The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United 'States of 'America amerikanski Slovenec ŠTEV. (No.) 86 PRVI SLOVENSKI LIST V. AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage} glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jouetuj s. P. družbe sv. mohorja v chicag1, zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 3. MAJA _ THURSDAY, MAY 3, 1934 Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. LETNIK (VOL.) XLIII Mirne proslave 1. maja-Zahteva po 30 urnem delavniku NIKAKIH RESNEJŠIH IZGREDOV NI BILO ZAZNAMOVA-^ TI 1. MAJA. — FRANCOSKA VLADA DALA PARIZ 1 DOBRO ZASTRAŽITI O D VOJAŠTVA. — V NEMČIJI IMELI NAZIJI VELIKANSKE PARADE, KOMUNISTI PA ENAKE V RUSIJI. ■J Letošnji 1. maj, dan takozva-ftega "radikalnega delavstva", hi imel zaznamovati nikakih izcednih dogodkov. Spremljan je ^a dan navadno od izgredov in Pogostoma tudi pobojev, a letos, izvzemši malih lokalnih prask, ni bilo tega zaznamovati. Pripisovati je to v večji faeri čuječnosti oblastnih organov, gotovo pa nekoliko tudi temu, ker "rdeči" uvidevajo, da z nasilnostmi ne bodo dosti Pridobili za svojo stvar. V New Yorku je bilo pripravljenih okrog 1500 policistov, da preprečijo kak morebitni nemirni izbruh. Predvsem Ro policisti imeli paziti na to, da niso dopustili} da bi se soci-palisti in komunisti, ki so priredili vsak svojo parado, kje približali drugi drugim, kajti v tem slučaju bi bilo pričakovati gotovega spopada med obema sovražnima skupinama. Komunistični govorniki so pozivali Somišljenike, naj ohranijo dis-plt>Uno in naj ne dajo policiji PriHke, da bi nastopila. V Chi-Ca£i ie rdeča proslava potekala enako mirni način. V evropskih državah se je 1. faaj obhajal dokaj različno. Značilne so zlasti tri države, Namreč Francija, Nemčija in Rusija. V prvi se radikal ci še Vedno bore za dosego svojih Pravic, v drugi je njih gibanje Popolnoma potlačeno, v tretji Pa triumfirajo svojo popolno fcttiago. Temu sorazmerno je tudi 1. maj potekal v teh državah. Socijalisti v Franciji so že skoraj celi mesec napovedovali, da bodo 1. maja "stopili na Plan". Vlada se je temu primerno tudi pripravila. Že od sobote naprej je bilo vojaškim Pdinicam ukazano, naj bodo v Pripravljenosti za vsak slučaj. Podeželskih mest je bilo po-v Pariz kakih 10,000 vojaštva. Na predvečer 1. ■^aja, v ponedeljek, pa se je j^U po mestu obhod vojaštva 11 tisti, ki so nameravali pričeti •^orebitne demonstracije, so Ittieli priliko videti, da se bodo ^Pustili v precej nevarno pod-3etje. število topov, tankov, strojnic, kavalerije in bataljon za bataljonom pehote je parafiral pred njih očmi po parish ulicah. Ta parada je do-Se£la svoj učinek in prvomaj-proslava je bila omejena e Ua neškodljiva zborovanja, °bro zastražena, in na govore V°diteljev. v ^ Nemčiji je Hitler zatrl 'J^ko "rdeče gibanje" in 1. (j je že od lani proglašen za , ^ n ^azijskega delavstva. V 111 smislu so se tudi vršile pa-. e> pri katerih je korakalo Po berlinskih ulicah do treh mi-^°Hov uniformiranih oseb. ' Sa^i izgredi so v Nemčiji se-' eda izključeni. ^Ta podoben način je pro-Vllavl.iala tudi Moskva delavski 3(f+' Vendar s to razliko, da ga 0 tukaj vodila nasprotna stru- GREEN GROZI SJTAVKO Delavska federacija zahteva od kongresa, da potom zakona skrajša delovni čas. --O- Washington, D. C. — Delavstvo, organizirano v Ameriški delavski federaciji, nepopustljivo zahteva, da se potom zakona uvede splošni 30urni delovni teden. Tako se je izrazil Wm. Green, predsednik federacije, ko je imel na predvečer 1. maja nagovor na celokupno delavstvo. Pripomnil je, da se bo delavstvo borilo za to, četudi bi se morala v dosego tega proglasiti splošna stavka. Govornik je izvajal, da je danes v Ameriki še vedno kakih deset milijonov oseb brezposelnih. Tudi, ako bi se vse industrije, ki še nimajo svojih kodeksov, spravile pod določbe NRA, bi to še zdaleč ne bilo dovolj, da bi se vsem tem milijonom moglo dati dela. Predsednik Roosevelt kakor tudi administrator Johnson se zavedata tega, da je edini način, pobiti brezposelnost, v tem, da se skrajšajo ure in zvišajo plače sorazmerno. Nedavno sta tudi napravila tozadevni apel na delodajalce, a'sta naletela na gluha ušesa. Delodajalci pa tudi ne vedo nikakega drugega načrta, kako bi se mogle razmere izboljšati; kljub temu o-stajajo trdovratni. Ne preostaja torej delavstvu drugega, kakor da se posluži skrajnega sredstva, stavke, ako ne bc kongres na lep način kaj ukre nil. --o- AVSTRIJSKI KONKORDAT Z VATIKANOM Dunaj, Avstrija. — Tako, po polnoči 1. maja je predsed nik Avstrije, Wm. Miklas, pod pisal konkordat, ki urejuje na daljno razmerje te države Vatikanom. Dokumenti so bil ' takoj izročeni papeškemu nun ' ciju. Prejšnji konkordat je bi 1 sklenjen pred 80. leti, sedanj novi pa temelji na novi avstrij ' ski ustavi, ki jo je parlamen 'iodobril v ponedeljek. -1 -o- ENO ADOPTIRALA, DVA DOBILA ZA NAMEČEK Philadelphia, Pa. — 761etn vdova brez otrok, Mrs. Kate C ' I Wilson, je adoptirala za svoj - hčer neko 461etno Mrs. Mab< Jones, o kateri pravi, da jo po 1 zna že izza njenih otroških let j in bi jo rada napravila za svo-l jo dedinjo. Poleg te adoptira-j ne hčerke pa je ženska dobila zraven še zeta in vnukinjo, lamreč moža in hčer adopti-ranke. Hči je stara 27 let. ja, komunisti. Porabili so sovje-ti ta dan, da so razkazali svojo ogromno vojaško moč, pri čemer so imeli pred vsem namen, imponirati svoji sosedi Japonski. ob.sk s „a,T, KRIŽEMJVETA — Berlin, Nemčija.— Kakor se čuje iz neuradnih krogov, f je poslala Amerika nemški vladi spomenico glede dolgov Nemčije Ameriki, ki znašajo okrog 600 milijonov dolarjev, j — Šangaj, Kitajska. — S pamikom President Grant se je v torek odpeljala v Ameriko delegacija Kitajcev, ki je vzela s seboj veliko zbirko raznih umetniških predmetov, ki bodo i prišli na svetovno razstavo v i Chicago. — Augsburg, Nemčija. — V torek je izbruhnil požar v tukajšnji veliki "pevski dvorani" in jo skoraj popolnoma uničil. Dvorano bi bili imeli naziji u-porabiti za prvomajsko proslavo in zato se domneva, da so ogenj podtaknili komunisti. — Mexico City, Mehika. — S. R. Silva, ki je priznal, da je umoril tri ženske, je komaj ušel pmrti od roke nekega policista, ki je bil z omenjenim Predsednik Haiti, S. Vincent (na levi), ko ga je pozdravil! prej prijatelj, a mu je ta nato državni tajnik Hull ob njegovem prihodu v Washington. Po- umoril mater, sestro in zaro-setnik je imel več konferenc s predsednikom Roosevellom glede čenko. odnošajev med svojo republiko in Zed. državami. Iz Jugoslavife »» HUDA LOVSKA NESREČA V KAMNIŠKIH PLANINAH, KI JE ZAHTEVALA ŽIVLJENJE MLADEGA LOVSKEGA ČUVAJA. — TEŽKO BREME KRIZE TLAČI ZLASTI UBOGE KMETE. _ SMRTNA KOSA. — NEZGODE IN NOVICE. SVARILO JAPONSKI NAČRT PROTI ZLOČIN STVU Amerika opozorila Japonsko | na pakt deveterih. —o— Washington, D. C. — Vlada Zed. držav je sledila Angliji in je, kakor ta, poslala Japonski svarilno noto glede njene poli- ■ tike z ozirom na Kitajsko. V ■ noti je Amerika opozorila ja- ■ ponsko vlado, da je s svojim ■ nedavnim proglasom, s katerim • zapira vrata Kitajske vsem o-> stalim državam, kršila tako-^zvani pakt deveterih, ki se je i sklenil pred desetimi leti in ki jzasigurava neovirano trgovino Itujezemstvu s Kitajsko. i -0- 1 DILLINGER RAZOROŽIL TRI POLICISTE Chicago, 111. — V chicaškem okrožju se je s podvojeno vne-j mo pričel lov za proslulim ban-'ditom Dillingerjem, ko je v po-j nedeljek zjutraj prišla z njim . v stik skupina treh policistov. Zapazili so neko sumljivo karo '' na St. Charles in Mannheim Ild. ter jo zasledovali dve in pol mi-Jlje. Dohiteli so jo na neki ga-Izolinski postaji. Ko so policisti poskakali iz avtomobilov, so ii trije banditi nastavili strojnice : proti njim. Enega od bandtyov je policija spoznala kot Dillin-^ gerja. Ko so policiste razoroži-i |li, so banditi pobegnili. J --°- j PREPOVEDALI MAJSKE ! PROSLAVE i-! la Santiago, Cile. — Vsled spo-o, padov, ki so se že skozi tri dni ;i- dogajali med policijo in delavstvom, je v ponedeljek policija — razveljavila vsa dovoljenja za e- prvomajske- proslave drugega jo dne. Tekom treh dni so bile šti-e- ri osebe ubite in število ranje-n,lnih. Večino spopadov je imela n-' policija s stavkarji, ki zahteva in Triižin nlnčn |Več oblasti za federalne policijske oblasti. —o— Washington, D. C. — Generalni pravnik Cummings namerava zahtevati odj kongresa, da se podeli federalnim policijskim organom več oblasti pri preganjanju zločincev. Predvsem zahteva, naj se jim dovoli pravica, da se lahko poslu-žijo orožja v svrho vzdrževanja miru in reda in dalje, da smejo izvršiti aretacijo, ne da bi za to potrebovali pomoči od strani lokalnih oblasti. Te pravice federalni agenti zdaj nimajo. I TELEFONSKA DRUŽBA IZGUBILA PRAVDO Washington, D. C. — Vrhovno sodišče Zed. držav je v ponedeljek izreklo zadnjo in končno besedo glede pravde, ki jo je imela telefonska družba Illinois Bell in ki se je vlekla od leta 1923 dalje. Sodišče se je izreklo proti telefonski družbi in tako bo morala ta povrniti lastnikom telefonov skupno znesek 30 milijonov dolarjev. Istočasno bodo v naprej tudi znižani stroški za telefon in sicer za tiste, ki imajo telefon v stanovanju in so dva ali štirje odjemalci na isti liniji, in pa za trgovske telefone z enim ali ^dvema odjemalcema na liniji. ^Povračilo preveč plačanih zne-! jSkov se bo dalo bodisi v gotovini ali pa potom kredita prizadetim strankam. -o-- 1 "Dokler imamo svoj list, smo - močni in druge narodnosti nas nora jo spoštovati, češ, ti-Ie Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"—Rev. J. Čeme. MACHADOSE NAMERAVA PODATI New York, N. Y. — Kakor se je izrazil advokat bivšega diktatorja na Kubi, Machadija, je ta pripravljen, da se bo podal oblastem, ki ga iščejo, da ga odpošljejo na Kubo, kjer bo postavljen pred sodišče. Kubanska vlada ga namreč zahteva zaradi umorov in neredno-sti, ki so se vršile za časa njegove vlade. -o- BREZPOSELNI VPRIZORILI IZGREDE Sioux City, la. — Že skozi več dni so se v raznih krajih tega mesta dogajale demonstracije brezposelnih, ki so dosegle svoj višek pretekli ponedeljek, ko je množica 400 oseb navalila na mestno hišo, da tamkaj zahteva zvišanje podpore. Proti izgrednikom so se uporabljale plinske bombe in vodni curki. Pretežna večina demonstrantov dobiva podporo od CWA in sicer po $18.75 na mesec ne glede na to, ali dela ali ne. Njih zahteve so, da se jim |da 30 ur dela na teden in se jim plača 50 centov na uro ter da dobivajo samci enako plačo cakor oženjeni. -o- DO ZADNJEGA OSTAL ZVEST PRINCIPU Marseilles, Francija. — Nad C. Maucuerjem se je v ponedeljek izvršila smrtna obsodba pod giljotino. Obsojenec je bil znan bandit in morilec. Pred smrtjo so mu stražniki ponudili, kakor vsakemu drugemu obsojencu na smrt, kozarec ruma. Mož pa je odklonil. Ko so ga stražniki nagovarjali, naj vzame pijačo, češ, da mu bo dobro storila, je mož odgovoril, da še svoj živ dan ni pokusil kapljice alkohola in da tudi ne mara zdaj pričeti s pijančevanjem. Pitje da je proti njegovim principom. Par minut pozneje je njegova glava padla pod sekiro. Smrtni strel v kamniških planinah Kamnik, 13. aprila. — V četrtek zjutraj sta se odpravila po poti, ki drži iz Črne na Malo planino čuvaj Tone, zalezovat ru-ševca in trgovec Jože Petek, da bi slišal petelinje petje, Kakor po navadi, je imel Tone tudi to pot s seboj svojo lovsko puško. Živahno je pripovedoval svojemu spremljevalcu, kje je pi'ej-šnji dan padel prvi letošnji divji petelin v tem delu planin. Ustrelil ga je delovodja znane Rem-čeve tovarne na Duplici g. Jože Zupan. Ob solnčnem vzhodu sta se moža zopet vračala v dolino. Tone je zaradi hude revme, ki ga tare že nekaj let, težko hodil in se je opiral na palico, štiri korake za njim pa je šel njegov spremljevalec in mu nesel puško. Z brezskrbnostjo, ki v podobnih slučajih prav gotovo nikakor ni na mestu, sta oba prezrla, da je puška nabita in da nesreča nikoli ne počiva. Na poti se je g. Jože Petek izpotaknil in padel, pri tem pa se je sprožila puška. V spomladansko jutro je odjeknil strel, kateremu je sledil krik "Joj, moja noga!" Čuvaj Tone je narja. Tako padajo žrtve na naših kmečkih domovih, o katerih nihče nič ne ve, nihče ne piše. Svoje trpljenje nosijo sami za se v globoki ljubezni do doma. To so junakinje! -o- S sekiro nad prevžitkarja Nevarno rano je prizadejal neznanec 54-letnemu prevžitkar-ju Jožefu Bratuša iz Sv. Marka pri Ptuju in sicer ga je nevarno usekal po levi rami, da je moral Bratuš v bolnico. padel na tla, zadet v desno nogo v stegno. Ko je spremljevalec priskočil na pomoč, je videl, da kri kar brizga iz rane, kar je bil bil znak, da so svinčena zrna prebila stegensko odvodnico. Kri se ni dala ustaviti in Tone je naglo izkrvavel. Globoko potrt nad tako nenadno strašno nesrečo, je šel g. Petek na Malo planino, odkoder sta prišla dva smučarja in pomagala prenesti truplo v dolino. Nesreča je seveda napravila v vsej o-kolici globok utis. Tone Plevelj Orla je ubil s palico Med Lučami in Jugoslovansko mejo leži na avstrijski strani posestvo Ivana Grozdnika. Nad d6-mačijo je te dni krožil mogočen planinski orel, ki je v teh krajih velika redkost. Nenadno se je spustil proti tlom ter se zale-tekna dvorišču v psa. Ko se je z živaljo v krempljim nerodno dvigal, je priskočil posestnik ter s palico začel mahati po nevarni ptici. Z nekaj udarci po glavi je orla ubil ter ga prinesel v Maribor, da mu ga nagačijo. Ptica meri z razpetimi kre-ljutmi 1.80 m. Morda je orel priletel v kozjaške hribe iz solno-graških ali gornještajerskih planin, kjer še stalno živi. -o- Dve nesreči pri Celju Anton Dolar, 26-letni krojač iz Železne pri Veliki Pirešici je bil tako nepreviden pri nalaganju voza, da so mu padle težke hmeljevke na desno nogo in mu jo zlomile. — Ivan Lang, 31-let-ni brezposelni črkostavec iz Celja, je na cesti proti Trojanam padel s svojega kolesa in je moral v bolnico z zlom j eno roko. je bil splošno znan in priljubljen lovski čuvaj. Doma je bil iz 01-ševka v neveljski občini in je Smrtna kosa V Metliki je umrla Metka zdaj bival v majhni koči na Sta- Dovgan, dolgoletna kuharica v jerskem Raku. Bil je mirne na- metliškem župnišču. — V Mari-rave in je vestno skrbel za druži- boru je umrla Marija Petko, no, s katero je skromno živel brez vdova po vpokojenem železni-stalnega zaslužka. V lovski druž-tčarju, stara 82 let. — V celjski bi je bil izredno priljubljen zaradi svoje preproste dobroduš- nosti in dovtipnosti. V splošnem je bil tip našega preprostega in poštenega kmečkega človeka. -o- Kriza in kmečke matere Št. Vid pri Stični, 12. apr. — V torek smo pokopali gospodinjo Ivano Grošelj iz vasice Kalce nad Pustim Javorjem v Temenici. Pokopana je bila izredno pobožna in blaga žena, ki zapušča osem malih otročičev. Stara je bila šele 35 let. Ta je v teku pol leta že četrta mlada gospodinja, ki je prezgodaj umrla. Zaradi strašne stiske, katera tare danes naše kmetije, si gospodarji iri gospodinje ne morejo več privoščiti posla, kateri bi pomagal. Zato vse breme trdega dela pade na moža in ženo. Ta pa mora poleg vseh gospodinjskih del opravljati še otroke in ves dom. Ne more si privoščiti ne počitka, ne boljše hrane, n« I zdravil, ne zdravnika, ker ni de- bolnici je umrla Terezija Rozman, dninarica z Ostrožnega stara 54 let. — V Ljubljani je umrl Ivan Tekavčič, dvorni svetnik v pokoju. -o- Najstarejša Ljubljančanka V soboto 14. aprila je praznovala svoj 93. rojstni dan Helena Valunšek, rojena Suša. Rojena je bila leta 1841 v Velikem U-beljskem pri Razdrtem na Notranjskem. Kljub svojim letom, še vedno bere in šiva, dasi s pomočjo naočnikov. -o- Smrtna posledica telovadbe Na Pobrežju pri Mariboru je telovadil 20-letni ključavničarski pomočnik Ivan Gerželj, rodom iz Divače na Primorskem. Vaja se mu je ponesrečila in je padel s tako silo z orodja, da si je zlomil hrbtenico. Nemudoma so ga pripeljali v bolnico, kjer mu pa niso mogli ničesar pomagati. -o- AMERIKANSKI SLOVENEC ,; tort m najstarejši alovmski The firxt and the Oldest Sloven«'. list v Ameriki« rfliicspapSr in Arnerim. ' t u«tanovlj«n lit« IMS, S£«MU»h4d llBL J Utwja vsak dan rarun nwi«l], pon«- Itsued . «xco»t Sunday. «o»-1 Mljkov in dncvov pa praraikik. day and ih« day aftar holiday«. | r-s """ 1 i J Iidaia In tiska! Pmbliahed by: j, EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. j KTa'slov Urcdniitva in upravni Address of publication office: -, ,«49 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermnk Rd., Chica««) l'elcfon: CANAL 5544 Phone: CaNAL 5544 , \ ____ _ Naročnina: Subscriptioa: ik celo leto______---$5.00 For one year-----$5.00 i« pol leta____—---2.50 For half a year-----2.50 "Ik četrt Tet'a ____._____1.50 For three months------1.50 Za Chicago. Kanado to Evropo: Chicago, Canada and Europ*: la celo leto_____$6-00 For one year---------$6.00 Za pol leta______3.00 For half a year ----3.00 U četrt leta______-___1-75 For three month«----1 75 ' k. w"l£S A Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo iR; ^biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred m •ikiiii , Jgjp dnevom, ko izide Ust — Za zadnjo številko v tednu TBfe^l^ J0W j," se oglasi bofivec U-lan. "Naj ostane," je prosil deček. "Uian in jaz trdimo, da ne bo storil nič zalega." Poglavarjev sin je bil vseh ljubljenec, zato se Tarzanu ni zgodilo nič. Strafl 2 1 'AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 3. maja 19Š4 Hitlerizem se kaj rad baha — in to bahanje z radostjo oby javljajo hitlerjevski listi, češ, da je v vprašanju delovne oskr-ir be dosegel velike uspehe. Število brezposelnih je do januarja.;s 1934 res padlo, ako se sme verjeti uradnim poročilom, od šest,! milijonov na 3,772,000. Ker je izvoz nemškega blaga kljub s vsem nemškim naporom padel tako, da je vslecl tega vsaj pol 5 milijona delavcev izgubilo delo, je znižanje števila brezpo'sel- 1 in h treba staviti na račun zboljšariega notranjega trga. Da vsi t hitlerjevski poskusi o povečanju nemškega izvoza ne rodijo za- i željenega sadu, dokazuje Poljska, kjer se kljub nenapadalni pogodbi z Nemčijo še vedno širi bojkot nemškega blaga. Kar ( Se pa tiče notranjega nemškega trga, se je najbolj poživilu i tekstilna industrija. V Nemčiji še sedaj izdelujejo v ogromnih ] količinah razne uniforme. Uniformirani so hitlerjevski napa- i dalni in bojni oddelki. Uniforme dobi "Hitlerjeva mladina", 1 koje vrste od dne do dne rastejo. Uniforme, in sicer nedeljske, i dobijo delavci. Kmalu bo v Nemčiji vse uniformirano. Tako j se množi zaposlenost in zaslužek tekstilne industrije. Vlada jo tudi vpeljala podporno akcijo za mlade pare, ki sklenejo za- s konsko zvezo. Pri tej priliki dobijo bone, s katerimi si naba-, v j jo vse potrebno za domače gospodarstvo. Zadnji čas je 250 j tisoč mladih poroČencev dobilo takšno podporo do svote 1000/ mark v bonih. Kajpada so dobili take podpore sami hitlerjevci; , nekdanji pristaši drugih strank pa ne. Izboljšanje notranjega; trga z vzporedno padajočim izvozom v inozemstvo ima tudi ta nedostatek, da mora Nemčija uvažati vedno več surovin. Povečani uvoz proti padajočemu izvozu pa slabo vpliva na nemško valuto, ki se bori z velikanskimi težavami. Še večja nevarnost preti hitleiizftm od katoliške cerkve. Ž oper katero pripravlja takozvani kulturni boj. Da se je ta pravzaprav že začel, s pričuje velikonočno pišiho papeža Pij a XI. hemški katoliški mladini. V tem pismu hvali sv. Oče odločno versko prepričanje mladine in njenih organizacij, ki še tako pogumno zoperštavljajo raznim vabljivim ponudbam, od-r-ošno b šilo delujoči propagandi za novo življenjsko prepriča-j nje, ki vodi proč od Kristusa v poganstvo. Kljub temu je osta-j la mladina zvesta prisegi Kristusu in njegovi cerkvi. Mi. po-| znamo, tako zaključuje sv. Oče svoje pishio, položaj katoliške mladine v Nemčiji. Naj vedo vaši sorodniki, da je vaša stvar tudi naša štvar. Nemški vladi je to pismo jako neugodno, ker se sv. Oče popolnoma istoveti z nemškimi katoličani v njihovi borbi zoper narodni socializem ter jih v tem boju podpira in ohrabruje. Tako tolmačijo to pismo veliki inozemski listi, n. pr. veliki londonski list Times, ki piše, da je to pismo znak pripravljenosti nemških katoličanov za kulturni boj, ki preti, da kmalu izbruhne z vso silo. Krivda je.na strani nemške vlade, ki noče izvrševati določbe v konkordatu (pogodbi med papežem in Nemčijo), o obstoju in varstvu katoliških mladinskih organizacij. Katoličani zahtevajo, kakor je sporočil znani miinehenski nadškof kardinal dr. Faulhaber bavarskemu notranjemu ministru Wagnerju, za svoje verske, prosvetne in vzgojne organizacije nemoteno možnost obstoja in delovanja. Ne morejo še tudi odpovedati vzgojnemu športu, tO je, pravici, da katoliška' društva vprizarjajo igre, da prepevajo, da telovadijo, da dela-j I jo izlete, da se vadijo v smučarstvu, ker je čisto notranja vzgo-] ' ja brez zunanjih oblik nesmišel. Zahtevajo tudi pravico, da | smejo svojim ^društvom dati lastno uniformo, ker skupna uniforma vpliva vzgojno, saj se odstranijo socijalne razlike. Nemška vlada, zlasti podrejeni prvaki hitlerjevske stranke, pa pritiskajo na Hitlerja, naj odbije zahteve katoliških škofov ter se | polasti vse nemške mladine, češ, da ima samo država pravico I vzgajati mladi rod. Nad Nemčijo se torej zbirajo črni oblaki j kulturnega boja, ki bo škodoval ne katoliški cerkvi, marveč nemški državi. PRIZNANJE UREDNIKU Barberton, O. s Odgovor in priznanje tired-Ji liku Amer. Slovenca za tako ^ ep in podučljiv članek, ki jed )il objavljen v, št. 79- z dne 24. < iprila t. 1. pod imenom "Ak- i ;ivnost v nasprotnem taboru". : Resnica je, g. urednik, da bi 1 lawndalski socijalisti radi raz- ! izrjali svojo kulturo in naprednost med ameriško - slovensko: mladino. Ampak, kakor vidi- : mo, so precej "ošvoheli", posebno v Barbertonu. — Na kak. način se ti "lawndalski napred-j njaki" vtikajo v socijalizem, ki ga sploh še ne razumejo in ta-, ko mečejo našo sv. vero med, socijalizem, da bi jo popolnoma. razgnali. "Lawndalski socijalisti" ne delajo v prid lawndalske jed-1 note, ampak delajo, da bi popolnoma zaskutili našo sv. vero med nami in našo ameriško-slo-, vensko mladino, kateri še vedno držimo zlate nauke naših ( mater in očetov. Vsaka jednota, če je resnično poštena, bo objavila v svojem uradnem časopisu (glasilu) poštene in podučljive članke svojemu članstvu, v korist jednote, ne pa take dopise, kakor jih dan za dnem beremo v tisti umazani štraci, ki izhaja na Lawndale Ave. v Chicagi, obrekovanje Boga, sv. Cerkve in njenih božjih namestnikov. Kaj mislijo "lawndalski socijalisti", da bo naša amerikan-sko - slovenska mladina plesala, kakor so godli ta starim pred tridesetimi leti, kadar še je ustanovila tista "napredna jednota"? Tega lie bo! Tega J naj bo enkrat konec! Vsaj v |Barbertonu bo! A. Š-lc. --o- JQHNSTOWNSKI ZASTOPNIK PIŠE . . . Johnstown, Pa. Rad bi vam, dragi čitatelji, nekaj povedal, pa he vem, če vas bo vse to' kaj zanimalo, da-si so meni pri čitanju Amer. Slovenca z dne 21. aprila od strahu osiveli lasje. Ko sem namreč zagledal nad dopisom napis "V odgovor jolihtoVri-skemu dopisniku," bi kmalti padel v nezavest. Ime Bridge-ville me je šele nekoliko p6mi-rilo in me spravilo zopet do šape. Za božjo voljo, si mislim, kaj sehi se vendar pr'egr'ešil? 2e skoro dva meseca je, odkar sem pisal v list, zato morem /erjeti, da je Bridgeville res /eliko mesto. To sodim po tem, ker od Amer. Slovenca vendar lobim odgovor v štirih dneh, iz Bridgevilla pa po dveh me-', secih, zato šeni mislil, da jej Chicago res zelo veliko mesto,; sedaj pa vidim, da je Bridgeville še večje. — Zdi se mi, da me moja prijateljica ni dobro razumela. Kakor se jaz spominjam, sem pisal, da pridem na obisk v Bridgeville enkrat prihodnje poletje, ne pa za prvega aprila. Ko se namreč zemlja dobro otali, je treba vrt prekopati. Morda je pa Mrs. Uše-ničnik želela tako počeni dobiti vrttiar j a-ko p a ča, zato je tako hitela gledat, kdo trka na vrata. Saj menda res, če bi bil jaz, bi mi skoraj gotovo porinila takoj lopato v roke in mi velela prerahljati od zime preležano zemljo na svojem vrtu. Ne boš, MIcika. Tako na lahek način pa že ne boš dobila vrtnarja. Kohcem m'aja ali junija že pride ta muhasti zastopnik. Takrat namreč ne brije jo tako hudi vetrovi in pa salata ha vašem vrtu bo dovolj velika in tipam, da mi jo pripravite največjo posodo, ki jo imate pri hiši, ker salata je namreč moja najljubša jed. — Ne svetujem vam pa Mrs. U., da bi radi i johstowhskega zastopnika no-sili bel predpasnik, še manj pa zastave, kajti, ako boste v be-■ lila oblačilih, bom mislil, da pričakujete vsaj škofa, najmanj pa predsednika kake odlične ustanove. Jaz sem pa k: navaden plebejc in bi si ne tipal, blizu vaše hiše v svoji po-nošeni obleki. Naša vrla johntownska zastopnica me je popisala v Ani, Slovencu(kot kako čudo, ki mu mraz ne škoduje. Ako bi ona vedela, kako me je v meseci februarju parkrat zeblo, kc 'sem "fišal" naročnike za lisi ' Amer. Slovenec, bi se do sol? zjokala. Zato, kadar imate Bridgeville led, me ne dobitv tja, pa če me vsi Bridgevillča nje kličete. Led je moj največ 'ji sovražnik in me včasih kai kar brez vsakega argumenta kar na lepem položi na tla, d t vse od mene odleti. Zaradi le da sem večkrat imel , post tud i tedaj, ko ni bil v koledarju za -iznamovan. Sedaj bi pa hoteli, k -[da pridem v Bridgeville, kadar s" I je led na vaših cestah? Noth- r - ing doing L d To moje poročilo pošljem s i - prvim vlakom v Chicago, da g : moje prijateljice ne bo mučila s • skrb. Želim namreč, da bi bila s i v dobrem razpoloženju, kadar V, se sestanemo. Do takrat pa č zdravi in pridno negujte vaše ] vrtove. Pomlad je tu, četudi da- i nes, ko to pišem, sneži kot za 1 stavo. — Pozdrav čitateljem s tega lista. M. K. s -o--r ŠE VEDNO JE MRAZ I New Duluth, Minn, i Ko prebiram dopise v Amer. Slovencu iz raznih naselbin, vi-i' dim, kako po drugih krajih že a pridno obdelujejo vrtove, pri s nas pa se še vedno peči držimo. ( i, Moramo pač čakati, da nam bo ; " krasni maj zemljo ogrel in še- , i, le potem bomo začeli in si po- , :-! iskali "ta velike klobuke". — i e j Ona M. U., ali Kranjska Mici- ; >, jka, kakor že hoče, iz Bridge- 3 •-jville, Pa., naj se pa le še kaj j a,večkrat oglasi. Iz njenih dopi-o sov vsaj vem, da se živi. — Po- ; i- zdrav vsem čitateljem tega li-a j-rte. Micika Kovačeva. i- --o- 5- DOPIS IN NAZNANILO j: Cleveland, O. j Pomlad je tukaj. Kako tež- ( ko se vedno pričakuje tega let-, i" nega časa, ko si vsi želimo, da še zopet ogrejemo v prosti na- ( 1,1 ravi. Kako prijazno in lepo je { j' videti vse naokrog, ko zelenijo I drevesa in trate. — Ta dolga . 111 zima nas napravi take, da nam je vsak pregrešek odveč. Zato II • še Čutim iiriihorano omeniti ne-'k koliko o tem, kar je že prete- ki o, predno se vse pozabi. la Društvo Waterloo Grove No. k- 110 W. C. je obhajalo svojo co 151'etnico dne 18. marca, ki je ■ a" izpadla z najlepšim uspehom, ti" Hvala lepa vsem, ki so bili na-vzoci. Tudi redna seja, ki smo iri.j0 imele 13. aprila, se je vršila ia V najlepšem redu. Imele smo m sprejem novih članic in ta spro-di jem je vodil te'am Novak Guards, za kar prav lepa hva-la. To sejo je vodila Mrs. No-e-,vak, državna predsednica W. ' C., kateri je v čast, da zastopa U-1 to mesto. — Imele smo tudi žari- lostne obrede za umrlo glavno le j predsednico Mary Laroeca. — u_jZa tem se je Mrs. Novak izra-o- žila, kako je bila užaljena, ker 'je nismo povabile na zadnjo a- prireditev. Torej Mrs. Novak, m.1 prav žal mi je, da moram to iu sedaj naprej prinašati. Ne mina slite, da smo res tako napravici^ le, kakor se je ona izrazila in ko naj 1)0 enkrat za vselej pove-ist dano, da sploh nismo poslale ilz nikakega povabila. Vabljene so vabile samo ustanoviteljice dru-ite štva. — Držimo se tega, kar ia- sklene članstvo na seji, in kar ič- se sklene na seji, tega se fno-ar ram jaz kot tajnica držati. Ne ta, | oziramo se pa na to, če je ose-da | ba nizka ali visoka, nam je vše-le-, eno. Ako je treba komu časti, (dijtudi to napravimo. Nam so vsi ;a-| dobrodošli in moja ušesa so ta- co navajena, da gre pri eni itrani noter, pri drugi ven. Mo-'ara pač zastopati članstvo in lelati tako kot one zahtevajo, forej dovolj o tem. Nisem mo-?la odgovoriti tega na seji, ker jem bila močno prehlajena, in iedaj se počutim ravno tako, kakor kadar sem začela ob zadetku. Pa brez zamere. — Naj- ,ni lepša- hvala članicam, ki so na- Zapravile tako okusno pecivo. Bi-lo je vsega dovolj. Jako lepo j2' sta igrala Petrič in Fende, daj smo imeli zares prav lepo do-1 mačo zabavo, dasi bolj kratko. >v Pozdrav članicam tega društva. v Frances Henikman. ,s< —o— L SVETOVNA RAZSTAVA Še samo trije tedni nas ločijo od dneva 26. maja, ko se zopet 0 tvori jo prostori svetovne razstave v Chicagi. Nove stavbe, nova razsvetljava in druga dela, so Že več kot na pol izgotovljena, kakor se je izrazil Major Lenox' R. Lohr, nadzornik svetovne I. razstave. ^ Nekateri večji projekti so pa celo do 80 odstotno dogotovljeni i11 in samo malenkostna dela še ni- 1 so izgotovljena, ki bodo pa v kratkem končana, ker delavstvo, . katerega šo najeli za ta dela, de-jla z vso naglico. Polovico del, se 'dela z dvema šihtorna v štiriin- 2 dvajsetih urah, pri več delih pa 'neprenehoma delajo, noč in dan. Okoli 2400 delavcev je zaposlenih na prostorih svetovne raz-' stave. | V tem kratkem času, ki je še | do otvoritve, bodo vsa nova dela } in poprava starih, od lanskega 1 leta ostalih del, dokončno vre jena. Pleskarji so že tudi nad polovico gotovi s svojim delom in so prepleskali stavbe in projekte ] z novimi barvami. Tudi nova pota so nad polovico izgotovljena in vrejena. Postavljeni so novi vodnjaki, ob katerih si bodo po- : 'setniki gasili žejo. ,' | Trije veliki projetki bodo tudi I izgotovljeni, pred končno otvo-1 ritvijo in ti trije objekti so For-' jdova izložba, kjer stalno neprenehoma delajo, nove inozemske ■vatsV m 'nSf:: na " 'severnem otoku. Inozemske vasi, katerih vseh skupaj je dvanajst, se gradijo z vso naglico, kakor .tudi nov Midway oddelek, ki dobiva čedalje lepšo in prikuplji- ' vejšo obliko. 1 _ ' j Obiskovalci svetovne razstave bodo videli letošnjo razstavo v i vse drugačni luči, kakor je bila lansko poletje- Vse je prenovljeno, vse povečano in številno novih bolj zanimivih reči je postavljenih na ogled. Vse važnejše "stvari od lanske razstave so Osta-,le, le manj pomenljive so se odstranile in dodale z boljšimi, po-menljivejšimi in zanimivejšimi. | Več razstaviteljev je popolnoma novih, kot Ford, packing kompanije Hiram Walker in \drugi. Drugi razstavitelji so svo-! ■ je razstavne prostore preuredili i ;in napravili bolj prikupljive, mnogi tudi povečali. Nekateri so | •^Udi poskrbeli za prosto zabavo I obiskovalcev. i j Vsaki dan bo na prostorih • svetovne razstave kaj posebnega, Picatelj.—Vi pišete ves dan ? — Da, pisatelj sem. — Kaj pa pišete? — Roman. — Smešno, saj si lahko takle roman kupite za par centov že v vsaki knjigarni. .-!-. * * / Roditeljske skrbi. — Roditelji odraslih otrok so v neprestanem strahu. — Kako to ? — Vedno se boje, da bi se J sinovi ob nepravem času ne o-ženili in hčere pravočasno ne 'omožile. * * * I Pred sodnikom. — Sodnik: lAli je bil obtoženec pijan, ko ste ga videli zvečer v parku ? Priča: Seevda je bil, saj je imfl KlfflnTp' -prosil za ogenj. Vzoren učenec. — Mamica, danes sem bil v razredu edini, I ki je znal pravilno odgovoriti ,na vprašanje gospoda učitelja. — Zelo me veseli, sinko. Kaj te je pa vprašal gospod učitelj? — Kdo je razbil okno v soli? kaj novega, ki bo zanimalo vse obiskovalce. Zlasti zanimive bodo inozemske vasi, ki bodo letos prav številne. Vsaka teh bo hotela pokazati kaj posebnega, kaj zanimivega iz svojega kraja, kar bo v resnici vredno videti. Kar je še posebno važno je to, da bbdo letos znižane voznine tako ha železnicah, kakor tudi i pri drugih prometnih sredstvih-i kar kakor znano,so razne kempa- ' ;nije že znižale voznino. Tudi hoteli so znižali svoje cene. Tako bo vsak obiskovalec letošnje svetovne razstave več dobil za svoj dolar, kakor je dobil lansko leto. WP.TT (ISO) (MetropolVtan Newspaper Service) Napisa!: EDGAR RICE BURROUGHS Četrtek, 8. maja 11)34 •AMERIKANSKI SLOVENEC* Stran Š SLOVENSKEMU MOŽU ZA ŠE S T DE SE T LE T NIC 0 Te dni je dopolnil g-. Anton Grdina, znani ugledni slovenski rojak, naš narodni in katoliški voditelj-prvak, 60 let starosti. Doba šestdesetih let je že lepa doba, zlasti v tej deželi, kjer ljudje živimo silno naglo in se logično naglo tudi izživljamo. Predno se človek zave, se v Ameriki že postara. In nič čudnega ni to. Navadni ljudje opravljajo silno težka dela, vsaj v prejšnjih letih so jih in jih še mnogi zdaj. Kdor pa vodi kako obrt ali trgovino, pa ttiora zopet garati noč in dan, če hoče uspevati. Nič novega, nič čudnega, če premnogi hitro klonejo in legajo tudi v najboljših letih v grob. Premnogi tako. dejstvo, da so imeli socialisti prav aktivne in energične kri-čače, ki so bili prav predrzni v svojem zaletovanju. Nič jih ni bilo sram, na satanski način so klevetali in lagali zoper vero, duhovnike in vse, kar je katoliškega. Med katoliškimi rojaki pa so bili tiste čase pogumni ljudje bele vrane. Vsak se je bal na dan s svojim prepričanjem. Bili smo podobni kakor noj, ki v slučaju nesreče ali nevarnosti vtakne glavo v pesek, mesto da bi se branil in odbijal napade. V nasprotnem taboru se je vsaka kreatura upala podpisati pod svoja obrekovanja v brezverskih časopisih, pri nas pa smo rekali: kaj bi se borili, pustimo jih v miru, bodo OTROCI SI OGLEDALI ZVERINE Za pohabljene in osirotele otroke je prire iil krotilec zverin Clyde Beatty v New Yorku posebno predstavo. Slika ga kaže, ko dvema otrokoma predstavlja velikega tigra. korist in blagor svojega sloven- G. TONE GRDINA, šestdesetletnik. meriki, tako bomo tudi v našem prijaznem La Sallu praznovali 401etnico obstanka naše K.S.K. Jednote. Slovenska naselbina v La skega naroda v Ameriki. S teže nehali. Toda križ je bil ta,;mi željami v srcu kličemo n'a-da krvolok volk ni jenjal, am- gemu šestdešetletniku prav krepak je napadal mirne ovčice Se bolj, ko je videl, da ni nikogar, ki bi ovčice branil. V takih razmerah je ameriškim Slovencem menda sama božja Previdnost poslala na fronto kot predsednika Kran jski Slovenski Katoliški Jednoti ( odločnega, neustrašenega mo-| ža g. Toneta Grdino. Stopil je1 kakor Mojzes Izraelcem tako on na čelo KSK. Jednoti in začel reorganizirati katoliške vrste med nami. Začel se je z vso vnemo zavzemati za slovenske katoliške shode po slovenskih naselbinah in ti so prinesli \ katoliške vrste novo prebujenje. In kdo je bil duša tega velikega gibanja med nami, če ne ravno naš Tone Grdina ? On je bil, ki je dvignil zastavo ka-tolištva visoko pri KSK. Jednoti in po vseh naših slovenskih naselbinah po Ameriki. Ta nastop je zajezil protiverski tok in če imamo tekom zadnjih deset let ameriški Slovenci zaznamovati na polju katolištva kak napredek, je zasluga tega pak: Živel naš šestdesetletnik j tu, Chi'cagi, Waukeganu, Brad-Tone Grdina! Živi Ti in Tvoje ley in od drugod vabimo. "Sij veliko navdušeno delo med nami ! Živel naš Tone Grdina! LA S A LLC ANI VABIJO! NA SPOMINSKI DAN, 30. MAJA LETOS, PROSLAVIJO LASALLČANI 40-LETNICO K. S. K. JEDNOTE. La Salle, 111.—Kakor po dru- in druge naše ustanove. Med gih slovenskih naselbinah v A-.temi je bila gotovo najlepša u- stanova nasa podporna mati, naša najstarejša slovenska katoliška jednota, K.S.K.J., katera slavi letos 401etnico obstanka. Koga pa naj bomo ameri- Pri g. Grdini pa kaj takega ni za zapisati. Naj se pokaže danes komurkoli, nihče bi ga ne sodil, da je primahal že do svojega šestdesetega rojstnega dne, če bi mu seveda tega prej kdo ne povedal. Vsak bi ga sodil tako-le kakih 45 do 48 jih ima, več pa ne. Ne pišemo tega, da bi kak kvoder dobili, ampak kar je res, je res, in pri g. Grdini moramo potrditi, da je tako res. Zato smo se tudi mi kar začudili, ko te dni čita-uno v elevelandskih listih o 60-ifctniku Grdini. Kaj reš?— smo vprašali, pa menda ja ne, 8fl3 je naš Tone podoben bolj kftkcmu fantu kakor pa šestdeset let staremu možu. Pa nič ^ato. Tone Grdina zasluži za to Sc večje priznanje. Zasluži še to priznanje, da je on prava slovenska trdna grča, katero ne zdelajo ne leta, ne starost, tta bi Te kljuboval letom in starosti v&aj Še eno celo četrtletje, ■le naša iskrena želja, kakor tudi mnogih čitateljev teh vrstic in povrhu tega še nekaj let! G. Tone Grdina pa ne zasluži samo to, da mu ob njegovi šestdesetletnici častitamo in želimo še mnogo let. On zasluži več. Katoliški Slovenci v Ameriki dolgujemo temu možu ne-'pri tej stvari je bil in je naš ju kaj več, kakor le kako suho- bilant, šestdesetletnik g. Tone Parno čestitko k njegovi šest- Grdina. desetletnici. Katoliški Slovenci Ni naš namen, da bi na tem ^Ui dolgujemo veliko in se mu j mestu vezali dolge slavospeve ^tfosti nikdar ne bomo mogli g. Grdini ob njegovi šistdeset- Salle je ena izmed starejših pi- 'ški Slovenci bolj veseli, če se jonirskih slovenskih naselbin v J ne bomo veselili svojega last-Ameriki. Njen razvoj, njeno nega dela, ki smo ga ustvarili napredovanje in njena rast je'z velikimi žrtvami, kot je delo, vrlo pestra povestnica sloven- ki je ustanovilo našo veliko in skih izseljencev, ki smo prišli ntočno K.S.K. Jednoto. Zato čez morje za kruhom v to de- bodimo veseli in obhajajmo z želo. Zgodovina naše naselbi- veseljem in navdušenjem 40-ne zasluži, da bi jo kdo na šir - j letnico naše najstarejše jed-še opisal, vsa naša gibanja, da note! bi tako zanamci vedeli za vse Zato pa Slovenci v La Salle, to delo, za vse te žrtve, ki so Oglesby, Ottawa, DePue in bile doprinešene za razvoj naše sploh vsepovsod, kjer bivate v slovenske naselbine v La Salle. | tej okolici, na dan 30. ma'ja Starejši pijonirji se sporni-j "ausrikajte" polnoštevilno in njamo, kako smo ustanavljali .pridite vsi v La Salle, kakor ste razna društva, kako se je usta-,prihajali prejšnje čase, ko smo velikega ogromnega dela katoliških shodov ki ga je vodil naš novila župnija in sploh vse, imeli kake prireditve ob takih jubilant, šestdesetletnik Tone kar ie med nami- Danes smo'časih. Pridite stari in mladi, da C,rdina ise vsi večina postarali. Zob se skupno poveselimo, da skup- ičasa nas je obdelal vse. Mnoge no pokramljamo in se pogovo- Toda ljudje hitro pozablja-^. že položiI v ob> Časten rim« še enkrat o starih časih, mo. Par let mme, pa pride morda kdo in misli, da se je vse to kar samo od sebe naredilo. Pa se ni! Ce imamo danes močno katoliško jednoto, Če imamo danes močnejši katoliški tisk, če je danes katoliško življenje močnejše, kakor je bilo nekdaj, če je nasprotni tabor odjenjal od svojega diabo-ličnega zaletavanja v katoli-čanstvo, je pri tem gotovi vzrok temu. In tukaj je bil, da je nekdo deloval za to, močno, neustrašeno deloval! In eden izmed glavnih katoliških borcev (jim spomin! Ali po duhu smo .ko smo bili še mladi fantje, ko še vedno mladi. Veselih obra-smo ustanavljali našo slavno zov zremo na naše delo, ki smo j KSK J. Le vsi pridite, bratje in ga vršili v mlajših letih, ko smo sestre! ustanavljali slovenska društva Pa tudi naše sosede v Jolie- To je resnica, ki nihče ne more zanikati. Med nami ameriškimi Sloven-Cl so verski nasprotniki od leta !900 pa tja do 1923 naglo napredovali. Tega napredovanja He ni toliko čutilo v onih naselbinah, kjer so bile močne slo-veii:;ke župnije in močna katolika društva. Toda v drugih naselbinah, zlasti onih, kjer ni bilo slovenskih župnij in katolikih društev, pa :;o slovenski ^tiali-.ti okupirali naše ljud '■'-vo. Kdo še ne spominja, kako Predrzni so bili brezverci po naselbinah. Norčevanje ^ vere, verskih obredov, du-.0vnikov, iz katoliških rojakov, 'e bilo na dnevnem redu. U-eyno je, da v takem ozračju morejo napredovati katolika društva, ne katoliške orga-^-acije. Tudi pri nas niso. — jato so pa vse ma^e naselbine Prišle v naročje socialistični •lednoti, katoliška društva in oro", n • fe«-inizacije pa so bile v zasto-' ' b)a so bile med nami raz-°re take, je bilo krivo največ jo dandanes potovanje tudi toliko ne stane. Marsikdo ima avtomobil ; zberite se skupaj, p'riše-dite k drugim in pridite ha ta dan v La Salle. Veseli vas bomo kot naših bratov in sester in oblakih prilikah bomo mi Vam skušali vrniti. Napravimo, da bo to res en velik, pomenljiv slovenski dan za La Salle in za našo slavno K.S.K. Jednoto. Proslavo 401etnice KSKJ. imajo v svoji režiji tukajšnja drtištva, spadajoča h KSKJ., in to so: Društvo sv. Družine štev. 5, društvo Vitezov sv. Martina št. 75 in društvo sv. Arte 'St. 139. Proslava se bo vršila, kakoi sem že brhenil, 30. maja (ha Memorial Day) in sicer dopoldne bo cerkvena šlavnošt. Vsi društveniki se zbirajo ob pol 9. uri dopoldne v cerkveni dvorani sv. Roka na 6. cesti, od kjei bomo skupno odkorakali k slovesni sv. maši, ki še bo šTiVžila ob 9. uri V cerkvi sv. Roka. — Člane in članice gori imenovanih društev se opozarja, da se vsi korporativno udeleže slovesne maše. Pridimo skupaj in pokažimo se svoji materi K.. S. K. J. Le bolezen naj bo vzrok, drugače ne sme biti nobenega zadržka in mora na slavnost vsak in vsaka. Tako je sklenil in določil skupni Zdrfržerti odbor imenovartih društev. Dalje je sklenjeno, da si ima vsak član(ica) preskrbeti en ti-ket, lahko tudi več, če Mi. Ti-keti bodo za vstop k igrani in stanejo vsak po 25 centov. — Združeno članstvo se opozarja, da si preskrbi tikete vsak (a) pri svojem društvenem odboru in he drugje, da n'e bo potem n'obehe pohi'ote. Cenjeno članstvo, pridimo vsi na to slavnost, ker to je prva proslava naše dične in čislane KSKJ. v naši naselbini. Dalje pa apeliramo tudi na vsa tukajšnja bratska slovenska društva, spadajoča k drugim slovenskim bratskim organizacijam, da se na ta dan nam pridružijo in nam pomagajo napraviti ta dan res en velik, pomenljiv slovenski dan. Pridite, da se bratsko poveselimo med seboj. Popoldanski program bo Vrlo zanimiv. Začne še ob 2. tri i popoldne. Naj prvo nastopijo gl. uradniki KSKJ. in drugi. Po govorih se začne takoj igra. — Najprvo "Slovenski Janez v New Yorku" in za to 'NA krivih pčtih". Vs'ebine igre so žanihii-ve in kratkočasne. Druga igra p"a š'e začne, "The Girl Who forgot" v angleškem jeziku. Vesele všebine za stare in mlade. Zato ha j nihče he zamudi ne ene n'e druge izmed iger, ke$ so vse zelo zanimive. Po igri pa bo prosta zabava in ples v zgornji dvorani. Za ples bo igrala dobro izvežbana 'slovenska godba. V spodnji dvorani pa harmonika, ki be drobila vsakovrstne starokraj-ske valčke, marše, polke, ma-zurke itd. Tudi za prigrizek in najboljše pijače bo vsestransko preskrbljeno. Pivo se bo točilo kakor nekdaj v starih časih po 5c vrček. Tako, da si bo vsak lahko privoščil vsega za nfial denar. | Torej še enkrat, na dan 30. .maja vsi v La Salle! Pridite, (H [se ob spominu na naša mlada leta poveselimo skupaj kot bratje in sestre ob lOletnici naše Slavne in dične KSKJ. Spo-minjajmo se častno in dostojno naše slavne podporne matere jJednote. Spominjajmo se naših slavnih pijonirjev ustanoviteljev KSK. Jednote in našega velikega pijonirja, slovenskega glasnika, lista Amer. Slovenca, lci ima velike 'zasluge pri graditvi in napredku naše slavne Jednote. Starejši pijonirji še tega dobro zavedamo in prav zato naša hvaležnost in zvestoba do našega prvega in najstarejšega slovenskega časopisa v tej deželi ne sme jenjati nikdar. Tudi njega se spominjajmo kot našega zvestega prijatelja in pijonirja. Jenjam in kličem ponovno: ,Na 30. maja vsi v La Salle! Pri-'dite vsi od daleč in blizu! Na [svidenje! i Frank Mišjak, tajnik dr. Vit. sv. Mart. št. 75. PIJAČE, MILI- JONOV, ZGORELO Lexington, Ky. — V strahovitem požaru, ki je izbruhnil v petek v tukajšnji tovarni za žgane pijače, Old Pepper, je bilo u-ničenega starega žganja v vrednosti pet milijonov dolarjev. Štiri velika skladišča so postala žrtev plamenov. Eden čuvajev je zadobil v ognju težke poškodbe. Uničenih je bilo 15,000 sodčkov viške, vreden vsak $300, kar znese štiri in pol milijone dolarjev. Poleg tega je zgorelo 11,000 zabojev žganja v steklenicah, kar se računa v izgubo nadaljnjega pol milijona dolarjev. ——o- IZ VARNOSTI UKRADEL TAKSI Chicago, 111. — 26 letni Chas. Bills je bil v petek aretiran od policije vsied tatvine taksi avtomobila. Najel je taksi in voznika pri nekem restavrantu poslal v lokal, češ, da je tam neki njegov prijatelj. Med odsotnostjo voznika pa je potnik sam prijel za kolo in se odpeljal. Izjavil je policiji, da je to storil, ker se je hotel varno voziti; taksi vozniki da so tako nepremišljeni. --o'—— jfRITE "AMER. SLOVENCA"! Za manj kot iia dan letnici. Saj jih on v svoji Skromnosti tudi ne pričakuje, niti noče, toda grda nehvaležnost bi bila, če bi se ga lašthi somišljeniki ne spomnili ob takem slučaju, kakor je baš to. Zat6 je prav in iia mestu, da se ga katoliški Slovenci te dneve spominjamo kot našega prijatelja, kot našega neustrašenega borca, ki se ni nikdar sramoval stopiti za Svoje katoliško prepričanje na dan, povedati javno pred svetom, kaj da je. Mož lajikov, kakor je g.. Grdina, je med nami katoliškimi Slovehci malo, da bi toliko storili za katoličanstvo, kakor je on — nobenega! Ameriška Slovenija mu bo ohranila najlepši spomin kot vernerhu, delavnemu in požrtvovalnemu slovenskemu sinu za vsako dobro stvar. Toda g. Grdina še ne izpreza, je še preveč mladeni-ški, in vsaj po duhu še preveč mlad, da bi šel že zdaj v pen-zijonski kotiček. Mi upamo, da bo g. Grdina še dolgo vrsto let še krepko in vneto deloval v >J< Ta Kejvinator vzorec V je posebno namenjen za družino s skromnimi dohodki. Toda ni nikakor majhen refrigerator. Je popol-he velikosti in popolne jakosti. Temeljni načrt, izdelava in kakovost je ista kot v vzorcih z mrtogo višjo ceno. Cena tega Kelvinatorja je izredno nizka. Lahko ga lastujete za manj kakor 14 centov n'a dan po našem ugodnem kupnem načrtu. Pokličite ali obiščite kak Electric Šhop za popolne podrobnosti. Poizvedite glede lahkega plačilnega načrta. Malo naplačilo, preostanek mesečno z vašim računom za elektriko. V svrho kritja obresti in drugih stroškov se za nakupe na obroke računa nekoliko višja cena. PROGRAM PROSLAVE I 40 letnice K. S. K. jednote katero priredi Društvo sv. Alojžija, štev. 47, K. S. K. Jednote CHICAGO, ILLINOIS. V nedeljo, 6. maja 1934 V DVORANI SV. ŠTEFANA DOPOLDANSKI Pli0'GRAM. 1. Ob 11:15 uri peta sv. maša za vše žive in mrtve člane in članice jI društva in Jednote. POPOLDANSKI PROGRAM. 2. Točno ob 3. uri pozdravni nagovor društvenega predsednika br. jI Frank Kozjek. 3. Predsednik izroči štolbravnateljstvo br. Ludvik Skala. 4. Nastop šolske godbe sv. Štefana — igra ameriško himno. 5. Deklamacija ob 40-letnici Jednote, dcKlamira Miss Bernice Fajfar. j 6. Govori župnik župnije sv. Štefana, Rev. Aleksander Urankar. 7. Petje, poje cerkveni pevski zbor Adrija. '8. Govori glavni predsednik K.S.K.J. br. Franfe Opeka, p. Poje slov. baritonis,t bi;, Ludvik Skala. 10. Govori duhovni vodja K.S.K.J. Rev. John Plevnik. 11. Nastop šolske godbe sv. Štefana. 12. Govori glavni tajnik K.S.K.J, br. Joseph Zalar. 13. Govori br. Frank Gospodarich, tajnik gospodarskega, odbora KSKJ. 14. Govori ses. fttrs. Louise Likovich, nadzornica Čtsftj. 15. Govori br. Jobn Jericn, urednik A. S. 16. Nasto*p ustanovnikov društva sv. Alojzija štev. 47, KŠKJ. 17. Pričetek igre ^MUTASTI MUZIKANT", vprizorijo člani in članice drama'Ucnega Sluba "Ilirija". Igra "MUTAST MUZIKANT" Burka v enem dejanju. OSEBE: Tomaž Lesnik, opekar..........................................Mr. John Korenchan I Mara, njegova žena.................................Mrs. Aijna Krapcnc Katrica, nju služkinja.................Miss Mary Janesh Peter Ozebek, čevljar, nje ljubček..............Mr. Anton jferapenc, Jr. Tone Lisica, klobučar.....................................................Mr. Jos. Fajfar I 18. Nastopi cerkveni pevski zbor "Adrija" in šolska godba sv. Štefana, slov. himna. VtfČERNIPROGRAM. Zvečer ob 7. uri začetek večerne veselice, prosta zabava in ples. Godba za ples bo svirala Pucel in Foys Orkestra. V imenu društva sv. Alojzija št. 47, KSKJ. se uljudno i vabijo vsi člani in članice katoliških društev v naselbini ka- ; kor tudi v bližnji okolici in naklonjeno nam občinstvo za prijazno udeležbo in prisotnost na praznovanju Jednotine 40-letnice v nedeljo, 6. maja 1934. Člani in članice našega društva bodo nam izkazano prijazno naklonjenost ob ena-kefti sluga ju radevoljč povrnili. ODBOR. Electric Shops DownJown — 72 W. Adams St.—132 So. Dearborn St.. Telephone RANdolpli 1200, Local IT,62 Broadway 4231 W. Mu