iCinečka hgovina Zagreb kot sadno tržišče Zagreb j« mesto, kjer se sadje na trgu zalo dobro proda. Potrošnja sadja je zelo velika. Sadje ločijo v ta namen v troje kakovosti, ki jih ozjaaftujejo kot najboijše z znakom »extra«, zelo dobra s >prima« in manjvredna s »secunda«. Sedanja cena kanadke na zagrebškem trgu je za kakovost »extfa« s premerom nad 8 cm 10 din kg, »prima« 8 din in »secunda« 6 din kg. Bellefleur extra 10 din kg, prima 8 dtn kg; šampanjska reneta extra 12 din, prima 8—10 din kg; mošanckar prima 6—8 din kg; bobovec prima 5—7 din kg; sederice prima 4—5 din kg. Zelo je iskan na zagrebškem trgu boakopski kosmač, ki ga že nl več dobiti. Iniel je ceno 8—10 din kg. Tudi mošanckarja je že zelo malo in to radi tega", ker se ga je lani v Slovenskih goricah malo pridelalo, pridelek mošanckarja iz drugih krajev je pa slabe kakovosti, ker ljudje ne škropijo. — V skladiščih se zelo dobro drži bellefleur, šampanjska reneta in sederice. V zadnjem času ao za.grebški veletrgovci s sadjem dobili zelo veliko sadja s Tirolakega. Tirolska jabolka se prodajajo pakovana v ameriških zabojih brutto za netto po 18—20 din kg. Tiroici so poslali največ šampaniske renete, kalvila in londonskega peptnga. V kratkem pa bodo zagrebški veletrgovci a sadjem narocili jabolka tudi iz Kalifornije (Amerika) in to rdečo veninzep in belo ortlei. Tako vidimo, da 3e na našem bližnjem zagrebškem trgu prodajajo jabolka iz tujine, dočim mi dostikrat ne vemo kam s sadjem. Krivda za to leži v tem, ker nimamo primernih skladišč, kjer bi sadje počakalo do spomladi, da bi ga sedaj prodajali. Veliko se Je že pisalo o potrebi sadnih skladišč v Sloveniji, predvsem v Mariboru, pa brez uspeha. Cena galici bo določeua Odbor za kontrolo cen pridno deluje Na zadnjem zasedanju odbora je bila glavna pažnja posvečena vpraaanju cen modre galice. Odločeno je, da se v nadrejenih ministratvih, potom katerih se modra galica uvršča v listo kontroliranih predmetov, v posebnih pododborih dožene, kakšnl so proizvajalni stroški in prodajna cena modre galice. Poročila teh pododborov 8e bodo pretresala na prthodnji seji odbora o kontroli cen, nakar se bo takoj odredila najvišja cena modri galici, to Je, da modre galice ne bo smel nihče dražje prodajati kot bo določer.o. Cene bodo enake za vso državo. Dobro bi bilo, da bi oblast preskrbela poleg enotnih cen modre galice tudi dovoljne kollfiine modre galice, da bi se nam morda ob času, ko bo treba skroplti, ne zgodilo tako kot se je 8 petrolejem. Tovamarji modre gallce namreč lahko na ta način malo ponagajajo. Državne oblasti so mnenja, da ne sme veljati modra galica vefi kot 7 din kg, franko železniSka postaja, nasprotno pa induatrija zahteva, da naj bo cena 7.80 din kg, franko železniška postaja. To ceno zahteva industrija, ker se je bakei- podražil za 80%, vrece za 150%, tehnična olja za 100%, premog za 25%, delovna aila pa za 30%. Država hoče doseči nižjo ceno radi vinogradnikov, da bodo mogli v večji nieri škropiti, Upajmo, da bo oblast v tej svoji težnji uspela. Drobne gospodarske vesti fctovoriee o aferi. Na Hrvatskem se vrši nakup in prodaja mnogih kmetijskih pridelkov edino potom »Gospodarske sloge«, ki je nekak gospodarski organ dr. Mačkove Seljačke stranke. »Gk>spodarska aloga« kupuje in prodaja živino, zadnji čas pa vino itd. ZaCe!a je tudi s prodajo in nakupom mleka. Toda v zvezi z nakupom mleka po »Gcspodarski slogi« se sliši o neki veliki aferi pri prodaji mleka. Kmetje mleka baje v bodoče sploh ne bodo več prodajali >Gospodarski siogi«, in sicer zato, ker se cena mleku pri kmetih nio ni dvignila, dasiravno se je mleko v mlekarnah precej podražilo. Nekateri so rrmenja, da je razTika v političnem žepu. 42 hladilnib vagonov bo nabavilo trgovsko ministrstvo za izvoz avežega mesa. Doslej je bil izvoz avežega mesa otežkočen radi pomanjkanja hiaciilnih vagonov. Sedaj ai posebno Francozi pr^iiiJevajo, da bi od nas prejeli čira več svežega i ^sa. oi.v>( kubičnih metrov drv je v Šibeniku naložila trgovska ladja »Marija Petrinovič«. Drva ao prodana v Južno Ameriko. En milijon dinarjev za nakup plemenske živine je dal na razpoiago trgovinski minlster dr. Andres. Plemenska živina ae bo kupila na živinski raastavl v Budimpešti. 5000 svinj hoče izpitati glavna živinorejska zadniga v Beogradu. Svinje se bodo izpitale po načrtu s pomočjo Zavoda za pospeševanje zunanj« trgovine. Cene špecerijskega blaga Cenik Nabavljalne zadruge v Mariboru navaja sledeče cene za špecerijako blago: >Ioka in t««tenine. PSenična Ogg 3.60 din, pšenična St. 2 3.40 din, krusna št. 5 3.20 din, krušna št. 6 3 din, ajdova 4.50 din, ržena 3 din, koruzna 2.50 din; Franzovi makaroni 7.50 din, »Cetina« makaroni 10 din, Franzovi špageU 7.50 din, >Cetina« spageti 10 dln, polžki 7.50 din, rezanci 8 din kg. Zdrob, riž in kaša. PSenlčni zdrob 4.50 din, koruzni 3 din, zdrob za otroke 5.25 din, riž 10 do 14 din, ječmenova kasa št. 10 4.50 din, St 7 6 din, št. 4 7.50 din, št. 000 10 din, prosena kaša 4.50, fižol cipro 7 dtn, drobni beli 6 din kg. Kava in kavbie primesi. Surova kava »Portorico« 100 din, pražena II a 86 din, Franck 21 din, Kneip 15 din, aladna kava Jarc 12 din, ržena kava žika 13 din, praženi ječmen Jarc 5.50 din kilogram. Stanina in mesnl izdelki. Domača svinjska mast 20 din, bela alanina 19 din, prekajena 22 din, gnjat 19,—20 din, šunka v narezku 40 din, prekajeno meso 17.50 din, reberca 17 din, ograka aalama 55 din, salama šunkarica 25 din kg. Ostalo blago. Bučno olje 18 din, namizno olje 16 din, vinski kia na 3.50 din, Ia 7.50 din, 80% kisova kislina 52 din, rum 38 din, stara slivovka 20 dln, tropinovec 26 din, brinjevec 42 din, liker Vanili 78 din, malinovec 30 din, kurilni špirit 12 din liter. — Sir emendolec 35 din, trapist blok 30 din, čajno maslo 36 din, med 22 din, mešana marmelada 18 din, pekmez 10 din, mešan kompot 24 din, paradižniki 20 din, milo 14 do 15 din, narezani podplati 70 din kg. Cene goveje živine na sejmih Voli. Zagorje ob Savi 5.50—8 din, Videm 6.50 do 7.50 din kg žive teže. Junci za vožnjo 6 do 6.50 din kg žive teže. Biki. Lendava 5—6.25 din kg žive teže. Krave. Ljutomer 3—4.50 din, Lendava 3—3.50, Zagorje ob Savi 3.50—4.50 din kg žive teže. Telice. Ljutomer 4 din, Lendava 4.50—5 din, Zagorje ob Savi 4—5.50 din, Videm-Dobrepolje 5.50—6 din kg žive teže. Teleta. Ljutomer 5—6 din, Lendava 5—6 din, Videm 6—6.50 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Zagorje ob Savi mladi prasički 300 din par, Videm-Dobrepolje 140—180 din za glavo. Pršutarji (proleki). Ljutomer 8 din, Lendava 6—7.50 din kg žive teže. Debele svbije (špeharji). Ljutomer 10 din, Lendava 9—11 din kg žive teže. Mariborski trg Meso. Teletina 12 din, avinjsko meso 13—15, riba 16—17 din, zajec 15—16 din, salo 16—17 din, slanina 15—16 din, pljuča s arcem 7—8 din, reberca 12—13 din kg. žito. Pšenica 2 din, rž 1.75 din, jecmen 1.75, koruza 1.50—2 din, ovea 1—1.25 din, proso 2 din, ajda 1.25 din, proseno in ajdovo pšeno 4—5 din, fižol 4—6 din liter. Mlodni izdelki. Mleko 2.50—3 din (prazniki!), smetana 10—12 din liter, surovo maslo 32—36 din, čajno 36—40 din, domači sir 10 din kg. Jajce 0.70—1 din komad. Krma. Sladko seno 130—145 din, kialo seno 90 do 110 din, pšenična slama 60—65 din atot. Perutnlna. Kokoa 23—35 din, piščanec 16—37 din, goa 50—55 din, puran 50—90 din, raca 20 do 25 din, domači zajec 10—50 din, kozlič 50 din. Zelenjava, Krompir 2—2.50 din, čebula 3—4, česen 8—10 din, kislo zelje 4 din, kiala repa 2, karfijola 10—12 din, hren 7—9 din, endivija 16 do 18 din, radič 18—20 din, italijanskl grah v stročju 20 din kg. Zelje do 6 din, ohrovt 5 din, zčlena 3 dtn, por 1 din komad. Zelenjava v kupčkih in šopkih 1 din. Sadje. Jabolka 4—8 din, hruške 6—8 din, auhe alive 10 din, celi orehi 9 din, luščeni E8 din kg. Sejmi Sejml v Mariboru spet dovoljeni. Z raapisoin Danske uprave so spet dovoljeni sejmi v Mariboru. Prvi živinski sejem bo v torek, 26. marca, prvi svinjski aejem pa 29. marca. 1. aprila živinski in kramarski: Turnisče, Sv. Lenart v Slov. goricah, Vojnik; goveji in konjski: Murska Sobota; goveji in svinjskl: Videm ob Savi; tržni dan za živila in prašiče: Trbovlje — 2. aprila tržni dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; govejl In konjski: Ptuj; živinski tn kramarski: Dramlje — 3. aprila živinski in kramar3ki: Vransko, Zabukovje nad Sevnico; svinjski: Ptuj, Celje, Trbovlje — 4. aprila tržni dan: Turnišče — 5. aprila avinjski: Maribor — 6. aprtla avinjskl: Brežice, Celje, Trbovlje, Križevci, okraj Murska Sobota. ¦^^^^^^ Gospodarska posvetovalnica G. 3., Sv. L. Na prvo VaSe vprasanje nam je težko odgovoriti, ker niste povedall, kateri kulturi boste gnojili. Vedite, da je z apnentm duiikom, kateri se najpogostej« uporablja, aedaj že pozno gnojiti, ker ne bo priSel prav do učinka, posebno če imate bolj težko zemljo. Koruza bo predvsem potrebovala dostl dusika, zato ji po- gnojite z apnenim dušlkom (bolj pozno s čilskim solitrom) in pa fosforjem v obllki koatne moke, Se najbolje pa v obliki superfoafata. Na oral boate vzeli (odvisno od množine hlevskega gnoja) okrog 50—70 kg auperfosfata (kostne moke pa malo manj) in pa okrog 100 kg apnenega dušika. Ce pa boate imeli na njivi krompir ali peso, pa dajte prednoat kalijevi soli, kajti krompir in pesa sta za gnojenje s kalijem izredno hvaležna, posebno če je zemlja bolj peščena. Ce ne gnojite a hlevskim gnojem, dajte na oral 100—150 kg 40% kalijeve soli, ako pa gnojite 8 hlevakim gnojem, pa na lahki zemlji okrog 50 kg na oral. Umetna gnojila boste flobili (ker se Vam iz tovame ne aplača naročiti) pri Kmetijski družbi v Mariboru ali pa morda pri Vašl krajevni blagovnl zadrugi. T. R. S. »Koruza« j« rastlina, ki za rast po- trebuje veliko dušika in foaforja. Zato Ji pognojite a hlevakim gnojem. Ko ste hlevaki gnoj podorali in brazdo za silo povlekli, potrosite še na površino, kl ste jo navedli, okrog 20—25 kg apnonega dušika, nato pa isto količino kostne moke. To je potrebno, ker pravite, da je z«mlja bolj revna. Ker ji manjka gotovo tudi humusa, zato je potrebno, da ji pognojite tudi a hlevskim gnojem. Če bi pa tega ne atorili, boste pač morall vzeti umetnega gnoja sorazmerno vec\ J. M. M. Vino lahko imate v kadl, dokler aod umivate, pazite samo, da bo kad čista tn da ga boste čimprej apet spravili v sod. Le če imat« staro vino, bi to bilo slabo, pri novem vinu pa lahko napravite tako, kot ste si zamislili, brea strahu. Preden boste vino spet vlili v sod, morate sod zmerno zažveplati, to je "na en polovnjak za.iga.ti eno azbestno žvepleno trščico.