga, zaradi katerih prizadeti krajani nasprotujemo širjenju pokopališča. Ni bilo opravljeno še prav nobeno strokovno preverjanje ali je klasičen pokop na razširjenem področju iz sanitarno-higienskih razlogov sploh možen. Mislim da ne, saj je zgornja plast tega področja iz težkognetne ilovice, v kateri je preperevanje trupel, zaradi težko dostopnega kisika, zelo dolgotrajen proces, ob katerem se tvorijo strupene snovi. Ker pa je ta plast nagnjena proti mestu in je na področju mnogo izvirov podtalnice, lahko pride do raznih okužb. Izviri tudi občasno menjajo lokacije, zato jih ni moč uspešno odvajati v septične jame. Drugi negativni razlog pa zadeva zgoščevanje prometa v mestnem jedru. Svojci iz primestnih novonaseljenih predelov bodo ob pogrebih zavzeli cesto proti Poljanam, prečkati pa bodo morali tudi izredno nevarno križišče z železniško progo. Ne vem, kdo bo prevzel odgovornost za zgoščen promet v mrzlih snežnih zimah, ko bo dostop skoraj nemogoč.« Tem stališčem treh mož ne bom dodajal pripomb raznih strokovnjakov zunaj naše občine, saj ste jih že lahko prebrali v Delu. Rad bi le opozoril, da bi bilo za vse najbolje, da se poišče skupna rešitev, ki ne bi žalila ali motila nikogar. Le enotno mnenje vseh članov velike družine lahko ohrani slogo v njej. In vsak, ki bi poskušal z glavo skozi zid, bi dobil vsaj buško, medtem ko bo zid ostal nepoškodovan. MATIC ROMŠAK Liraši vabimo na letni koncert Vse ljubitelje zborovske glasbe iz MPZ Lira iz Kamnika vabimo v petek, 19. maja, ob 20. uri v veliko dvorano kina Dom, kjer boste lahko uživali ob zvokih pesmi, ki v našem mestu še niso nikoli zvenele, drugih pa že vrsto let ni noben zbor uvrstil v svoj koncertni program. S skladbami Mokranjca in Ivanovič-Davidova vam bomo predstavili delček bogate literature pravoslavnega liturgičnega obredja, medtem ko bo nadaljevanje obarvano z ljubezensko motoviko. Novejši, čeprav že pokojni skladatelji Ravnik, Pahor in Kozina, ki so vsi nekoč poučevali na Akademiji za glasbo, bodo predstavljeni s po eno lirično, epično in dramatično skladbo. Zadnja pesem v prvem in prva v drugem delu koncerta posegata v tujo literaturo. To sta skladbi sovjetskega skladatelja Šostakoviča - Koznenvm in madžarskega komponista in folklorista Bartoka - Pet slovaških ljudskih. Preostali del koncerta vključuje izključno le lahkotnejše priredbe slovenskih ljudskih napevov. Te pesmi najrazličnejših žanrov, karakterjev in čustvenih nastrojenj, veselega značaja vas prav gotovo ne bodo pustile ravnodušnega obraza in srca. MATIC ROMŠAK Cerkev pri sv. Primožu - tudi kulturno prizorišče Sv. Primož nad Kamnikom v zadnjem času dobiva poleg romarskih in izletniških značilnosti še drugačen pomen - od časa do časa ga obiščejo tudi popotniki, žejni kulture in zgodovine. Zadnjim bomo ustregli zadnjo nedeljo v maju v obeh pogledih. »V španovijo« sta tokrat stopila Kulturna skupnost Kamnik in Mešani pevski zbor CANTEMUS, ki ga mnogi bolje poznajo pod starim imenom - Mešani študentski pevski zbor Kamnik. Pevci Cantemusa so v tej sezoni (poleg sodelovanja na novoletnem koncertu in organizacije in izvedbe dobro obiskanega kulturnega večera Slovenija) pripravili mikaven program rednega letnega koncerta. Z njim so se 13. maja že predstavili delu Kamničanov v frančiškanski cerkvi. Narava skladb, med katerimi kar polovico zavzemajo črnske duhovne pesmi, namreč zahteva primeren prostor za petje in poslušanje, boljšega, kot je cerkev, bi težko našli. Kamničane in okoličane tako vabimo k sv. Primožu v nedeljo, 28. maja 1989, kjer bo ob 11. uri koncert Mešanega pevskega zbora Cantemus; ob njem pa bo dr. Emiljan Cevc predstavil sanacijska dela na freskah, opravljena v zadnjem času. Zaželimo si le še primerno vreme, ki pa je, glede na to, da rednih obiskovalcev sv. Primoža niti »ošpičene preklje« ne motijo, relativen pojem ... MARTA ZABRET Slepi in slabovidni na obisku na Koroškem Društvo slepih in slabovidnih iz občin Kamnik in Domžale je organiziralo zanimivo srečanje s slovenskimi kulturnimi delavci na Koroškem. Ob tej priliki so si ogledali nekatere kulturno-zgo-dovinske znamenitosti, poskrbeli za najnujnešje nakupe, v popoldanskih urah pa so se srečali s slovenskim pevskim zborom na Obirskem. Za zanimivejše srečanje so poskrbeli tudi naši kulturni delavci: Tomaž Plahutnik -citre, Janez Majcenovič, kvaliteten pevec Lire in povezovalec programa Tone Ftičar. Srečanja so se udeležili tudi Maks Jeran, predsednik OK SZDL Domžale in Rudi Pfajfer, sekretar OK SZDL Kamnik. Avtobus je naše potnike odpeljal iz Kamnika preko Domžal in Ljubljane na Ljubelj in v Avstrijo. Brez posebnih težav so prispeli v Borovlje. Nekoliko daljši postanek je izletnikom omogočil nekaj nakupov. Ob 12. uri so se srečali z vodičem Jožetom Rov-škom, nekdanjim pevcem Lire iz Kamnika. Življenjska pot ga je zanesla v Avstrijo, kjer je lektor pri slovenski knjižni založbi v Celovcu in je kamniške potnike spremljal ves dan. Obiskali so Gosposvetsko polje, si ogledali knježji kamen in poslušalo razlago zgodovinskih dogodkov. Po- leg Rovška je veliko zanimivega prisotnim povedal Janez Majcenovič, dober poznavalec zgodovine. Po kosilu so se izletniki slepi in slabodivni srečali s prosvetnim društvom Obir in njegovim pevskim zborom, ki se imenuje po Valentjnu Polanšku, nekdanjem učitelju, kulturniku, pesniku, pisatelju, gospodarstveniku, ki je društvo vodil od ustanovitve pred 15 leti, pa vse do svoje smrti. Sedaj zbor vodi njegov sin Emanuel. V društvu poleg moškega uspešno deluje tudi ženski pevski zbor in oktet. Pevci v tem zboru so zbrani iz cele obirske doline, kjer živi okrog 600 prebivalcev, samih Slovencev. Nastop pevskega zbora je slepe in slabovidne globoke ganil. Občutili so obojestransko željo, da bi medsebojne stike še utrjevali in širili v korist plemenitosti in slovenstva. Zapeli so več koroških narodnih pesmi. Kovačeva gostilna na Obirskem se je spremenila v kulturni hram in bila priča zelo pestrega kulturnega programa. Za Kamničane so nastopili Tomaž Plahutnik, Janez Majcenovič in Tone Ftičar. Zvoki citer in čisti glas Janeza Majcenoviča je vse prisotne navdušil. Med posameznimi točkami pa je verze uspešno sple-tel Tone Ftičar. V kulturnem programu sta nastopili tudi Sonja Bokal in Lidija Klobučar, obe popolnoma slepi, z lastnimi recitacijami, na flavti se je predstavila učenka osnovne šole iz Stranj Manca Verovšek. Nastopil je tu- lanška, sina pevovodje obirskega zbora, ki je vzneseno in korajžno zapel našo pesem »Bodi zdrava domovina«. Program je tekel brezhibno v zadovoljstvo poslušalcev. Ob- govorih je bila vseskozi prisotna misel, da bi morali vezi domovine s slovenskimi ljudmi na Koroškem bolj negovati, bolj spoštovati, saj je stalnih stikov premalo. Občasna srečanja so zelo do- đi kvartet bratov Smrtnik iz Kort na Koroškem. Posebno zanimiv je bil nastop 4-letnega Saška Po- čutkov skoro ni mogoče opisati, po ploskanju sodeč pa so bili vsi izredno zadovoljni. V krajših na- brodošla, vendarle so največkrat enkratna ali pa kratkotrajna. Gostiteljem, obirskemu dru- štvu in njihovim pevcem se je za prijetno popoldne v imenu SZDL Kamnik zahvalil Rudi Pfajfer in jim v spomin poklonil kamniško majolko, v imenu SZDL iz Domžal pa se je za lep sprejem in počutje zahvalil Maks Jeran in jim poklonil nekaj knjig. Ob zaključku se je Milan Trona, predsednik društva slepih in slabovidnih za obe občini, zahvalil vsem sodelujočim. Izrazil je zahvalo slepih in slabovidnih, ker so se prijetno počutili in bili zelo veseli lepega srečanja. Tudi sicer je Milan Trojan poskrbel, da se bodo teh prijetnih trenutkov še dolgo spominjali. Čas za odhod se je kar hitro bližal. Šofer avtobusa je opozarjal na napako na avtobusu. Pokvaril se je alternator, zato ponoči ne bi mogli potovati, ker bi zma-njakalo elektrike. Tako ali drugače. Posloviti se je bilo treba. Stiski rok, marsikateremu so se zasolzile oči in že je avtobus v dežju odpeljal v Železno Kapljo in proti mejnemu prehodu na Jezerskem, kjer se je med dež ponujal tudi sneg. Mejne formalnosti z zavestjo, da je za dobro počutje in za kulturno poslanstvo potreben posluh in odgovornost ne zgolj posameznikov, v tem primeru tudi matične narodne skupnosti. STANE SIMŠIČ Kupim telefonsko številko in prodam šivalni stroj ba-gat Jadranka. Tel. 832-878. Črnobel TV loewe opta in pralni stroj zanussi kon-čar, generalno obnovljen prodam. Tel. 841-236. Kotno sedežno garnituro, malo rabljeno, ugodno prodam. Marinko, Cesta Tineta Zajca 9, Mekinje. Kupim enosobno stanovanje ali garsonjero na območju Kamnika. Nana Turk, Žibertova 1, 61000 Ljubljana, tel. 317-064 ali 831-142. Intenzivne instrukcije iz matematike, fizike in kemije. Pohitite, da ne bo prepozno! pokličite 831-597 še danes. KAMNIŠKI OBČAN /15. MAJA 1989 5 • Črna kronika Polna luna+dan lažnivcev+ muhasti april = črna kronika Seveda bi pogojem iz naslova lahko dodali Se alkohol, neprimerno hitrost, izsiljevanje itd., vendar enkrat za spremembo spregovorimo o subjektivnih faktorjih. Noč iz 21. na 22. april je razsvetljevala polna luna, glave voznikov pa polnila z agresivnostjo in neprevidnostjo, ki se je jasno kazala v obnašanju na cestah. Najprej je sredi noči vznemiril miličnike telefonski klic s Cankarjeve ceste in razburjen glas, ki je takoj zahtevalreševal-no vozilo. Po prihdu na kraj nezgode so bolničarji odpeljali v Klinični center lažje ranjena voznika Tomaža H. in Franca S. ter sopotnike Mojco Č., Gizelo Č. in Matjaža R., miličniki pa so ugotovili, da je bil Matjaž eden izmed mnogih, ki ni upošteval omejitve hitrosti, niti polne lune, niti opazne vinjenosti. Ker je povzročil za 25.000.000 dinarjev škode in telesne poškodbe, so ga kazensko ovadili. Že nekaj ur po dogodku, se je Cankarjeva spet zatresla in spet je bil glavni krivec iz Godiča. Terezija O. je namreč nenadoma zapeljala na dvorišče DO Komunalno podjetje in »precej trdo parkirala,« saj je na neznanem vozilu povzročila za več kot 1.000.000 dinarjev škode. Še preden so miličniki postopek po nezgodi zaključili, pa je mimo pripeljala neznanka in mrtvo hladno povozila in poškodovala triopan znak (za zavarovanje nezgod). Obe so prijavili! Noč se je prevesila v težko jutro, »grmenje« pa še ni ponehalo. Janez B. iz Lažje med zavijanjem iz Cankarjeve c. izsilil prednost Rajku K. iz Kamnika, ki je peljal iz Stranj proti centru mesta. Zaradi neprevidne vožnje in poškodovanja tuje lastnine bo odgovarjal pri sodniku za prekrške. Zadnja in obenem najbolj kritična nesreča pa se je pripetila na koncu Stahovice. Roman K. iz Stranj je v desni ovinek bolj priletel kot pripeljal, kar je povzročilo oddrsavanje vozila na spolzkem cestišču. Po 50 metrih je bočno treščil v nasproti vozeče vozilo in dokončno zapeljal s cestišča. Po več kot štirih metrih leta po zraku je avto treščil v smreko, se prevrnil na bok in obstal v potoku Črna. Sopotnik Franc Z. iz Županjih njiv se je težko poškodoval, saj je padel iz vozila in obležal pod njim, voznik pa jo je odnesel z lažjimi poškodbami. Seveda so ga miličniki kazensko ovadili in v upanju, da je sonce le posesalo lunino moč, odšli s krvavega prizorišča. Prometne nezgode - 35 Število prometnih nezgod se torej ne zmanjšuje, kljub optimističnim napovedim iz začetka leta, ko se je pričela akcija -10%. Statistični podatki kažejo, da je bilo januarja letos 286? nezgod, v katerih se je poškodovalo 326 ljudi, 31 pa jih je izgubilo življenje. V februarju je bila situacija še kritičnejša, saj je bilo 332 nezgod s telesnimi poškodbami in smrtnimi žrtvami (326 poškodovanih in 35 mrtvih). Z izračunom se da ugotoviti, da je bilo januarja manj nezgod, kot je povprečje zadnjih dveh let, februarja pa se je to število povečalo kar za 18%. Po izkušnjah tudi marca in aprila obnašanje na cestah ni bilo boljše, saj je marca kar sedem povzročiteljev nezgode »odneslo pete s prizorišča« (pobeg), aprila pa pet voznikov odklonilo preizkus z alkotestom. Morda so se bali izvedeti resnico? 10. april - Iz KIK-a so poklicali na milico in prijavili nesrečo, ki se je pripetila pri Velikem jezu. Povzročil jo je Franc R. iz Homca, ki je v ostrem levem in nepreglednem ovinku preveč pritisnil na plin, da ga je skupaj z vozilom izstrelilo s cestišča. Pristal je v industrijskem kanalu in to z nogami v zraku in glavo v... Vendar mu ni bilo treba predolgo trpeti, saj so ga kmalu postavili na noge in z lažjimi telesnimi poškodbami odpeljali v Klinični center,kjer so ga streznili in pozdravili, miličniki pa prijavili. 11. april - Otroška razposajenost se tokrat ni najsrečneje končala, saj je preteklo nekaj Emir-jeve krvi. In kdo je Emir? Eden izmed otrok, ki so po hišah nabirali star papir. Prijatelji so nosili, Emir pa je kraljeval na priročnem lesenem vozičku, na klanč-ku v Kettejevi ulici. Kar naenkrat pa se je zgodilo tisto, kar se zelo rado zgodi; »kraljestvo« mu je ušlo iz rok in oddrdralo po ulici navzdol, naravnost proti prvemu parkiranemu avtomobilu, kjer se je zgodilo »bližnje srečanje«. Malo krvi, obtolčena pločevina in voziček v nevoznem stanju niso spremenili Zemljine krožnice, staršem pa prav gotovo povzročili nemalo skrbi. 15. april - Zamegljen pogled, nespoštovanje predpisov in predrznost za volanom so idealni pogoji za prometno nesrečo. Boštjan Ž. iz Kamnika se je moral že kar potruditi, da je združil vse tri med vožnjo skozi semaforizirano križišče pri Šolski ulici. Zapeljal je skozi rdečo luč in izsilil prednost vozniku motornega kolesa Jožetu G. Počilo je, kratko pa je potegnil Jože, ki je padel po vozišču in se hudo poškodoval, verjetno vinjenega Boštjana pa so vzeli v postopek (odvzem krvi, vozniškega dovoljenja in ovadba na Javno tožilstvo v Domžale), ki pa verjetno ne bo pozdravil slabe vesti in občutka krivde. 19. april - Srečo v nesreči je imel Renato V. iz Godiča, ko se je ob 14. uri peljal iz Zduše proti domu. Pred naseljem se je še obrnil k triletnemu otroku na zadnjem sedežu in že je bilo do- volj, da je spregledal fička pred seboj. Ker ga je že skoraj zaneslo tudi s ceste, je močno zavrl, da je avto zaplesal po spolzkem cestišču in se obrnil na bok. Ni se še umiril, ko ga je zadel še nasproti vozeči tovornjak in ga odbil s cestišča - na varno!? Še pred prihodom miličnikov so ljudje zlezli ii poškodovanih pločevinastih školjk, vsi nepoškodovani! Kazniva dejanja - 31 Kot da bi kamniški lumpi hoteli postaviti na laž našo trditev iz marčevske Črne kronike, se je spet povečalo razbijanje steklenih površin. Dve stekli so razbili na šoli, eno v gostinskem lokalu in dve na vikend hišicah. Na žalost ne drži niti druga naša trditev o zmanjšanju števila tatvin vzvratnih avtomobilskih ogledal, saj je bilo spet oskrunjeno kar osem parkiranih avtomobilov. Če dodamo še podatek, da je bil spet pokraden kup gospodarskega materiala in orodja (varilni aparat, osem konstrukcijskih cevi, 16 cevi za fasadni oder, električna krožna žaga, žična ograja itd.), je slika popolna; na račun cvetočega kriminala se dajo tudi bistveno zmanjšati stroški zidave hiše. A nikar teoriji ne verjemite preveč, saj se lahko zgodi, da boste v neki nepupularni državni ustanovi mesece razmišljali o tem, da bi bilo vseeno ceneje kupiti kar svojo žago. 3. april - Anita Z. je navsezadnje vsa obupana prijavila Rašida D. zaradi nenehnega groženja. Bivši sostanovalec se kar ni mogel sprijazniti s tem, da ga je zapustila »cvetica, ki jo je negoval«, zato je z grožnjami prisilil dekle, da je poiskalo pomoč pri sodelavcih, na katere si Rašid le ni upal položiti roke. Zato pa je med svojim snubljenjem poškodoval avtomobil Anitinega sodelavca, zaradi česar bo moral obiskati sodnika za prekrške in si verjetno plačati odpustek. Upajmo, da bo potem le spoznal, da ljubezni po takšni poti ne bo dobil. 7. april -n Justa E. iz Olševka je povedala, da je neki Janez M. v bližini njene hiše stresel kup smeti, ki prav nič ne olepšujejo okolja. Zato so miličniki tega tovariša poiskali, ga pripeljali nazaj na kraj, kjer je storil nečedno dejanje in tako so časopisi in odpadni polivinil kmalu potovali nazaj na Janezov dom. Mi se mu drznemo predlagati, glede na to, da je verjetno dokaj svobodnih nazorov, da smeti strese kar v svojo posteljo. Tako bo najlažje ugotovil, da pravega mesta, kamor bi odložil svoje odpadke, še vedno ni našel. Mu povemo zanj? 18. april - Vratar DO Utok je za tovarno našel večje število že obdelanih svinjskih kož, ki jih je nekdo vrgel skozi okno z name- nom, da jih po končanem delovnem času odnese domov. Miličnika sta z vratarji in delovodjo poskušala odkriti nepoštenega delavca, vendar je v nočnem času pričelo deževati, zato je bila zaseda umaknjena, kože pa vrnjene v tovarno. Ljubitelj usnja se je tokrat izmaknil, prihodnjič pa... 20. april - Prihodnjič je bilo že dva dni kasneje. Spet so bile svinjske kože skrite v grmovju in spet je miličnik čakal, ne svinje, ampak storilca, ki se je nekaj minut po 22. uri le prikazal, skupaj z dvema »pajdašema«. Pogumno so zakorakali proti grmovju, ko so jih, verjetno nehote, z vpitjem opozorili delavci Utoka, da so se pognali v tek. Miličnik je enega kljub begu prijel in med postopkom je bilo ugotovljeno, da je bil prijet Sela-din C, ušla pa sta njegova brata Enver in Imer. Klobčič se je še naprej odmotaval, en poskus kraje se je dodal drugemu, za vse pa so nazadnje osumili »brate Dalton«. Se je »skakanje kož« skozi okna končalo?! Javni red in mir - 28 Vsaj 30% kršiteljev javnega reda in miru je istih kot v preteklem mesecu, kar dokazuje sado-mazohistično naravo nekaterih občanov. Do kdaj se bodo nasil-niško obnašalido svojih družic in okolice najbrž niti sami ne vedo in bi na to vprašanje prav tako težko odgovorili, kot nekdo drug na vprašanje, kdaj bo Jugoslavija zlezla iz krize? 1. april - Ne praskaj se, kjer te ne srbi! Franc Ž. tega reka ni upošteval, pa jih je dobil. Kako je torej vsa zadeva potekala? V bližini njegove hiše se je prav na dan lažnivcev ustavilo vozilo, v katerem so se pričele dogajati nenavadne stvari. Ker je Franc dobil občutek, da je parček v avtomobilu vinjen, moški pa še nasilen, je pristopil zraven. Dosegel ni nič, le dvakrat se mu je zabli-skalo pred očmi, potem pa je avto s strastnima potnikoma odpeljal novim avanturam nasproti. 7. april - Miličnika, ki sta mirila pretep za samopostrežno trgovino Emona, sta poročala: Močno vinjeni Jovan M. je zaradi spora, ki ga je povzročil Miro C. pretepel Mira Č. in Vojca H. Prisotnih je bilo še nekaj občanov, ki so malce pregloboko pogledali v kozarec. Da ne bo pomote; vsa ta množica se ni zbrala, da bi organizirala miting, ampak da bi zlagala drva. Ker sta miličnika s prijavo povzročiteljev zaključila veselico, tudi delovna akcija ni imela več prihodnosti, saj brez dela ni jela in brez pijače ni dela! 15. april - Darinka H. iz Tuhinja je sporočila, da jo je v popoldanskih urah obiskal njen fant Rajko J. iz Češnjic in da se med obiskom ni nič kaj miroljubno obnašal. Menda jo je večkrat Letošnje strokovno izobraževanje gasilcev udaril po obrazu in ji izbil zob. Ker imamo za puljenje zob na voljo zobozdravnike, se te metode ne bi smel posluževati; niti pod parolo - »bolje sprečiti, nego leči ti!« Najdeno Vilko Smrečnik - nekaj mesecev staro žrebe, Drago Reba - pony kolo, Drago Milenkovič - dirkalno kolo, Janez Cuzak - 17 semiš kož in 55 kož iz svinjske nape, Marjan Kregar - prometno dovoljenje, Jakob Pavlic - vozniško dovoljenje, Vinko Kolmanič - denarnico z 48.000 dinarji, Avgust Ogrinc - pony kolo, Aleš Kramar - žensko torbico. Namesto odpovedi objavljamo še nujno obvestilo! DNE 7. MAJA 1989 SE JE OB 01.00 URI NA LJUBLJANSKI CESTI V KAMNIKU, Že nekaj let zapored organizira Občinska gasilska zveza Kamnik tečaje za strokovno izobraževanje vseh vrst gasilcev. Nihče ni že rojen kot strokovnjak, zato se mora vsakdo učiti, tako tudi gasilci. Imamo načrt izobraževanja gasilcev začetnikov v 90-urnem teoretičnem in praktičnem tečaju za izprašane gasilce. Tu dobijo osnovno znanje in spoznavanje gasilske tehnike in taktike dela z njo. Brez tega tečaja praviloma gasilec ne sme v akcijo. To je sicer trdno načelo, a nujno za uspeh pri gasilskem delu. Sedaj je že toliko plastičnega, kemičnega in ostalega materiala, ki pri gorenju proizvaja zelo strupene pline, nevarne za vse ljudi, tudi za gasilce. Pri tem je zelo važna zaščita pred temi nevarnostmi. Ko je gasilec pripravljen pomagati svojemu bližnjemu v nesreči, ni potrebno, da žrtvuje svoje zdravje. Vsega teea se ga- silci naučijo v tem tečaju. Čas od januarja do aprila je najprimernejši za organizacijo tega izpopolnjevanja. Tečaji za isprašane gasilce so bili v Tunjicah, Stranjah in Komendi. Skupno je uspešno zaključilo te tečaje 53 gasilcev in gasilk. V programu je devet predmetov, ki so jih predavali domači in delno kamniški predavatelji. V letošnjem lepem vremenu je bilo kar težko vztrajati po trikrat tedensko v predavalnicah in na vajah. Toda vztrajali so in še kar redno obiskovali tečaje. Istočasno je bil v Kamniku tudi tečaj za nižje gasilske častnike. Vpisalo se jih je 36, uspešno zaključilo pa 25 obiskovalcev tega tečaja. Trajal je 130 ur teoretičnega in delno praktičnega dela. , Tu smo vzgajali vodstveni kader za desetine in gasilska društva. Hkrati pa jih poučujemo o tehničnih novostih gašenja, dela pri reševanju v vseh primerih, kot pri prometnih nesrečah, razlitju vnetljivih tekočin (tudi strupenih), kemikalij in sličnih materialov, ki jih redno prevažajo po naših cestah. Delno jih vskladiš-čijo v večjih količinah po naših podjetjih. Tako moramo v skladu z razvojem raznih novih snovi tudi gasilsko vodstvo usposobiti za zavarovanje okolja pred temi nesrečami, ki jih je vedno več. K sreči ni veliko tranzita preko kamniške občine. Morebitna nesreča nas ne sme presenetiti. Tako bodo novi nižji gasilski častniki doprinesli svoj delež k večji požarni varnosti in s tem še boljšemu strokovnemu delu gasilcev. Jože BERLEC V BLIŽINI ZGRADBE ŠT. 4/A (BENCINSKI SERVIS PE-TROL), PRIPETILA PROMETNA NEZGODA, KI JO JE ZARADI NEPRAVILNEGA PREHITEVANJA POVZROČIL NEZNANI VOZNIK OSEBNEGA AVTOMOBILA ZNAMKE GOLF (BELE BARVE). POVZROČITELJ JE PO NEZGODI POBEGNIL, PRAV TAKO PA JE S KRAJA ODPELJAL TUDI NEZNANI VOZNIK DOSTAVNEGA AVTOMOBILA, KI GA JE GOLF PREHITEVAL. ZARADI RAZJASNITVE NEZGODE NAPROŠAMO VOZNIKA KOMBIJA BELE BARVE, DA NA POSTAJO MILICE SPOROČI OKOLIŠČINE, V KATERIH SE JE NESREČA PRIPETILA! MATIC ROMŠAK Republiško tekmovanje »Kaj veš o prometu« Dvaindvajsetega aprila je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Mari-bor-Tabor organiziral republiško tekmovanje »KAJ VEŠ O PROMETU«. Tekmovanja sta se udeležila tudi 2 naša predstavnika: STANE BERLEC (predstavnik OŠ), ki je med 59 tekmovalci zasedel odlično 28 mesto in ALEŠ HRIBAR (predstavnik srednjega usmerjenega izobraževanja), ki je med 15 udeleženci zasedel odlično 5 mesto. Čeprav gre za tradicionalno tekmovanje »KAJ VEŠ O PROMETU« je vendarle potrebno izpostaviti dvoje in sicer, da sta predstavnika iz naše občine dosegla solidne uvrstitve in da se tudi ta akcija vključuje v nacionalni program MINUS 10%. Želimo jim seveda tako tudi ostalim Kamničanom, da bi taka znanja čim koristneje uporabili v vsakodnevnem življenju. Žal prometna situacija v naši občini ne kaže, da smo nacionalni program vzeli dovolj resno. To je ena izmed temeljnih ugotovitev s sestanka Koordinacijskega odbora za spremljanje in izvajanje aktivnosti programa MINUS 10%, ki je bil v mesecu aprilu. Odzivnost na prizadevanja SPV, PM, AMD, ZŠAM največkrat obstanejo pri subjektih, ki jih zadeva najbolj tangira, in ostajajo le dobronamerni predlogi. Valjenje krivde od uprav-ljalca do končnega uporabnika cest je nekonstruktivno in ne rešuje zadeve celovito. Pozabljamo namreč, da je pro- met izredno kompleksna komponenta, ki je sestavljena iz: normativnega dela ureditve prometa, tehnične izprav-nosti vozil, urejenosti oz. pogojev na cesti, vzgoje in izobraževanja, učinkovitosti organov nadzora itd. Tako široko področje pa zahteva zlasti strokoven in odgovoren pristop vseh odgovornih subjektov, kajti samo z aktivnostjo delavcev PM Kamnik, članov SPV, članov AMD, članov ZŠAM in tudi dobrih rezultatov posameznikov na tekmovanjih, akcija MINUS 10% v letu 1989 prav gotovo ne bo uspela. PREDSEDNIK SPV: Ivan PRISTOVNIK Vodstvo in tečajniki za nižje gasilske častnike v Kamniku. LOJTRICA POPULARNIH Kot kaže smo si pridobili vaše zaupanje. Vse več glasovnic prihaja na uredništvo Kamniškega občana. Bodite z nami in z vašimi najbolj popularnimi Kamničani. Tudi to glasovnico pošljite na naslov: Kamniški občan, Titov trg 9, Kamnik. Pričakujemo vaše glasovnice. Lestvica je za zdaj sledeča: Ženske 1. Nataša Dolenc, 2. Mojca Drčar-Murko, 3. Vera Mejač in Romana Grčar. Moški 1. Silvo Teršek, 2. Dr. Niko Sadnikar, 3. Maks Lavrinc, 4. Janez Pirš. GLASOVNICA Glasujem za moškega.................................... žensko..................................... Moj naslov 6 KAMNIŠKI OBČAN / 15. MAJA 1989 ZAHVALA V 53. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama in stara mama MARIJA HRIBAR iz Malega hriba 3 a v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi govornikom za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Franc, sin Franci, hčerki Darinka in Štefka, vnuki in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nepričakovani smrti našega ljubega moža, očeta, dedka, brata, tasta, svaka in strica TOMAŽA GANTARJA usnjarskega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam pomagali v hudih trenutkih, izrekali ustna in pisna sožalja, sosedom, tovarni Utok in vsem, ki ste mu podarili cvetje in ga tako mnogoštevilno spremljali na zadnji poti. Iskrena hvala KO ZZB NOV Kamnik in vsem praporščakom. Posebej se zahvaljujemo govornikom tov. Spruku, tov. Merčunu in tov. Modicu za ganljive besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo pevcem moškega pevskega zbora Solidarnost iz Kamnika, kamniški godbi in tov. Spruku mlajšemu. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, aprila 1989 ZAHVALA V 96. letu je za vedno odšla od nas draga mama, babica, prababica in teta MARIJA FUJAN z Gmajnice pri Komendi Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in izrečena sožalja. Posebna hvala dr. Ložarjevi za požrtvovalno zdravniško pomoč. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem iz Komende za lepo zapete pesmi. Žalujoči vsi njeni Komenda, april 1989 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 69. letu zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta ŠTEFKA SUŠNIK s Križa 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, njenim sodelavcem iz DO Jata, našim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, mami podarili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala organizaciji ZZB NOV, pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. Posebej hvala patronažni sestri Vandi, dr. Selaku iz ZD Kamnik in dr. Kocjanu iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Žalujoči: mož France, hči Pavli, sinova Jože in Marjan z družinama, brata z družinama in drugo sorodstvo Križ, Olševek, Zalog, Zg. Brnik, april 1989 Biti ogenj — do zadnjega zublja, do zadnje iskre, do zadnjega vzdiha! (Neža Maurer) ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in strica JOSIPA LJUBETIĆA borca z Neretve in Sutjeske se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Kamnika, Podgorska pot in stanovalcem iz Ljubljane, Ži-bertova ulica ter DO Melodija Mengeš za telegramsko, pisno in ustno izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se KO ZZB NOV Kamnik in tovarišu Cirilu Merčunu za ganljive besede ob slovesu. Hvala gospodu župniku in pevcem Lire. Žalujoči: žena Tilka, sin Ljubo z družino in drugo sorodstvo Kamnik, Ljubljana, Celje, Žalec, Reka, Šibenik, Dubrovnik, Osijek, Milano, Rim, april 1989 Imeli smo te radi, spoštovali bomo tvoj spomin! ZAHVALA Po hudem trpljenju nas je zapustil naš RADO JAMNIK iz Lobodove 5 v Kamniku Čeprav globoko pretreseni ob mnogo prezgodnji izgubi našega dragega moža, atija, ata in brata, občutimo in cenimo pomoč vseh, ki ste nam v najtežjih trenutkih lajšali bolečino. Zahvaljujemo se za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvaležni smo osebju UKC - Intenzivna nega Gastroenterološke klinike in CIT za lajšanje njegovega zadnjega boja. Hvala za pozornost sodelavcem DO KIK, LB PE Kamnik in obrtni delavnici Matjaža Kovačiča. Zahvaljujemo se sosedom iz Lobodove in Slatnarjeve ulice, posebej pa družinama Škarja in Žumer za nesebično pomoč v času bolezni in trenutkih najtežjega spoznanja. Hvala pevcem, trobentaču in govornikom. Še enkrat hvala vsem, ki ste počastili njegov spomin! Njegovi: žena Marta, hči Marta z možem Bogdanom, sin Bojan, sestra Ivica in brat Janez z družinama, vnuka Janja in Jure ter drugo sorodstvo Kamnik, Šmarca, april 1989 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 65. letu nas je zapustil dragi mož, oči, stari ata, brat in stric ALBIN PANČUR iz Medvedove 5 v Kamniku Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, DO KIK iii znancem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej toplo se zahvaljujemo sosedi Francki, dr. Kralju za skrbno zdravniško pomoč, govornikoma KO ZB Kamnik in Društva upokojencev Kamnik za poslovilna govora in pevcem Solidarnosti za zapete žalostinke. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Frančiška, sin Dušan, hčerke Erika, Karmen in Brigita z družinama in drugo sorodstvo Kamnik, Pšajnovica, Tržič, april 1989 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica ANTONA PRELESNIKA st. iz Vrhoplja 222 pri Kamniku se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Posebna hvala vsem sosedom za nesebično pomoč, gospodu župniku za lep obred in pevcem za lepo zapete pesmi. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi njegovi Vrhoplje, april 1989 Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. Ognju prepoln, poln sil neizrabljen k pokoju bom legel. (Kosovel) V SPOMIN 7. maja je minilo žalostno leto, odkar sta nas nenadoma zapustila naša najdražja MIRO in BOJ AN HOČEVAR t iz Žej pri Komendi Ne moremo dojeti krute resnice, da vaju več ne bo med nami, kajti v naših srcih bosta za vedno. Hvala vsem, ki se ju spominjate. obiskujete njun prerani zadnji dom, prižigate svečke in prinašate cvetje. Njuni domači Komunalno podjetje Kamnik Na osnovi Odredbe o določitvi najvišjih cen izvršnega sveta občine Kamnik ter sklepa razširjenega DS Komunalnega podjetja Kamnik veljajo od 1.5. 1989 naslednje nove cene komunalnih storitev: TESTIRANJE OTROK Teniški klub Kamnik organizira testiranje otrok (letnik 1981 in mlajši) za vpis v teniški tečaj, ki bo namenjen bodočim najmlajšim tekmovalcem. Testiranje bo v soboto, 20. maja 1989, s pričetkom ob 9. uri v športni hali OŠ Frana Albrehta. Vsi udeleženci testiranja, tudi starši kot spremljevalci, morajo prinesti s seboj copate. ZAVAROVANJE POSEVKOV IN PLODOV V preteklih letih sta Zavarovalna skupnost Triglav PE Domžale-Kamnik in KZ organizirali kolektivno zavarovanje posevkov in plodov. Vsako leto prizadenejo del Slovenije kljub organizirani obrambi proti toči naravne ujme, neurje s točo. Z zavarovanjem posevkov si kmetovalci lahko krijete izpad pridelka, ki ga prizadenejo naravne ujme. Premija za plačilo zavarovanja je nižja v kolektivnem zavarovanju, ker je tako zajeta večja površina. Zato mora kmetovalec zavarovati vse posevke iste vrste, ki so na kmetiji posejani, to je pšenica, koruza za silažo, za zrnje, oves in ječmen. Za kolektivno zavarovanje posevkov in plodov daje zavarovalna skupnost Triglav - PE Domžale-Kamnik 20% popust. 20% zavarovalne premije plača SIS za pospeševanje kmetijstva občine, tako da kooperant plača le 60% cene. Zavarovali se bodo sledeči pričakovani pridelki s pripadajočo zavarovalno premijo: Pridelek Pričakovani Cena Zavarov. Prem. Polno Popust Cena pridelek kg za kg vsota stop. zavar. ZST-SIS zavar. Pšenica 4.000 2.000 8,000.000 2,68 214.400 40% 128.640 Koruza silaža 40.000 300 12,000.000 1,63 195.600 40% 117.360 Koruza zrnje 5.000 2.000 10,000.000 2,22 222.000 40% 133.200 Ječmen Oves 4.000 2.000 8,000.000 2,68 214.400 40% 128.640 Prosto 2.500 3.500 8,750.000 2,22 194.250 40% 116.550 Olj. repica 2.500 5.000 12,500.000 5,10 637.500 40% 382.500 Za vso pogodbeno pšenico bo zavarovanje kril SIS za pospeševanje kmetijstva občine. ZAVAROVANJE SE BO SKLEPALO NA ZADRUŽNIH ENOTAH KMETIJSKE ZADRUGE EMONA DO 10. 6.1989. V tem času se bodo sklepala zavarovanja tudi po zbiralnicah mleka. O datumih in urah sklepanja boste obveščeni po zbiralnicah naknadno. V slučaju, da bo pred tem datumom nastopila škoda po toči, pa se preneha sklepanje zavarovanj z dnem nastale škode v občini. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV in KMETIJSKA ZADRUGA EMONA AVTO TAXI Redžo Bejtić, Livarska 5, Kamnik vas obvešča, da koristite prevoze z avtotaksijem, vsak dan od 7. do 24. ure, v petek in soboto pa od 12. do 3. ure zjutraj. Dobite me v mestu na avtobusni postaji ali pred Ljubljansko banko na Titovem trgu 12. ZASTAVO 101, letnik 1979 (registrirano do konca leta) ugodno prodani. Janez Balantič, Županje njive 8/a. OKREPČEVALNICA »RONDO VERONIKA« Titov trg, Kamnik honorarno ali za določen čas zaposli točajko - natakarico in čistilca Titovega trga - vodarina m3: gospodinjstvo gospodarstvo 670 din 1.390 din - kanalščina m. gospodinjstvo gospodarstvo 260 din 520 din - odvoz smeti: gospodinjstvo/mesec poslovni prostori m2 manipulativni prostori m2 14.900din 450 din 200 din Saj vem, da mora vsak umret' in iti vsak k pokoju, na postilji ali v boju, potrta starost, mladi cvet. (Prešeren) Ob zadnjem slovesu od dragega očeta JOŽETA GAŠPERLINA iz Novega trga 18 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, našim sodelavkam in sodelavcem iz Utoka in KIK. njegovim nekdanjim sodelavcem iz KIK za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tovarišu Krtu za ganljivo pesem, praporščakom, govornikom ZZB NOV, Društvu upokojencev Kamnik in KIK za poslovilne besede ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, april 1989 KAMNIŠKI OBČAN / 15. MAJA 1989 7 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi določil Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3/81), Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. I. SRS št. 15/81), Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kamnik RAZPIS za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti. Na razpolago so sredstva v znesku 660,000.000 din. 1. SPLOŠNA DOLOČILA 1.1. Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo OZD in njihovi delavci, katerih TOZD in delovne skupnosti imajo sedež v občini Kamnik, ne glede na to kje imajo sedež njihove delovne enote oz. domicil njihovi delavci, ki - združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu - začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske gradnje - niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v temeljih plana stanovanjske skupnosti. 1.2. Delavci, zaposleni v organizacijah pod 1.1. 1.3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti. 1.4. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kamnik. 1.5. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti. 2. Pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše je določena cena m2 stanovanjske površine za leto 1989 5,362.320 din. 3. Povprečni mesečni OD na zaposlenega delavca v SRS za obdobje l-lll 1989 po oceni znaša 1,650.000 din (do zaključka razpisa bo znan že uradni podatek, ki se bo upošteval pri izračunu pripadajočega posojila). 4. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci, invalidi in kmetje pa v mesečnih obrokih, ki znašajo 1/6 polletne anuitete. II. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTNINI Posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo OZD, če poleg pogojev iz poglavja 1.1. izpolnjujejo še naslednje pogoje: - da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji - da predložijo plan sklada skupne porabe, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske graditve, nakupa in prenove - da predložijo načrtovane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev - da sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti - da niso v preteklem letu prekoračili družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za OD - da gradijo ali kupujejo stanovanje v okviru programa stanovanjske gradnje SSS - da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot Za izračun posojila organizacijam se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: število družinskih članov stanovanjska površina 1 32 m2 2 45 m2 3 58 m2 4 70 m2 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2. Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med mesečnim OD na zaposlenega v organizaciji za obdobje l-lll 1989 in povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega v SR Sloveniji za isto obdobje. Lastna udeležba OZD za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini znaša najmanj 25% od predračunske vrednosti ali 20% od končne kupoprodajne cene. Za lastno udeležbo iz prejšnjega odstavka se štejejo stanovanjska sredstva sklada skupne porabe s posojilom, pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva OZD se štejejo tudi lastna udeležba njenih delavcev. III. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI Delavci, upokojenci, invalidi in kmetje kooperanti in združeni kmetje lahko pridobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš pod naslednjimi pogoji: - če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 30 m2 - da predložijo ustrezno potrdilo o višini dohodkov družinskih članov za obdobje l-lll 1989 in ustrezno potrdilo o že odobrenih stanovanjskih posojilih - pri novogradnji in nakupu montažne hiše mora biti dokončana II. gradbena faza t. j. dokončana prva plošča - pri adaptaciji se kreditira pridobitev novih stanovanjskih površin samo v primeru, da prosilec še ne dosega stanovanjskih standardov. Posojilo lahko dobijo tudi prosilci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali z nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje in - da predložijo kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo - da predložijo gradbeno dovoljenje oz. dokazilo o priglasitvi del z opisom del, zemljiško knjižni izpisek in predračun. Za izračun posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini in gradnjo individualnih stanovanjskih hiš se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2. Prosilci lahko dobijo posojilo tudi za ADAPTACIJO OZ. PRENOVO stanovanjskih hiš pod pogojem, da predložijo predračun in izpolnjujejo vse ostale pogoje tega razpisa. Za adaptacijo in prenovo stanovanj oz. stanovanjskih tliš se šteje: - pridobitev novih stanovanjskih površin - izboljšanje funkcionalnosti stanovanjske površine glede sanitarnih, ogrevalnih in izolacijskih pogojev. Investicijsko vzdrževanje obstoječih stanovanjskih površin je izključeno. Posojilo za adaptacijo in prenovo lahko pridobijo prosilci le za objekte starejše od 15 let. Ne glede na določilo o starosti zgradbe lahko prosilci uveljavijo posojilo za toplotno izolacijo zunanjih sten in strehe stanovanjske enote, če je gradbeno dovoljenje izdano pred letom 1980. Višina posojila, ki jo prosilec lahko pridobi, je odvisna od razmerja med mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine delavca v obdobju l-lll 1989 in med mesečnim OD na zaposlenga v gospodarstvu v SR Sloveniji za isto obdobje. Prosilec dobi posojilo po naslednji lestvici: če znaša mesečni či- znaša lastna ude- pripada prosilcu sti dohodek na člana ležba prosilca posojilo v % od družine v primerjavi v % od cene cene stand. stan. s povpr. mes. čistim stand. stanov. največ do OD v SRS v prvem trimesečju 1989 do 50% 20% 40% od 51 do 75% 25% 35% od 76 do 100% 30% 30% od 101 do 120% 35% 25% nad 120% 40% 20% Lastno udeležbo pri izračunu pripadajočega posojila mora prosilec zagotoviti pri nakupu stanovanja pred odobritvijo posojila. Pri izračunu posojila za gradnjo, prenovo in nakup stanovanja se znesek posojila, pridobljenega iz sredstev vzajemnosti po prejšnjih razpisih valorizira po naslednji lestvici: Leto Količnik revalorizacije Skupna vsota posojil prosilcev ne sme presegati: - pri nakupu stanovanja v etažni lastnini in blokovni zadružni gradnji 80% - pri zadružni gradnji 75% - pri gradnji invidualne stanovanjske hiše 60% - pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 60%, predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske hiše, pri prenovi pa od predračunske vrednosti predvidenih del, vendar ne več kot za gradnjo stanovanjske hiše. Pod skupno vsoto posojil se štejejo vsa posojila, ki jih pridobi prosilec ali njegovi družinski člani v DO, stanovanjskih skupnostih ali poslovni banki. Mesečna anuiteta je enaka višni zadnje veljavne povprečne stanarine - 220.000 din in se vsako leto poveča skladno z rastjo stanarin. IV. KONČNE DOLOČBE Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti traja 15 dni od objave v Kamniškem občanu. Vloge za posojilo sprejema Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG, p. o., Kamnik, Steletova 8, kjer prosilci lahko dobijo podrobne informacije in obrazce za prijavo na razpis. PROSILCI NAJ OBRAZCE ZA PRIJAVO NA RAZPIS IZPOLNIJO VESTNO IN NATANČNO, SAJ NEPOPOLNE IN POMANJKLJIVO IZPOLNJENE VLOGE SAMO PODALJŠUJEJO ROK ZA NJIHOVO REŠEVANJE. O razdelitvi posojil bo odločal Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov pri SSS občine Kamnik. Rezultati razpisa bodo objavljeni na oglasni deski SSS občine Kamnik v pritličju poslovne stavbe Steletova 8. Vsem prosilcem bodo vročeni pismeni sklepi. Odbor ne bo obravnaval vlog prosilcev, ki ne bodo posredovali resničnih podatkov ali ne bodo priložili vseh potrdil in dokazil. Predsednik Odbora za graditev: Franc REMS I. r. Srečanje upokojencev Motnika in Špitaliča V soboto 15. aprila, so se zbrali člani društva upokojencev Motnik--Špitalič na svoji redni letni konferenci v domu družbenih organizacij v Motniku. Pregledali so opravljeno delo, ki ga je bilo kar precej, kritično so obravnavali konkretne probleme in sprejeli program dela za 1989. leto. V društvo je včlanjenih več kot 100 upokojencev, ki z njim dobro sodelujejo, v zadnjem letu pa so število članov povečali skoraj za 20 novih. Močno so spodbudili športno-rekreativno aktivnost, sodelovali so v delu drugih organizacij in društev v obeh KS, radi pa se zberejo tudi na družabnih prireditvah. Letno konferenco so zaključili z ugotovitvijo, da bo potrebno tudi v prihodnje storiti vse, da bi upokojenci živeli še naprej aktivno življenje kljub relativno skromnim finančnim sredstvom, ki jih imajo na voljo. Po končani letni konferenci so se upokojenci obeh KS zadržali še nekaj časa na družabnem srečanju in se pogovorili še o drugih, vsakdanjih zadevah. STANE SIMŠIČ SMRTI ČEBUL Antonija, druž. upokojenka iz Mekinj, Cankarjeva 5, stara 93 let PANČUR Albin, os. upokojenec iz Kamnika, Medvedova 5/ A, star 65 let ZOBAVNIK_ Andrej, inv. upokojenec iz Županjih njiv 1, star 54 let OBOLNAR Martin, km. upokojenec iz Vrhpolja pri Kamniku 60, star 96 let RESNIK Ivana, km. upokojenka iz Žubejevega št. 4, stara 90 let PRELESNIK Anton, os. upokojenec iz Vrhopolja pri Kamniku 222, star_68 let SUŠNIK Štefanija, os. upokojenka s Križa 12, stara 69 let FUJAN Marija, os. upokojenka iz Komende, Glavarjeva 45, stara 96 let GANTAR Tomaž, os. upokojenec iz Kamnika, Kettejeva 1, star 77 let POROKE LUKAN Sandi, elektrotehnik iz Mengša in STIH Slavka, ekonomski tehnik iz Kamnika GRKMAN Franc, kmetijski tehnik iz Komende in HACE Urška, farmacevtski tehnik iz Šmarce KONCILIA Milan, elektrikar iz Soteske in KADUNC Martina, absolventka FSPN iz Soteske SLOKAN Stane, voznik tov. vozila iz Mengša in PIVC Ana, šivilja iz Kamnika KAVČIČ Franci, dipl. ing. gradbeništva iz Kamnika in BOŽIČ Marjeta, učiteljica iz Kamnika PESTOTNIK Ivo, vodovodni instalater iz Starih sel in TREBUŠAK Janja, uslužbenka iz Bele VRHOVNIK Jože, gradbeni tehnik iz LaniS in URŠIČ Mojca, delavka v montaži iz Spodnjih Stranj PLAHUTNIK Franci, kurjač iz Brezij nad Kamnikom in MATJAŽ Marija, šivilja iz Ti-roseka KREGAR Janko, strojni tehnik iz Spodnjih Stranj in DROLĆ Veronika, ekonomski tehnik iz Mekinj ZLATE POROKE: ŽLINDRA Oton in ŽLINDRA Pavla, roj. Pilih iz VRHPOLJA pri Kamniku 28 TREBUŠAK Alojzij in TREBUŠAK Alojzija, roj. Hribar iz Kamnika, Bakovnik 9 HARMONIKO 60 basno vveltmeister (serino) ugodno prodam. Tel. 832-152. POMOČ v, gospodinjstvu enkrat tedensko iščem. Tel. 831-705. TERVOL ugodno prodam. Tel. 831-705. Komisija za delovna razmerja Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku razpisuje prosta dela in naloge: kuharske pomočnice - poln delovni časvza nedoločen delovni čas Pogoji: končana OS in tečaj higienskega minimuma Vloge z dokazili o izobrazbi naj kandidatke pošljejo 8 dni po objavi na naslov: Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Novi trg 43/a. Novosti v Fitness studiu Jožica Žnidar Komenda, Kranjska pot 5, tel. 841-328 vam nudi Vse možnosti za preoblikovanje in polepšanje postave - vadba za tiste, ki morajo porabiti čimveč kalorij (pri hujšanju) - obdelava celulita in maščobnih oblog z elektronskim aparatom - savnanje in sončenje število družinskih članov stanovanjska površina 1 32 m2 2 45 m2 3 58 m2 4 70 m2 Povprečni čisti OD Višina posojila največ Doba vračanja največ do 100% 50% 10 let od 100 do 120% 40% 8 let nad 120% 30% 6 let Leto Količnik revalorizacije 1975 910,4 1976 749,8 1977 650,8 1978 562,1 1979 501,9 1980 342,4 1981 256,2 1982 205,3 1983 141,8 1984 99,9 1985 53,0 1986 35,0 1987 15,2 1988 2,5 1989 1,0 KAMNIŠKI OBČAN / 15. MAJA 1989 Smučarji zadovoljni z Vi rt u sovi m i igrišči (in pivom) Na teniških igriščih športnega društva Virtus je bilo prvo majsko nedeljo živahno vse od jutra pa do poznega večera. Na sedmem tradicionalnem teniškem turnirju dvojic za pokal Orion (prej Hitachi) na kamniških teniških igriščih je nastopilo kar 72 naših smučarskih re-prezentantov, tujih tekmovalcev na Elanovih smučeh, zastopnikov Yu ski poola in športnih novinarjev, ki s» sončen teniški dan združili tudi s prijetnim družabnim večerom. Za vse skupaj so se seveda najbolj potrudili člani ŠD Virtus, ki so se letos prvič preizkusili v organizaciji tako zahtevnega tekmovanja. In uspelo jim je! Veliko so morali delati, ven- dar nam po tekmovanju niso pozabili omeniti, da se jim je tudi splačalo. Prodali so mnogo več pijače, kot so pričakovali (zaradi ogromnega povpraševanja finskih tekmovalcev po pivu, so morali tekom dneva po nove zaloge te, za smučarje očitno slastne pijače). Pa ne le to, tudi z reklamami so nekaj pridobili (za mlad teniški klub bodo sredstva seveda dobrodošla) in kar je najpomembnejše, s svojo zagnanostjo in seveda idealno lego teniških igrišč in nujnejšega, kar spada zraven, so dosegli, da nam, Kamniča-nom, ta priznani turnir »ni ušel iz rok« kot je že kazalo. Spomladanski čas po naporni tekmovalni smučarski sezoni in pred prvimi pripravami za novo Grega Benedik (za njim Tomaž tenis. tekmovalno obdobje je rezerviran za srečanje tekmovalcev. Ob naših najuspešnejših smu- Med »naporno« tekmo so se skandinavski smučarji posušili ob dupliških teniških igriščih (in pod bifejem). Cižman) se je koncentriral le na Foto: R. GRČAR carjih so največ pozornosti številnih gledalcev vzbudili številni tuji smučarski asi na čelu z odličnima norveškima alpskima smučarjema Furusethom in Jaggejem, ki se je izkazal tudi za odličnega tenisača. V celodnevnem teniškem maratonu, ki se je končal že v mraku, sta zmagala alpska smučarja Robič in Zan, ki sta v finalu premagala Žehlja (Planica), in norveškega alpskega smučarja Jaggeja z 9:6. V boju za tretje mesto sta Kamničana Grilje in Keršič premagala skandinavsko dvojico Olsen--Suorsa z 9:6, v tekmi za peto mesto pa Vogrinec-Benedik dvojico Lucu-Šiftar s 6:1. Po končanem tekmovanju je predsednik skupščine občine Kamnik podelil tekmovalcem priznanja in praktične nagrade, ki jih je prispeval glavni sponzor, Emona Cdmmerce oziroma njihov partner Orion. Na družabnem večeru so igrali Po-Ijanški. R^ GRČAR veliko novega Kamniški jamarji so leto 1988 zaključili z veliko norih uspehov in odkritij. Tako se nadaljuje tradicija tega kluba, ki je bil ustanovljen pred 11 leti. Delo je usmerjeno na raziskave jam in brezen na območju Kamniških Alp, občasno pa »skočijo« tuđina kak obisk k drugim klubom in jamam njihovega območja. Poročilo pove, da so v letu 1988 organizirali 29 eno ali večdnevnih akcij v jame, sem pa niso vštete delovne akcije, treningi in terenske površinske akcije. V jame je hodilo 22 članov kluba, s seboj pa so vodili tudi nečlane - rekreativce, teh je bilo 26. Skupno so v letu 1988 pregledali in raziskali 58 jam, kar je več kot eno na tedne. Od teh 58 jih je bilo 12 povsem novih, v katere še ni stopila človeška noga. Ob svetlobi karbidovk so prebili 818 ur. Zanimiva je vsota vseh ur, ki so jih do sedaj (od ustanovitve) preživeli pod površjem, teh je 9226. Posvečali so skrb mladim članom. Štirje so uspešno opravili jamarsko šolo in bili s krstom sprejeti med jamarje. Udeležili so se srečanja jamarjev treh dežel, ki je bilo v Rakovem Skocjanu. Sposobnost reševanja iz visokih zgradb so prikazali na vaji CZ - NNNP '88 na poslovni stavbi Svilanita. Za plezalno šolo so hodili na vaje v plezalni vrtec v Godiču, ki je varno urejen. Sodelovanje nadaljujejo tudi s kolegi z Bleda, kjer urejajo jamo pod Babjim zobom za turistične obiskovalce. Gostili so jamarje iz Anglije, ki so si ogledali Kamniško in Ljubljansko jamo, popeljali so jih tudi preko Kamniških Alp, Nadaljujejo z biološkimi raziskavami v znanih jamah. Najbolj množična akcija je bila tradicionalni ogled Kamniške jame. Vanjo so popeljali 60 občanov za 1. maj in na koncu pripravili še prigrizek in kresovanje. Tako so proslavili 10-letnico odkritja te jame. Izdali so tudi Bilten Kamniška jama v 500 izvodih. Največja akcija na terenu je bila Korošica '88. Skupaj z jamarji z Bleda, Domžal, Topolščice in Prebolda so na enotedenski akciji raziskali vrsto novih jam. Kamničani so izmerili in narisali 16 jam. Raziskave na tem, zelo obetavnem območju, se bodo še nadaljevale. Med akcijami velja omeniti še merjenje jame v Vrtih, ki je sedaj dolga 420 metrov. Lani so mladi člani izmerili vse oko- liške jame. Jama pod Žalami v Kamniku je dolga 64 metrov. Plastenka na Špici pa 114 metrov, povedo natančne meritve. Nadaljevanje začetega projekta - sledenje podzemnih vod na Veliki planini - se je nadaljevalo, ni pa prineslo novih obetavnih odkritij. Bili so na Modrijanovem pohodu v Predja-mo, ki ga je pripravil klub iz Postojne. V letu 1988 so začeli vnašati vse podatke o jamah in o akcijah v računalnik, s čemer se bolje in hitreje pride do podatkov, ki so varno shranjeni. Pri Prešernovi založbi je izšla knjiga »100 naravnih znamenitosti Slovenije« Petra Skoberneta. Med sto najlepšimi je opisana in fotografirana tudi Kamniška jama, na katero so posebno ponosni jamarji. Letos mineva stoletnica organiziranega jamarstva na Slovenskem. Najlepše se ga proslavi delovno, z novimi uspehi na tem področju. To bodo storili tudi Kamničani. Prevozno sredstvo kluba je dobri, preizkušeni IMV kombi, ki jih vozi na akcije. Največjo pozornost bodo v tem letu posvečali novim članom, ki imajo vse pogoje in opremo za sodobno, varno raziskavo podzemlja. Sedaj se tudi točno ve, kje so območja, kjer so perspektivne jame in brezna. D. D. VABIMO VAS NA POHOD NA STOL V soboto, 27. maja organizira PD Kamnik pohod na STOL. Poseben avtobus bo odpeljal iz Kamnika s Trga prijateljstva ob 6. uri zjutraj. Prijave sprejema PD Kamnik do petka, 26. 5. 1989. Pot na Stol je nekoliko zahtevnejša. Planinci bodo odšli peš iz Žirovnice do Valvazorjevega doma in nato na vrh, do Prešernove koče: Čiste hoje v obe smeri je okrog 7 ur in je zato potrebna primerna telesna kondicija in ustrezna planinska oprema, (obutev, obleka) PD Kamnik Športniki prejeli priznanja in nagrade Samoupravna interesna telesnokul-tuma skupnost ter Zveza telesnokul-tumih organizacij občine Kamnik sta 25. aprila v Kulturnem domu v Komendi podelili najboljšim športnicam in športnikom kamniške občine za leto 1988 praktične nagrade, plakete SITKS in Bloudkove značke. Ta priznanja so bila podeljena tudi za dolgoletno delovanje na športnem področju posameznim društvenim delavcem Podelitev je bila združena z zanimivim kulturno-razvedrilnim programom ansambla Krt. Na podelitev je prišlo precej obiskovalcev. Prihod Mateje Svet, naše najboljše alpske smučarke in Tomaža Čižmana ter Grege Grilca so poslušalci navdušeno sprejeli, prireditev pa je postala še bolj mikavna in zanimiva. Vsi trije so tudi odgovarjali na mnoga vprašanja, voditelja oddaje Toneta Smolnikarja. Bloudkove značke za leto 1988 so prejeli: zlato značko: Janez Podjed, smučarski klub Kamnik; srebrno značko: Milan Kerec, rokometni klub; bronasto značko: Miloš Wahl, Jožef Škorjanc, Alfonz Boltar vsi trije iz smučarskega kluba Plakete SITKS Kamnik so prejeh: zlato plaketo Strelska ekipa Kamnik, srebrno plaketo: Zvonko Cvek za 20-letno aktivno delo na šport, področju, Marijan Štele, Marjan Schnabl, Franc Zore, za tekmovalne uspehe, bron-masto plaketo: Bojan Pogačar, Pavle Serša, Edo Horvat za 10-letno aktivno delo na športnem področju Praktične nagrade ZTKO (majoli-ko) so prejeli: Pionirke in pionirji: Tina Potrata, atletski klub, Martina Zavasruk, os. šola Toma Brejca, Petra Ipavec, šahovsko društvo Kamnik, Tomaž Hribar, Kamnik smučarski klub, Tone Mat-jan, Kamnik, Klemen Mali, os. šola Toma Brejca Mladinke kin mladinci: Lucija Prešeren, atletski klub Kamnik, Maja Cerar, smučarski klub, Ni- . ves Sitar, smučarski klub, Ivan Nar-din, lokostrelski klub, Damjan Resa-novič, odbojkarski klub, Iztok Slapar, šahovsko društvo Kamnik Članice in člani: Mojca Bizjan, konjeniški klub Komenda, Radivoj Nad-vešnik, alpinistični odsek PD Kamnik, Marko Prezelj, AO PD Kamnik, Dragan Desnica, lokostrelski klub Kamnik STANE SIMŠIČ Na Blegošu V nedeljo, 7. maja, se je poln avtobus Kamniianom odpeljal na vsakoletni spominski pohod na Blegoš: 55 planincev m ljubiteljev gora, starejših in mlajših, tudi pionirji so bili med njimi, so premagali 1563 m visok vrh Blegoša. Pri planinski koči pod Blegošem je govoril na slovesnosti predsednik Planinske zveze Slovenije, Marjan Oblak. Čudovito lepo, sončno, deloma vetrovno vreme je nudilo poseben planinski užitek. Jasen pogled z vrha proti Karavankam, še zlasti pa proti Julijcem z očakom Triglavom, je bil enkraten. Že samo za ta užitek se je splačalo potruditi. Mnogi med udeleženci pohoda so prejeli bronaste, srebrne in zlate značke za večkrat prehojeno pot. STANE SIMŠIČ Razpis športnih tekmovanj v maju V maju - mesecu mladosti, bo tudi več športnih prireditev zato za vse objavljamo enoten razpis. Prijavite se lahko za katerokoli od prireditev in sicer najkasnje do 19. maja na naš naslov, OK ZSMS Kamnik, Gregorčičeva 2, Kamnik. Prijave so možne tudi na žrebanjih. TURNIR V MALEM NOGOMETU - 20. in 21. maja - igrišče pri OŠ Toma Brejca - žrebanje 19. maja ob 18. uri v prostorih OK ZSMS Kamnik - prijavnina 70.000 DIN/ekipno Tekmuje se v enotni starostni skupini, igra se na izpadanje. Igralni čas je odvisen od števila prijavljenih ekip. Prve tri ekipe prejmejo pokale. TURNIR TROJK - KOŠARKA (ženske in moški) 25. maja - igrišče: pri OŠ Toma Brejca; telovadnica OŠ T. Brejca, telovadnica Zdravstveni dom - Žrebanje 24. maja ob 17. uri v prostorih OK ZSMS - prijavnina 30.000 DIN/ekipno Tekmujejo moški in ženske ločeno. Igra se na izpadanje, na dve dobljeni igri do 11 po 1 točko, (»trojke« štejejo dve točki), na en koš. TURNIR TROJK-NOGOMET-27.-28. maj - igrišče: telovadnica osnovne šole Toma Brejca: telovadnica Zdravstveni dom - žrebanje: 24. maja 1989 ob 18. uri v prostorih OK ZSMS Kamnik - prijavnina 30.000 DIN/ekipno Igra se na izpadanje, čas igranja bo določen na žrebanju, ker je odvisen od števila prijavljenih. Prijavnino (oz. startnino) lahko poravnate ob prijavi, najkasneje pa na samem žrebanju. Prijav po žrebanju ne bomo upoštevali. OK ZSMS Teniški klub ima novo vodstvo Kamniški tenisači so pred kratkim izvolili novo vodstvo. Na čelu tega kluba je Miro Zule, tajnik kluba pa Tone Sršen, ki je med drugim povedal: »Razmere v klubu seveda niso najbolj idealne, a vendar imamo veliko volje in zagotovo tudi znanja. Naredili bomo tri nova igrišča. Poskrbeli bomo za najmlajše. V poletnem času bomo organizirali camping za otroke. Delo v tem programu bo potekalo ves dopoldan in bo organizirana tudi prehrana. Vodja tega projekta je Bojan Schlegel. Rezervirano imamo tudi igrišče za tekmovalce. Igrišče pa bomo usposobili za nočne igre. Pri nadaljnji gradnji igrišč skušamo pritegniti tudi nekatere delovne organizacije, da bi sodelovale pri tem projektu. Tenis že dolgo ni več šport izbrancev. To dokazuje tudi vse več igrišč v naši občini in vse več igralcev. Zato je prav, da vsaj mladim zagotovimo solidne pogoje za vadbo in starejšim možnost za rekreacijo.« FRAPE mimimrnirafi Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Tone Ričar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani. 8 umiiL'iimran