Prorodopisno natoroznansko polje
u.«i -c.                                         M e t u l j i.
Martinek veselo priskače iz verta v hišo in pravi: ,,Poglejte n6, oče! kako lepega metulja sem vjel. Oj kako lepo rumena krila ima z rudečo-ru-javo piko v sredi. Eavno ko pridem na vert, vidiin ga na solnčnej strani včrtne ograje sedeti; prav počasu in tihb grem do njega in 16p! pokrijem ga s klobukom in moj je, lepi rumeni metuljček. Zdaj uii pa povejte, ljubi oče, kako je ime lepemu metulju, vsaj ste mi enkrat rekli, da tudi metulji iraajo svoja imena, ravno tako kakor ptiči."
,,To je ršs," rečejo oče, ,,in metulj, ki ga imaš v roki, irnenuje se citronček ali ruraenjak menda zat6, ker je tako lepo rumen, kakor si sam povedal. Ta zali metuljček se prikaže pervi izmed vseh nasih domačih metuljev, večkrat že cel6 meseca svečana preletava po zvaku. N6, ker je-danes ravno nedelja, pa nimam nobeuega posebnega opravila, povedal ti bo-dem nekoliko več od metuljev."
Hartinek je zel6 vesel, vsede se k očetu za mizo in oče mu razlagajo tako-l(5:
,,Metulji se štejejo med žužke ali žuželke, to je raed take živalice, ki imajo telo razdeljeno na tri dele, naimreč: glavo, opersje in zadek. (Pokaži mi to pri citrončeku!) Le poglej! tukaj-le je glava, naprej spodej je opersje in potem zadek ali zadnji del telesa. Nadalje imajo vse žuželke, tedaj tudi metulji, po tri pare členastih nog ia na glavi dve členasti, gibljivi tipalnici; za tipaluicama stoje očesi in usta, ki so ustvarjena za grizeuje ali pa sesanje. Spodej na opersji so uterjene nogč, zgorej pa krila. Vse to mi zdaj prav lehko pokažeš na metulju rumenjaku, ki ga deržiš v roki. (Matiček ponarlja očetu, kar so lnu razložili in vse to pokaže na vjetein metulji.)
,,Prav dobro si zapamtil vse," rečejo oče, ,,in zdaj poslušaj dalje, pove-dal ti bom še mnogo zanimivih reči od teh živalic." (Ko se oče odkašljajo, na-daljujejo tako-le.)
,,Skorej vse žuželke se morajo večkrat spremeniti in ravno pri tein spremenjenji menjajo bolj ali manj svojo podobo. Iz zel6 drobnih jajčic se namreč ne izvale precej starim podobne krilate živalice, ampak iz jajčic se izvaM najpred živalice, ki so najbolj červom podobne in nevedni ljudje, ki niso hodili v šolo, tudi res mislijo, da so červi; v prirodopisji jim pa pravimo ličinke. Te ličinke, dasiravno majhne, so vendar zel<5 gibčne ia tako požrešne, da nekatere v enem samem dnevu mnogo več požrtf, nego njihova lastna teža znaša. Ličiuke rastejo hitro in se večkrat levč, dokler popolnoma ne dorastejo. Za,t6 potrebujejo nekatere le nekoliko dni ali tednov, druge pa še cel6 po več let. Potem za nekaj časa preneha njihovo življenje, žuželka več ne j6, se ne giblje in dobi vso drugo podobo.   Okoli živali se
- 65 —
naredi kožnata lupina ali ovoj, v katerem počiva žuželka kakor v kakej mert-vaškej trugi. Večkrat pa obdaja žuželko še en poseben inešiček, katerega si sama naprede iz tenke svilnate niti. V tem enojnem ali dvojnem ovitku počiva žuželka, ki se jej zdaj buba pravi, manj ali dalj časa ter se spre-meni v popolno žival. Naposled poči ovitek in žuželka se prikaže v avojej zadnjej popolnej podobi, katere več ne spremeni. Od zaoetka so res vsi udje, posebno krila, še mehki in zgerbančeni, toda na zraku se kmalu uterdijo in razširijo, in veselo se vzdigne lepa krOata živalica — v zrak! Poinniti pa moraš, da vse žuželke nimajo vseh štirih dob spreminjevanja, kakor sem ti je ravno razložil, ainpak pri nekaterih so ličinke, ko se izvali iz jajčic, sta-rim že precej podobne, le kril še nimajo, ki je pa dobe po večkratnera le-venji. — Med žuželke, ki se popolnoma spreminjajo, to je, ki so najpred jajce, potem ličinka, bubain naposled popolua žival, štejemo tedaj tudi metulje. Metuljne ličinke ioieaujemo navadno gosenice, ki so Tse podolgaste in eervaste, drugače pa zeld razlicne. Gosenice imajo moene oeljusti, in ker so strašno požrešne, so tudi večkrat zelo škodljive. Citron-čekova gosenica je zelenkasta, na bokih belo-progasta, černo pikasta, in živi na kozji čresnji in na kerhliki. Metulji znes<5 svoja majhna in obilna jaj-čica zmiraj na tako mesto, kjer mlade gosenice dobijo precej pripravne hrane. Razuu svilnega prejca nam ni noben drug inetulj posebno koristen, marveč škodljivi nam so vsi, ker se žive od drugih nam potrebnih rastlin, in to tembolj, kolikor več se jih zaplodi. — Eazun citrončeka, ki se po latinsko imenuje Colias Ehamni, in ki ga po rumeuej barvi lehko po-znaš, kedar ga boš videl po zraku ferčati, pokazati ti hočein danes še dva druga rnetulja, ki ju imain prav lepo naslikana v prirodopisnej knjigi. Ako boš priden in ubogljiv, seznanil te bom sčasoma z vsemi našimi domačimi metulji, katerih. iniamo sila veliko število. (O&e vzamejo knjigo iz police in po-kažejo Martineku dva metulja. rekoč:)
Poglej! ta metulj tukaj se imenuje pod-nevni pavlinček (Vanessa Io) iu je edea najlepših naših domačih metuljev. Krila ima voglasta, na krajih lep<5 izrezljana in zgorej ru-javo-rudeča. Vsako krilo ima po eno veliko modrasto, nekoliko izprano oko. Spodej na tem-nem dnu pa ima mnogo zel(5 tenkih černih po-podnevni paviinLek.              ^ez jn  nekoliko valovitih čert.   Njegova gose-
nica je černa, z belimi pikami posuta, in s černimi temeki porasena. Na ve-likej koprivi in na hmelji jo lehko vidiš skozi vso poletje.   Kedar jo naj-
deš, oglej si jo bolj natančno.
Za nas bolj zanimiv nego pavlinček pa je ta-le metulj tukaj, ki se imenuje zeljni belin (P<5ntia Brassicae). Tega si pa le do-bro oglej, kajti zahtevam od tebe, da ga vse-stransko dobro poznaš. Na gornjej straul ima zeijni beiin^^          večidel bela krila; le prednjadva vogla spred-
5
- 66 -
njih kril in pri samici dve Iisi, ki stojite ena verh druge skorej v sredi teh kril, kakor tudi majhna progiea na zadnjem robu sprednjih kril in majhna lisica na gornjem robu zadnjih kril, so černe. Že koj perve dni vesele pom-ladi se prikaže ta metulj po vertčh ia leže svoja- obilna, ruinena jajeika na zelenjavo, posebno pa na zelje in druge rastline tega rodii. Požrešna go-senica, ki se iz teh jajčic izvali, je aiodro zelena z mnogimi eernimi pika-mi posuta in z rurueno progo po herbtu in po bokih."
,,Oj oče," reče Martinek, ,,to gosenico pa jaz prav dobro poznam; lanjsko leto jih je bilo sila veliko po našeni zelniku, pa so tudi zelje tako obrale, da ni bilo drugega viditi, nego steblica in golo rebrovje objedenib. listov."                                                                                                          -i
,,Res je tako" rečejo oče ,,letos moraš preiskati vsak listek in pokon-čati jajčica tega metulja, kjer koli je najdeš, da bo naše zelje lepo in ne-poškodovano ostalo. Potaknil born Ietos tudi nekoliko konopljinega semena sim ter tje po zelniku ia repišči, da vidimo, če bo to kaj zdalo."
,,Mar se goseaice kouoplje boj^?" vpraša Martinek očeta.
,,To ravno ne" rečejo oče, ,,ampak bral sem, pa iie vem že ravno kje, da je konoplja, ki 10 do 15 čevljev saksebi po zelniku ali repišči raste, zeljnim belinom tako zoperna, da že od daleč bežijo. N6 ako metulji ue pridejo ua zelnik, ki jajčica ležejo, potem ne bo tudi škodljivih gosenic, ki se o svojem času iz jajčie izvale in nic drugega opraviti nimajo, nego da žr6 doč in dan, dokler se v mešičke ne zabubijo, iz katerih potem zopet metulji izferfrajo, kakor sem ti to že poprej razložil. Robate, zelenkasto-bele in černopikaste bube teh jako škodljivih gosenic lehko vidiš vse polno po vertih, zidovjih in ograjah viseti meseca junija in julija. V kakih 14. dneh že izleti iz teh bub zeljni belin in tako imamo že meseca avgusta drugi in še škodljivši zarod tega merčesa."
,,Nikoli bi ne bil verjel," reče Martinek, ,,da je zeljni belin, ta lepi beli metuljček, tako škodljiva žuželka."
,,Zat(5 sem pa tudi rekel" odvernejo rnu oče, ,,da zahtevam od tebe, da mi tega metulja po3ebno dobro poznaš. Razložil sem ti pa natanko življenje metulje?, ter inislim, da boš zdaj lehko spoznal, kako pridno morarao po-končevati ne le gosenice,' ampak tudi metulje, jajčica in bube."
,,Prav dobro sem razumel vse, kar ste mi povedali, ljubi oče," reče Martiaek, ,,in že koj danes napovem vojsko vsem škodljivim metuljein in njihovej gerdej zalegi."
,,Da se nam ti zel6 požrešni škodljivci preveč ne zarede, v to nam pripomorejo tiidi innoge tice, ki jim je Bog različne žuželke v živež odločil, posebno pa velika množica najezdnikov, o katerih ti bom dnigopot tudi Dekaj povedal, ako mi tega ne pozabiš, kar sem ti danes o metuljih raz-lagal."
Martmek obljubi, in ko oče iz hi§e odidejo, ogleduje še dalj dasa svo-jega vjetega citrončeka in naslikaua dva metulja, ter z glavo majaje reče: ,,Pač je čudno življenje metuljeT!"
T.