Meri Avsenak
Ljubljana
ŠANSON BOJANA ADAMIÈA IN JUGOSLOVANSKI ŠANSON –
ROGAŠKA
Zaèetki Adamièevega šansona segajo v leto 1946, ko prviè Franetu Milèinskem Jeku,
komiku, šansonjerju kabaretnega sloga, uglasbi delo Preprosti menar. To je tudi eno
njegovih prvih šansonjerskih del. (podatek Alenke Adamiè). V nadaljnjem sodelovanju
ustvarita nekaj songov, kot so Balada o košèku kruha, Kronika, Birokrat, Sladko ivljenje,
imenovano tudi Preljuba Franta , ki je nastala e v prvih mesecih po koncu vojne in
Marièko (znano tudi kot Srèek dela tika taka) iz leta 1947. Avtor besedila in glasbe
Marièke je Frane Milèinski Jeek, priredba pa je delo Bojana Adamièa. Marièka je
doivela neljubo kritiko. V tedanjem Poroèevalcu (Poroèevalec, julij 1949, avtor Bogo
Pregelj) je bilo med drugim zapisano: »…spakasti posnetki najslabšega ameriškega kièa«
in še «…zlagane lajdrasto priskutne èustvene trivialnosti, ki koketira z lascivnostjo,
poniujoè resnobo socialistiènega dela v bezniško popevko…«, kar je predvsem Jeka
zelo prizadelo. Leta 1948 so Marièko igrali ob vsakem ivem nastopu na radiu pa tudi ob
drugih prilonostih, saj je bila zelo priljubljena. »Marièka se je poslušalcem kljub
sorazmerno preprosti melodiji in lahkotnemu besedilu bolj prikupila, kot smo prièakovali.
Na cestah so prepevali ‘Srèek dela tika taka, ko na tebe ljub’ca èaka, kje si b’la moja
Marièka, ko sem jaz na strai stal…‘«, se spominja Bojan Adamiè. (Krièaè RTVS - Naša
leta, iz pogovora z radijskim novinarjem Ivanom Sivcem)
Slika 1: z leve Bojan Adamiè in Frane Milèinski Jeek ter Janez Vrhovec (foto: arhiv RTV
Slovenija).
Na Slovenskem se je glasba šansonov pojavljala e pred vojno, v Ljubljani pa tudi med
njo. Posebno v prvih vojnih letih je bil šanson izjemno popularen v tako imenovanem
»Totem teatru«, neke vrste kabaretu, ki je deloval z veliko zanesenostjo sodelujoèih.
Adamiè se spominja: »Med vojno so v Ljubljano, ki je bila takrat pod Italijo, leta 1941
169
Meri Avsenak, ŠANSON BOJANA ADAMIÈA IN JUGOSLOVANSKI ŠANSON – ROGAŠKA
prebegnili mariborski gledališèniki in igralec Boo Podkrajšek je prišel z idejo, da bi
ustanovili Toti teater. Skladbe so nastajale tako rekoè spotoma, ne da bi se sploh kdo
zavedal, da poènemo nekaj novega. Skoraj vsi igralci so bili tudi pevci. Spominjam se, da
sem pisal glasbo predvsem za Milo Kaèièevo, Milèinskega, Kajetana Kovièa, Joeta
Pengova. Sodelovali pa so še glasbeniki Samo Hubad, Miha Gunzek, Vlado Golob in
drugi. Vse skupaj pa se je dogajalo v takratnem Delavskem domu na Miklošièevi cesti. To
je bil nekakšen variete s skeèi in songi. Besedilo je prevladovalo in glasba je bila šele
drugotnega pomena. Prikrivala je najostrejše dele. Bila je pisana na besedila in na
popularne šlagerje. Igralci so od teh predstav iveli. Neverjetno je, koliko so Italijani
prenesli! Èeprav so cenzurirali besedila, se je iz njih še vedno brilo norce. Socializem po
letu 45 pa kaj takega ni veè prenesel. Med vojno je OF na to dejavnost seveda gledala s
simpatijo, saj se je v skeèih stalno opozarjalo na prisotnost okupatorja. Italijani so po tisti
znani – kdor poje, ne misli zlega – dopušèali kar precej. Z glasbo smo zabrisali
marsikatero pikro. Èasi niso bili prav niè lahki, saj si e za vsak malo daljši razgovor na
ulici lahko pristal v taborišèu na Rabu. Milèinski, ki je veliko sodeloval v Totem teatru, si
je melodije za svoja besedila dostikrat sam izmišljal, druga pa sem mu jaz uglasbil. Ta
naveza je ostala dejavna tudi še nekaj èasa po vojni. Po vojni sem deloval na Radiu.
Takrat so prevladovala propagandna besedila in kakšna lirièna. Toda poèasi so se ljudje
le odvrnili od vojne in se zaèeli zanimati tudi za druge reèi.« (spremno besedilo Bojana
Adamièa v programskem listu »Veèera besede v glasbi z mojstrom Bojanom Adamièem
in Meri Avsenak« v Okrogli, zdaj Štihovi dvorani, Cankarjevega doma v Ljubljani z
naslovom »Mefistovi kovèki«, 1989.)
Bojan Adamiè je v svoji bogati karieri uglasbil tudi številne songe in kuplete za
radijske in televizijske igre, ki so jih izvajali dramski igralci in jih najdemo v arhivu RTV
Slovenija.1 Veliko je pisal tudi za gledališèe. Njegova intenzivnejša pot k šansonu pa se je
zaèela v 70. letih. Takrat sta pod okrilje festivala Slovenska popevka na oder postavila
veèere šansonov tedanja odgovorna urednika glasbenega programa Radia Ljubljana
Mojmir Sepe in Janez Martinc in s tem oivila zanimanje za to zvrst. To so bili posebni
veèeri, imenovani Pesmi svobodnih oblik, na katerih je sodeloval tudi Adamiè. V tem èasu
je bilo prizorišèe Slovenske popevke iz Ljubljane za dve leti prestavljeno v Celje in z njimi
tudi Pesmi svobodnih oblik. Prvo leto (1977) je bila prireditev v Celjskem gledališèu.
Adamiè je za to prilonost uglasbil besedilo Marjana Stareta Ne spremljaj me do vrat,
zapela je Meri Avsenak. Tam so prepevali tudi Majda Sepe, Irena Kohont, Marjana
Deraj, Boris Cavazza, Arsen Dediæ, Janez Hoèevar in Andrej Šifrer. Naslednje leto
(1978) je bila prireditev Slovenska popevka v celjski dvorani Golovec in z njo tudi Pesmi
svobodnih oblik. Tu je bila predstavljena Adamièeva Pomladi da, sedaj pa ne z besedilom
Dušana Biala in ko se je leta 1980 Slovenska popevka vrnila spet v Ljubljano, je za veèer
šansonov uglasbil Èlovek na sredi, prav tako na verze Dušana Biala. Obe je izvedla Meri
Avsenak. Leta 1982 smo se Adamièu ob njegovi 70-letnici na odru Cankarjevega doma v
Ljubljani poklonili njegovi prijatelji, sodelavci, gledališki igralci in pevci: Frane
Milèinski Jeek, Ljubiša Samardiæ, Miljenko Prohaska, Ivan Hetrich, Hajrudin Krvavac
in Mira Stupica, v glasbenem delu veèera pa so ob Revijskem orkestru RTV Ljubljana
zapeli še Elda Viler, Majda Sepe, Marjana Deraj, Meri Avsenak, duet Gabi Novak in
170
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
1 Zahvala glasbenemu uredniku Djuru Penzešu za podatke iz arhiva Radia Slovenija in Franciju Plohlu za
posredovanje podatkov iz knjiic Jugoslovanski šanson – Rogaška.
Arsen Dediæ ter vokalna skupina Pepel in kri. Prireditev je povezoval igralec Janez
Vrhovec, ki jo je po scenariju èasnikarice in prevajalke Rape Šuklje reiral Mirè Kragelj.
Slika 2: predsednik skupšèine RTV Ljubljana Joe Smole je slavljencu Bojanu Adamièu predal
Kalinovega pastirèka s pišèalko (foto: arhiv RTV Slovenija).
Tega leta se je Bojanu porodila ideja, da bi skupaj pripravljala koncerte slovenskih
šansonov z besedili slovenskih pesnikov. Mnenja je bil, da èe imajo Francozi, Italijani,
Nemci svoj šanson, zakaj ga ne bi imeli tudi mi. Sestavil je zasedbo s kolegoma iz
glasbenega radijskega programa Djurom Penzešom (bas kitara) in Dušanom Popovièem
(bobni), Bojan pa je igral klavir. Naš prvi nastop v tej zasedbi je bil v tovarni Donit
Medvode, drugi pa je bil v enem od ljubljanskih domov upokojencev. Spominjam se
enièke, ki je imela ob stari vojaški pesmi solzne oèi. Ledino šansona smo odtlej orali še
naprej po Sloveniji in v zamejstvu. Odziv publike je bil v zaèetku zadran, ker tega nekako
niso bili vajeni in ker naj bi bilo to za poslušanje prezahtevno. A kaj hitro jih je, mlade in
stare, osvojil pester program ter Bojanovo zanimivo in duhovito povezovalno
komentiranje. Po koncertu so nas pogosto obkroili polni vprašanj in navdušenja. Da bi
bili koncerti še pestrejši in zanimivejši, je Adamiè povabil v našo drušèino še goste, z
namenom, da bi poslušalcem prikazali lepoto zvoka in tehniène monosti, ki jih nudi
akustièna kitara. To so bili klasièni kitarist Vladimir Makuc, ki je predstavil nekaj skladb
znanih španskih, italijanskih in brazilskih mojstrov, vèasih pa ga je zamenjal kitarist Miha
Ramšak. Pogost gost je bil tudi kantavtor in kitarist Dušan Uršiè. S temi dopolnitvami so
naši koncerti dobili ime Šanson in kitara.
NASTOPI V SLOVENIJI IN ZAMEJSTVU:
DOM UPOKOJENCEVV LJUBLJANI (1982), TOVARNA DONIT MEDVODE
(1982),TABORSKI KULTURNI DNEVI - ALEC (1992), JESENICE - (dva koncerta za
šolo,1983), LUKOVICA (v restavraciji Groga , ob odprtju razstave akademskega kiparja
Luja Vodopivca,1983), CELJE-NARODNI DOM (z gostom, dramskim igralcem
Branetom Grubarjem, 1983), KRANJ (1983), KOÈEVJE (z gostom dramskim igralcem
Alešem Valièem 1983), RADENCI (1983), RIBNICA (1983), DOBRNA (z gostom
171
Meri Avsenak, ŠANSON BOJANA ADAMIÈA IN JUGOSLOVANSKI ŠANSON – ROGAŠKA
pesnikom Ervinom Fritzem 1983), VELENJE (1982 in 1983), SLOVENSKE KONJICE
(1983), ROGAŠKA SLATINA (1983), MARIBOR V DVORANI KINO GLEDALIŠÈA
(1983), TRST (1985), IZOLA (1984), BLED (1985), BRESTANICA (1985), ELEZNA
KAPLA (1986), DRUŠTVO SLOVENSKIH SKLADATELJEV (1986), ZREÈE (1986),
ROGAŠKA SLATINA (1987), NA SNENIŠKEM GRADU (Sneniški veèeri,1987),
DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV (1988), ŠTIHOVA DVORANA
CANKARJEVEGA DOMA V LJUBLJANI (1989), ŠMARTNO OB PAKI (1989),
DRUŠTVO SLOVENSKIH SKLADATELJEV V LJUBLJANI (1990), ROGAŠKA
SLATINA (razstavni salon pivnice mineralne vode (1990), ŠMARTNO OB SAVI
(1990), DVORANA ŠPANSKI BORCI LJUBLJANA (1991), TIVOLSKI GRAD V
LJUBLJANI (1992), DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV (1993), AVDITORIJ
PORTORO (1995). Nastopi so se zvrstili tudi v KRŠKEM, NOVEM MESTU,
LAŠKEM, POSTOJNSKI JAMI (z Jerico Mrzel in Meri Avsenak), GRADU ZEMONO,
RICMANJAH PRI TRSTU, KULTURNEM DOMU HRVATINI (na prireditvi
Ljubljanski umetniki Hrvatinom), V LATKOVI VASI PRI PREBOLDU (literarni veèer
pesnika Ervina Fritza) itd.
Seveda se je zasedba ansambla tudi spreminjala. Velikokrat sva nastopala tudi sama.
Slika 3: Plakat za koncert ansambla Šanson in kitara leta 1986 v elezni Kapli na avstrijskem
Koroškem: z leve: Djuro Penzeš, Meri Avsenak, Bojan Adamiè, Vladimir Makuc.
172
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Ob nastopu v Rogaški Slatini leta 1983 se je med Bojanom in tamkajšnjim vodjem
prireditev Francijem Plohlom porodila zamisel, da bi šansonu namenili samostojno
prireditev. Konèna odloèitev je bila Jugoslovanski šanson – Rogaška in prireditev je
ivela sedem let, od leta 1984 do 1990, potem pa je zaradi vojne v tedanji Jugoslaviji
zamrla. Sodelovali so avtorji in pevci iz vseh republik tedanje Jugoslavije. Prvo leto se je v
dveh veèerih na odru Kristalne dvorane Zdravilišèa Rogaška Slatina vsak pevec predstavil
s svojim e znanim programom. Nastopili so Zvonko Zidariè, Majda Sepe, Hrvoje
Hegedušiè, Zafir Hadimanov, Arsen Dediæ, Lado Leskovar, Radojka Šverko, Jadranko
Èrnko, Meri Avsenak in Zvonko Špišiæ. Pevce je spremljal ansambel Bojana Adamièa:
kitarist Milan Ferle, baskitarist Djuro Penzeš, bobnar Dušan Popoviè, flavtist Joe
Pogaènik in pianist, gost iz Zagreba, Vanja Lisak. Prireditev je vodila radijska in
televizijska napovedovalka Nataša Dolenc (v naslednjih letih enkrat tudi Helena Koder in
Vili Vodopivec). Vodja organizacije prireditev je bil vsa leta Franci Plohl.
Slika 4: Pobudnika Jugoslovanskega šansona –Rogaška Bojan Adamiè in Franci Plohl v Kristalni
dvorani zdravilišèa Rogaška Slatina (foto: arhiv Meri Avsenak).
V tem prvem letu se je Bojan Adamiè predstavil s šansoni, ki jih je zapela Meri Avsenak:
Èlovek na sredi in Šala na besedila Dušana Biala, Mefistovi kovèki in Nadomestki na
besedila Ervina Fritza ter z ljudsko Zapustil je mo eno v redakciji Janeza Menarta in
priredbi Bojana Adamièa. Sledil je povzetek songov, ki jih je Adamiè napisal e leto prej
za televizijsko nanizanko Geniji in genijalci pesnika Milana Jesiha z naslovi: Jaz
današnja sem mladina, Skušnjave in pregrehe, Usodna enska, Veèerno brenkanje in
Video – antireklama za video tudi v izvedbi Meri Avsenak. e v tem letu je izšla
programska knjiica, ki je imela tudi kratek povzetek vsebin pesmi v slovenšèini,
italijanšèini in nemšèini. Veèer se je zakljuèil za okroglo mizo. Ob njej so se zbrali
izvajalci, organizatorji, irija, avtorji in novinarji in se dogovorili, kakšen naj bi bil
Jugoslovanski šanson naslednje leto. K sodelovanju naj bi pritegnili veè mladih. Napisali
naj bi nove šansone, in sicer prav za to prireditev. Pesnica Elza Budau je predlagala, da bi
izdali knjiico s celotnimi besedili vseh pesmi. Prireditev je poslej snemala ekipa Radia
173
Meri Avsenak, ŠANSON BOJANA ADAMIÈA IN JUGOSLOVANSKI ŠANSON – ROGAŠKA
Ljubljana in s tonskih posnetkov sem vsako leto pripravljala cikel polurnih radijskih
oddaj.
e naslednje leto (1985) je bil razpis za nove šansone, vendar prireditev ni bila
tekmovalnega znaèaja. V strokovni iriji za izbor novih del so bili: Bojan Adamiè,
zagrebški šansonjer in eden od utemeljiteljev zagrebške šole šansona Zvonko Špišiæ,
pesnik Ervin Fritz in Franci Plohl. Festival se je odvijal v Kristalni dvorani dva zaporedna
dneva in vsak veèer je imel dva dela. V prvem so bili predstavljeni novi šansoni, v drugem
delu pa se je s svojim koncertom in z e znanim programom predstavil en sam pevec. V
naslednjih letih so aranmaje popestrila še godala, pianista sta bila poleg Bojana Adamièa
tudi Borut Lesjak in Silvester Stingl. V programskih knjiicah so bile natisnjene vse
pesmi, povzetki vseh pesmi pa so bili prevedeni v italijanski in nemški jezik Tega leta je
prireditev posnela televizija Ljubljana in v njenem arhivu so ohranjeni vsi posnetki.
Slika 5: z leve èlana irije Zvonko Špišiæ in skladatelj Bojan Adamiè ter tonski mojster Januš
Luznar in pevec Lado Leskovar na terasi zdraviliškega doma (foto: Meri Avsenak).
To je bilo èudovito, nepozabno druenje šansonjerskih zanesenjakov, skladateljev, piscev
besedil, pevcev in kantavtorjev iz vseh republik nekdanje Jugoslavije. Med sodelujoèimi
so bili: Zvonko Špišiæ, Majda Sepe, Mojmir Sepe, Tone Pavèek, Elza Budau, Nea
Maurer, Urban Koder, Lado Leskovar, Jani Kovaèiè, Milan Jesih, Iztok Mlakar, Radojka
Šverko, Gabi Novak, Vita Mavriè, Arsen Dediæ, Marjana Deraj, Alenka Pinteriè, Renata
Brumec, Ibrica Jusiæ, Zafir Hadimanov, Tatjana Dremelj, Simona Vodopivec, Jerica
Mrzel, Silvo Boiè, Dragan Mijalkovski, Lada Kos, Hrvoje Hegedušiæ, Rešad
Randobrava, Jadranko Èrnko, Ivica Kiš, Bojan Kodriæ, Dušan Uršiè, Senka Veletanliè,
Jadranka Stojakoviæ, Smiljan Rozman idr. Spominjam se, da mi je Bojan med drugim
napisal šanson, zgodbo o Rogaški Slatini (naslov: Rogaška Slatina) z verzi Ervina Fritza,
ki jo je Mojmir Sepe takole pokomentiral: »Ja, madona, Meri, saj ti je mojster napisal celo
opero!« Èez dve leti je Adamiè uglasbil Fritzevo Dumo, ki je imela kar 20 kitic! Toda
kljub dolini se poslušalci niso dolgoèasili, saj sta bila besedilo in glasba tako duhovita, da
je pesem poela velik aplavz.
174
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
ROGAŠKA SLATINA (Ervin Fritz)
Hoteli, penzioni, promenade,
palme v sodèkih, štukature, kolonade.
Tu se je èas ustavil neke sonène,
predvojne nedelje.
V teh parkih je ohranjena poezija,
ki jo je zmogla slovenska buroazija:
partija taroka in brezdelje.
Tu vse na davne dneve spominja:
stezice, gredice, glasovi fine dunajske,
zagrebške, somborske govorice, serviete, toalete …
in promenada: kot, da bo zdaj, zdaj prišla,
obleèena kot boginja, z glavo Nefretete
podbanova ljubica.
In mladi moje, ki tamle igrajo tenis,
nimajo frizure ala Rodolfo Valentino?
Nimajo tesnih hlaèk, ki poudarjajo penis?
Niso vsi zmenjeni s slavno umrlo balerino?
Avla hotela: kamnita pesem minulim èasom!
Slašèièarna: zdaj, zdaj bo stopila vanjo s svojim stasom
ministrova oficielna metresa,
dolg cigaretšpic, pavja peresa,
celo njen korak bo pozvanjal s francoskim naglasom.
In postaja: sprehajalci na peronu stojijo,
koga èakajo? Kraljico Marijo,
ki se inkognito v zdravilišèe pripelje,
ali ubijajo dolgèas zdraviliške nedelje?
In tamle v kotu kavarne upadel kavalir.
V brezdelju usiha in si z mezincem prasklja po glavi.
Kaj ni eden slavnih predvojnih poetov, ki išèejo mir?
Ali pa je to vendarle Ervin Fritz,
ki nima in nima navdiha, ko si v tem gnezdu zdravi elodèni èir?
Hoteli, penzioni, promenade,
palme v sodèkih, štukature, kolonade…
V zdravilišèu Rogaška Slatina so e pred drugo svetovno vojno pripravljali promenadne
koncerte in tudi Bojan Adamiè je e takrat v tem lepem okolju nastopal s svojim
ansamblom. Tako je bila ta nova prireditev zanj še posebej izziv.
175
Meri Avsenak, ŠANSON BOJANA ADAMIÈA IN JUGOSLOVANSKI ŠANSON – ROGAŠKA
Slika 6: Bojan Adamiè v parku pred zdravilišèem Rogaška Slatina (foto: Meri Avsenak).
Tudi sicer je Bojan veliko sodeloval s pesnikom Ervinom Fritzem, in sicer najprej pri
popevkah, besedila za šansone pa so mu bila zaradi Fritzovega cinizma in izzivalnosti tako
rekoè pisana na koo. Navajam nekaj naslovov šansonov, ki sta jih ustvarila skupaj:
Balada o vrajem bendu, Izštevanka, Marpurg 41, Nadomestki, Pesem pocestnice –
Fritzov prevod Bertolta Brechta, Molitev slukinje, da ne bi zanosila, Èrni deniki,
Ogrlica, Veselje do ivljenja itd. Adamiè se je lotil tudi njegovega besedila pesmi Oda
kure nesnice jajcu, napisanega v nerimanem jambskem enajstercu, ki pravi: »To jajce, ki
ga nosim, je boansko, kako je èudovito in veliko! Je ena sama celica, a v sebi ima vso
dolgo kurjo zgodovino. In vso nesluteno prihodnost. Ta naša uboga mala kurja pamet
nobenega onostranstva ne pozna, ne kurje vere, ne nesmrtne duše, petelin, ki bi rešilkurji
svet pred zemsko smrtjo in temo po smrti, ki pišèe boje bi zadel svoj kri, se v našem
kurjem svetu ni rodil. V tej sili, ki dri za vrat naš rod, le naša kurja pamet v noè nam sveti,
morda je kje kak dobri kurji bog ... Naš rod bi zdel se izgubljen v vesolju, èe ne bi bilo naše
vere v jajce…«
Leta 1986 je Bojan v programski knjiici festivala Jugoslovanski šanson – Rogaška
(stran 3) v spodbudo vsem, ki bi eleli sodelovati na tej prireditvi bodisi kot avtorji ali
pevci, zapisal: »Iskreno elimo, da avtorji, katerih prispevki so letos al odpadli, ne vrejo
puške v koruzo, temveè poišèejo dobra, aktualna, tudi politièno naostrena besedila, ki naj
obravnavajo nas, naše probleme in naše gledanje na stvari in dogajanja. Vana je glasba,
toda še vanejša so besedila, v katerih naj bi bilo prostora za vse naèine izraanja. Ostali
bomo še naprej zvesti temu, da se bodo šansoni peli vedno v izvirnem jeziku, v kakršnem so
bili zamišljeni in napisani. elimo si tudi, da se glasba otrese tujih vzorov in še bolj
pogumno zakoraèi v naše vode in da jemlje kot svojo osnovo in inspiracijo jezike naših
narodov in narodnosti, ne pa imitacije tujih stvaritev..«
176
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Slika 7: z leve: Majda Sepe, Marjana Deraj, Meri Avsenak in kreator maske Matja Rogale (foto:
Bojan Adamiè).
Prireditvi je bil naklonjen tudi direktor Zdravilišèa Rogaške Darko Bizjak, ki je v
programski knjiici za leto 1984, (stran 2) zapisal: »Zdravilišèe Rogaška Slatina e veè
stoletij naslanja svojo dejavnost na naravnih èiniteljih, ki obnavljajo zdravje èloveka,
bogatijo in plemenitijo njegovo naravo in njegovo ivljenje. Ne samo voda in èudovita
priroda, ampak tudi vedro razpoloenje, šport, kultura, predvsem glasbena kultura, so e
ves èas temeljne sestavine ivljenja in zdravljenja v zdravilišèu. Ni sluèaj, da je Rogaška
e veè let teila za tem, da vkljuèi v svoj program glasbeno prireditev, ki bo kot nagelj v
gumbnici pomenila vrhunec vsakoletnega bogatega kulturnega ivljenja. Ideja, ki so jo v
svoji zagnanosti vsadili Bojan Adamiè, Zvonko Špišiæ in Franci Plohl, je takoj pognala
korenine in letos smo prièa prvi reviji Jugoslovanskega šansona, ki bo z našo èvrsto
odloènostjo postala tradicionalna.«
Slika 8. Utrinek iz Rogaške: Bojan Adamiè pri klavirju, v ozadju reiser Igor Prah in pevec Lado
Leskovar (iz arhiva Meri Avsenak).
177
Meri Avsenak, ŠANSON BOJANA ADAMIÈA IN JUGOSLOVANSKI ŠANSON – ROGAŠKA
Leta 1989 je Adamiè za prireditev Jugoslovanski šanson – Rogaška mojstrsko uglasbil z
vaško idiliko prepleteno balado pesnika in pisatelja Ferija Lainšèka z naslovom Nikdar ne
boš znala v prekmurskem nareèju. Zapela jo je Meri Avsenak.
NIKDAR NE BOŠ ZNALA (Feri Lainšèek)
Nikdar ne boš znala
kak se vrabli na toj streji
cejli mili den küšüjejo,
kak se vrane na toun droudi
sveklou poglejüjejo,
kak ena stara sraka
po tej dvorišèaj grdou kradne,
grdou kradne, te pa pod veèer
s kejson srakopejri pod perout spadne,
nikdar ne boš znala.
Nikdar ne boš znala,
kak se pijanci,
šteri tuj na kükli vèasi èemijo,
domou bojijo,
kak kakša stara mamica v kmici
sama idouè moli devico Marijo,
kak tüj doli na poštiji
vèasi štoj obstojij,
kak da bi nej bilou
za naprej veè potij,
nikdar ne boš znala.
Nikdar ne boš znala,
zakoj mi vèasi paše
takša metna kmica,
zakoj odpejram oukna,
da okouli lejèe nouèna ftica,
nej, toga nikdar ne boš znala,
èe boš pa znala, ne boš mogla razmiti.
Slika 9: Naslovna stran programske knjiice za
Jugoslovanski šanson – Rogaška leta 1987.
Grafièno oblikovanje Branka Prah-Unverdorben
(arhiv: Meri Avsenak).
178
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
SEZNAM UGLASBENIH DEL BOJANA ADAMIÈA ZA JUGOSLOVANSKI
ŠANSON – ROGAŠKA od leta 1985 do 1990: (iz programske knjiice)
1985
ZMENEK – bes. Gustav Januš (Meri Avsenak)
ROGAŠKA SLATINA – bes. Ervin Fritz (Meri Avsenak)
1986
KAJ PRIDE POTEM – bes. Miha Avanzo (Meri Avsenak)
ÈRNI DENIKI – bes. Ervin Fritz (Meri Avsenak)
1987
OGRLICA – bes. Ervin Fritz (Lado Leskovar)
PAJKULJA – bes. Barbara Hoèevar (Meri Avsenak)
HIŠKA SLOVENÈEVA – bes. Barbara Hoèevar (Meri Avsenak)
1988
MOŠKI – bes. Barbara Hoèevar (Meri Avsenak)
MARPURG 1941 – bes. Ervin Fritz (Lado Leskovar)
DUMA – bes. Ervin Fritz (Meri Avsenak)
1989
NIKDAR NE BOŠ ZNALA – bes. Feri Lainšèek (Meri Avsenak)
MOGOÈE – bes. Milan Jesih (Meri Avsenak)
1990
SNEINKE – bes. Asta Znidarèiè (Meri Avsenak)
NEKDO DRUG – bes. Miša Èermak (Meri Avsenak)
OBREKLJIVKAM – bes. Miša Shaker (Simona Vodopivec)
Slika 10: šanson z naslovom Rogaška Slatina v studiu TV Ljubljana v oddaji EX LIBRIS, z leve:
Djuro Penzeš, Meri Avsenak, Bojan Adamiè, Dušan Popoviè in Milan Ferle (foto: arhiv RTV
Slovenija).
179
Meri Avsenak, ŠANSON BOJANA ADAMIÈA IN JUGOSLOVANSKI ŠANSON – ROGAŠKA
Bojan Adamiè je leta 1990 na zadnji prireditvi Jugoslovanskega šansona v Rogaški
Slatini prejel Jekovo nagrado RTV Slovenije, ki jo ustanova podeljuje za izvirne doseke
ali opus v tistih umetnostnih zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo
lahtni tradiciji Jekovega duha. Ob tem dogodku mu je bil posveèen drugi del veèera
šansona z njegovimi deli v izvedbi Majde Sepe, Lada Leskovarja, Marjane Deraj in Meri
Avsenak.
Slika 11: z leve pesnica Elza Budau, kitarist Milan Ferle, baskitarist Djuro Penzeš in flavtist Joe
Pogaènik (foto: Meri Avsenak).
SEZNAM ADAMIÈEVIH OSTALIH UGLASBITEV ŠANSONOV IN SONGOV:
(naveden je naslov pesmi, avtor besedila in izvajalec)
BELA PRAVLJICA Kajetan Koviè Majda Sepe
BALADA O AJZENPONARSKI DRUINI Smiljan Rozman Boris Ostan
ÈEVLJI Boris A. Novak Meri Avsenak
NA POMOÈ Elza Budau Meri Avsenak
NOÈ Elza Budau Meri Avsenak
NIÈ SE NE SPREMENI Elza Budau Meri Avsenak
MEMENTO MORI France Prešeren Meri Avsenak
HÈERE SVET France Prešeren Meri Avsenak
ZIMSKA Oton upanèiè Janez Hoèevar
ODSTRANILI BOMO Toma Šalamun Meri Avsenak
DVA Dane Zajc Meri Avsenak
NAIVNA PESEM Branko Šömen Meri Avsenak
PESEK ZLAT Vinko Moederndorfer Meri Avsenak
PUSTNI KLOVN Branko Šömen Meri Avsenak
ISKANJA Dušan Bial Meri Avsenak
ÈRTA JE Dušan Bial Meri Avsenak
NADOMESTKI Ervin Fritz Meri Avsenak
PROMOCIJA JAZA Dušan Bial Meri Avsenak
180
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
BALADA O VRAJEM BENDU Ervin Fritz Meri Avsenak
MOJ SVET JE RABLJEN SVET Dušan Bial Meri Avsenak
UGANKA Franèek Rudolf Meri Avsenak
ROMANCA O DELU Franèek Rudolf Meri Avsenak
ÈE NE … Gustav Januš Meri Avsenak
ABRAKADABRA Dušan Bial Meri Avsenak
PRAVLJICA Janez Menart Meri Avsenak
JESEN Dušan Bial Meri Avsenak
GOBARSKA BALADA Franèek Rudolf Meri Avsenak
BREZ TEBE ÈRKA P iz cikla "GOBICE" Toma Šalamun Meri Avsenak
PREDALÈKASTI MOŠKI Barbara Hoèevar Meri Avsenak
BOLEÈINA Ivan Minatti Meri Avsenak
ŠKOLJKA Branko Šömen Meri Avsenak
Songi iz TV nanizanke Geniji in genijalci (1984) pesnika Milana Jesiha, poje Vlado
Kreslin: SKUŠNJAVE IN PREGREHE, USODNA ENSKA , ANTIREKLAMA ZA
VIDEO, JAZ DANAŠNJA SEM MLADINA, DEHTI ZELENA TRAVA, DOLGA JE
POT, JESEN, KAKŠEN DAN JE VSE MOGOÈE.
IZŠTEVANKA (Ervin Fritz - Bojan Adamiè)
Takole je svojo Izštevanko zapisal hudomušni Ervin Fritz.
181
Meri Avsenak, ŠANSON BOJANA ADAMIÈA IN JUGOSLOVANSKI ŠANSON – ROGAŠKA
Jaz sem trot
pevec ód
kar brez not
ti galjot
kralj prismod
trd ko hlod
on falot
vinski sod
naj ga zlod
vsi od tod
kaipot
vzhod zahod
kae tod
in ondod
za uvod
metlo v kot
ito v grot
povhen sod
krot brez zmot
tja za plot
in odhod
kajti tod
ni kamot
vsepovsod
kilav rod
vsepovsod
sam bankrot
biè piškot
naš gospod
jaz sem trot
ti galjot
on falot
pa smo bot
vsi na pot
vija vaja
kuzla laja
vaja vija
pes zavija
poloaj je zapleten
vija vaja
jaz sem ven.
Slika 12: vabilo na koncert šansonov v Društvu slovenskih skladateljev ob razstavi slikarke Jasne
Merku, 1986 (iz arhiva Meri Avsenak).
Slika 13: vabilo na koncert šansonov v Okrogli, sedanji Štihovi dvorani Cankarjevega doma v
Ljubljani, 1989 (iz arhiva Meri Avsenak).
182
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Bojan Adamiè je bil vrelec mladosti kot èlovek in ustvarjalec. Imel je neverjetno
ustvarjalno energijo. Nikoli ni komponiral ob klavirju, ampak za mizo in to s tako naglico,
da je njegove hitre misli in ideje roka komaj dohajala. To njegovo lastnost smo obèutili
tudi prepisovalci njegovih glasbenih partitur, kajti pogostokrat smo si belili glavo, kje je ta
drobcena notka, na èrti ali v medèrtovju, ali kje za vraga je višaj ali niaj. Pri njem se to
marsikdaj ni vedelo, kajti zelo rad se je poigraval z disonanènimi harmonijami.
Slika 14: Bojan Adamiè (foto: Meri Avsenak).
Prviè sem ga sreèala leta 1976, ko sem na televizijsko oddajo Morda vas zanima
pripeljala svoje osnovnošolce iz Brestanice, katere gost je bil zgovorni, duhoviti Bojan
Adamiè in pogovor z uèenci je tekel še po oddaji. Takrat sem imela v arhivu Radia e
nekaj svojih prvih posnetkov popevk Janija Goloba, Atija Sossa, Svetlane Makaroviè …
Ko jih je poslušal, je rekel: glas e, glas, interpretacija pa toga! Ko sem na povabilo
Mojmirja Sepeta še isto leto prišla v slubo na Radio Ljubljana v glasbeno redakcijo, mi je
Bojan e ponudil prvo popevko in nastajale so nove in nove. Delala sva zelo resno. Nikoli
ni elel posnemati tujih vzgledov – menil je namreè, »da ima slovenski jezik poseben izraz,
ki zahteva ustrezno glasbeno spremljavo«. Velik poudarek je dajal interpretaciji pesmi in
v tem smislu me je veliko nauèil. Ne zgolj prepevati, ampak vsebino povedati s petjem.
Zato je vedno pisal glasbo na besedilo. Njegov slogan je bil: imeti najprej besedilo in
ustrezno uglasbiti vsebino.
Posebnost najinega programa je bila velika raznovrstnost, od hudomušnih in satiriènih
pesmi, do baladnih in najsodobnejših vsebin z zvoènimi efekti, kar mu je pozneje
omogoèala raèunalniška spremljava s svojimi barvami in ritmi.
Leta 1977 je po naroèilu kulturne redakcije televizije uglasbil cikel pesmi Lili Novy:
Temna vrata, Prah, Ogenj, Nocoj, Preden sneg zapade, Morda in Slovo. Pesmi smo
izvajale zgolj enske:I rena Kohont, Marjana Deraj, Neca Falk, Majda Sepe, Barbara
Levstik in Meri Avsenak. Za televizijo smo jih posneli v prelepem parku z ribnikom pri
gradu Bistra pri Vrhniki in v tamkajšnji okolici. Zanimive so tudi Adamièeve uglasbitve
verzov Sreèka Kosovela: Po srebrni meseèini, Skica na koncertu, Majhen plašè, Ves svet
je kakor in Godba pomladi. V uglasbeni podobi so bile prviè predstavljene na Krasu v
183
Meri Avsenak, ŠANSON BOJANA ADAMIÈA IN JUGOSLOVANSKI ŠANSON – ROGAŠKA
Spacalovi galeriji štanjelskega gradu decembra leta 1994 ob 90-obletnici rojstva Sreèka
Kosovela. Izvedli sta jih dramska igralka Jerica Mrzel in šansonjerka Meri Avsenak ob
klavirski spremljavi Bojana Adamièa. Prireditev sta pripravili publicistka Jolka Miliè in
oblikovalka Cveta Stepanèiè.
Spomini na vojno, ki jo je sam doivel, so ga spodbudili, da je zaèel zbirati besedila z
vojno in protivojno tematiko. To so uglasbitve pesmi Kajetana Kovièa Jesen mrtvih
vojakov, Karla Destovnika - Kajuha Tiho pada sneg, Janeza Menarta Pa, olnirska,
Vojaški konj, Uspavanka in Pravljica, Franceta Filipièa Vojak na strai, Marjana Stareta
Vojak moj kratkolasi, Branka Šömna Balada o èloveku, Ervina Fritza Pesem o zmagi,
Petra Levca Odloèitev, Elze Budau Vojak brez puške ter Dušana Biala Sem sanjal in
Vojska miru, s katerim je tudi veliko sodeloval na podroèju popevke.
SEM SANJAL (Dušan Bial)
Sem sanjal, da ne bom nikdar veè moral bit soldat
da mi ne bo veè nikdar treba tam na strai stat
èez ramo, da ne bom nikdar veè flinte si nadel
èez gmajno sklonjen nikdar plazil se v prei na strel.
Pa sem se zmotil - ti moj èas
ki kaeš svoj prijazni obraz
zlobo maskirano v nasmeh
ponos pohojen v blatnih tleh.
Pa sem se zmotil - ti moj èas
prezrl sem svoj drugi jaz
ta jaz, ki od nekdaj hlepi
da oblastnik se v njem rodi.
Tako grem spet v boj soldat
svojo neèimrnost iskat
spet se poèutim ves predan
spet se poèutim ves moèan.
Sem sanjal da ne bom nikdar veè moral bit soldat
da mi ne bo nikdar veè treba tam na strai stat
èez ramo da ne bom nikdar veè flinte si nadel,
da bom pri dragi in otrocih v miru pesmi pel.
184
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Slika 15: Pravljica, rokopis Bojana Adamièa (iz arhiva Meri Avsenak).
V ta program je Bojan Adamiè uvrstil tudi vrsto starih vojaških pesmi v redakciji
Janeza Menarta in nekaterih ljudskih na to temo, ki jim je s svojo zanimivo spremljavo dal
pridih vojnega vzdušja. Med ljudskimi izstopajo: alostni èasi, Nace, špitalski fant,
Ljubica, kaj bi ti jokala, Zapustil je mo enó, in Vojaškega stanu svetle in temne strani.
Izbiral je tudi besedila iz bogate zbirke slovenskega etnologa, zbiratelja ljudskega blaga
Karla Štreklja. Precej hudomušna je bila najina izvedba ljudske Tri babe, kjer se Bojan
tudi sam oglasi z recitacijo. Predstavljala sva jih na samostojnih koncertih po Sloveniji, al
pa jih je posnetih malo. Po najinem dolgoletnem glasbenem sodelovanju je leta 1994 pri
Zlobi kaset in plošè RTV Slovenija izšla zgošèenka z naslovom Odstranili bomo z
uglasbeno poezijo slovenskih pesnikov in pesnic: Tomaa Šalamuna, Barbare Hoèevar,
Lili Novy, Miše Èermak, Borisa A. Novaka, Ervina Fritza, Daneta Zajca, Kajetana
Kovièa, Elze Budau, Branka Šömna, Franceta Prešerna, Ferija Lainšèka in Karla
185
Meri Avsenak, ŠANSON BOJANA ADAMIÈA IN JUGOSLOVANSKI ŠANSON – ROGAŠKA
Destovnika - Kajuha. Ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna sta Uredništvo igranega
programa in Glasbeno uredništvo 1. programa Radia Slovenija pripravila niz oddaj in
dramatizacij na to temo, v program pa so vkljuèili tudi nove uglasbitve Prešernove
poezije, ki so bile izvedene na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani in
s ponovitvijo v Trstu. Med njimi je bila tudi Memento mori, ki jo je Bojan Adamiè uglasbil
leta 1994, zapela pa jo je tudi na tej prireditvi Meri Avsenak. Adamièeva uglasbitev je
velièastna. Namerno je uporabil elektronsko glasbeno spremljavo, ki je na koncu
izzvenela kot srhljiv pomnik èlovekove minljivosti.
Bojan Adamiè je tudi sam napisal kakšno besedilo pesmi, kot na primer Ti si mi vse
(pela jo je Irma Flis, pozneje pa Meri Avsenak).
TI SI MI VSE (Bojan Adamiè)
Ti si mi vse,
ti si pesem brez besed,
Alahov vrt,
kot Prešernov si sonet,
vila iz sna,
stardust melodij,
Bach in Shakespeare,
da, vse to si zame ti!
Bil je tudi izvrsten pedagog. Mladim pa tudi starejšim je predaval o glasbi na splošno
in o slovenskem šansonu. Prireditve pedagoškega znaèaja za Glasbeno mladino so bile v
instrumentalni zasedbi: Bojan Adamiè – klavir, basist Djuro Penzeš in bobnar Dušan
Popoviè ter pevka Meri Avsenak, veèkrat pa samo v zasedbi klavir in glas. Zaèeli smo v
dvorani Španskih borcev v Ljubljani. Ob najinih koncertih je Adamiè tudi predaval po
osnovnih in srednjih šolah ter drugih institucijah, kot na primer v Delavskem domu
Edvarda Kardelja Krško – za šolski center Krško, v osnovni šoli Leskovec in osnovni šoli
Krško (1983), Glasbeni šoli Kranj (1984), Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani
(1988), Centru srednjih šol na Jesenicah (1983), Glasbeni šoli v Celju (1992) in itd. Še v
letu 1995 sva nastopala ob zakljuèkih enotedenskih izpopolnjevanj ravnateljev srednjih in
osnovnih šol, ki ga je v Ribnem pri Bledu prirejal DEDALUS.
Slika 16: Bojan Adamiè na enem izmed predavanj o šansonu (iz arhiva Meri Avsenak).
186
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
Bojana Adamièa pozna tako starejša kot mlajša generacija ljubiteljev glasbe. Bil je
èlovek z izrednim posluhom za nove glasbene tokove in rad je prisluhnil mladim in jim
pomagal z nasveti. Tega sem bila delena tudi sama. Hvalena sem mu, da me je toliko
nauèil in da sem dolga leta sodelovala z njim.
S Franetom Milèinskim Jekom sta bila od vsega zaèetka njunega ustvarjanja šansona
tesno povezana. O tem najveè povedo misli, ki jih je Bojan Adamiè nekoè zapisal:
»…Torej po Jeku paè nimamo lahkega dela. Teko bo ustvariti kaj boljšega. Torej ‘šola’
je stvar èasa, tradicije dela in iskanja lastnega izraza. Jaz sicer dokaj dobro poznam
francoski, nemški in avstrijski šanson in tudi pesmi drugih narodov mi niso posebno tuje,
toda z imitacijo kateregakoli od njih nismo niè na boljšem. Stojim paè na stališèu, da je
vrednejše (tudi magari slabše) delo, ki ima na sebi nekaj originalnega in sveega, kot
najboljša imitacija in kopija, ki to ostane tudi pri najboljši izvedbi. Ne poskušam se torej
zgledovati po nikakršnih tujih zgledih, ki pa jih zelo cenim in spoštujem in tudi vedno
hodim poslušat in se pri njih uèiti – obrti. Njihove ideje so paè njihove in za mene kot
poslušalca zelo privlaène, za mene kot skladatelja pa neuporabne, ker paè ne nameravam
postati Francoz ali Avstrijec in ne èutim tako kot oni in tega tudi ne morem na nek naèin
‘konstruktivno’ ali ‘aktivno’ prevesti – in tudi ne vem ,zakaj naj bi. Najsi se moja zgodba
konèa kakorkoli, imel bom zavest, da sem nekaj poskušal in tudi naredil v tej smeri. Èe se
me bodo zanamci spomnili in dobro ocenili, me bo zelo veselilo, èe pa ne, bom imel vsaj
zavest, da sem napravil nekaj korakov, da pa bodo drugi šli še naprej in poèasi priborili
naši glasbi in naši besedi tisto mesto pod soncem, ki ga zasluimo.«
Takole pa smo ponavadi sklenili naše koncerte z zakljuènim avizom in besedilom, ki
ga je napisal Bojan sam:
Zdaj elimo vam lahko noè in eno bolho za pomoè,
da bi po vsem tem, kar ste hrabro izdrali,
vseeno mirno, sladko spali.
Nasvidenje, nasvidenje, nasvidenje še kdaj,
nasvidenje, nasvidenje, nasvidenje še kdaj!
Viri:
– arhiv Meri Avsenak Pogaènik
– glasbeni arhiv Radija Slovenija
– podatki iz programskih knjiic Jugoslovanski šanson – Rogaška
– podatki iz programskega lista Neiztrohnjeno srce
187
Meri Avsenak, ŠANSON BOJANA ADAMIÈA IN JUGOSLOVANSKI ŠANSON – ROGAŠKA
Bojan Adamiè’s Chanson and Festival Yugoslavian Chanson – Rogaška
Summary
Bojan Adamiè started writing chansons as a result of his collaboration with the Slovene
chansonnier Frane Milèinski Jeek. Adamiè is the author of numerous chansons, songs
and couplets that have been performed in television and radio shows by theater actors.
Moreover, he teamed up with the singer-songwriter Marko Brecelj on his album Cocktail.
In the 1970s, Adamiè took part in the evenings of chanson Pesmi svobodnih oblik
(Free-Form Poems) that were organized as part of the Slovene popular music festival
Slovenska popevka. From 1982 on, he composed chansons based on the lyrics of Slovene
poets, which were mostly performed by the singer Meri Avsenak and the band Šanson in
kitara (Chanson and Guitar). They performed both at home and abroad. After a concert in
the town of Rogaška Slatina, an idea emerged to organize a national level event, and soon
after, the Festival Yugoslavian Chanson - Rogaška was born. Among others, Bojan
Adamiè set to music the poetry of Lily Novy and Sreèko Kosovel and a number of texts by
Ervin Fritz. The most typical are his renderings of texts with war and anti-war themes by
Slovene poets and arrangements of folk songs on the same themes. Adamiè passed his
experience with chanson on to future generations and held lectures at primary and
secondary schools for Slovenian Jeunesses Musicals etc. Today, he is considered a
pioneer of Slovene chanson and one of its key authors.2
188
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
2 Prevod Aljoša Vršèaj.